pari k Slavko Malnar toži revijo Park Tudi Dolenjska tajkunizirana? Intervju: Jože Kotar, Tomaž Slak Potlač: Jože Macola, direktor Krke: Sami bomo zgradili Novo mesto, 4. junij 2008, številka 10, letnik 11, cena 2,50 EUR KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri Pošti 8101 Novo mesto - Vf J=C^\ Citius, Altius, Fortius (hitreje, višje, močneje) on < O O NEPREMIČNINE IŠČETE STANOVANJE? ŠENTJERNEJ BREŽICE-CENTER NOVO MESTO - PODBREZNIK NOVO MESTO - SLAVKA GRUMA Velikosti: od 64,4 m2 do 90,60 m2 (1 SS - 3 SS) Leto izgradnje: 2007, vseljivo takoj Cena: od 83.192,96 do 136.022,40 EUR Velikosti: od 86,10 m2 do 211,85 m2 (2 SS - 3 SS) Leto izgradnje: novogradnja, možni prevzemi Cena: od 130.474 do 169.718 EUR Velikosti: od 49,99 m2 do 146,36 m2 (1SS - 4SS) Leto izgradnje: novogradnja, že vseljivo Cena: od 91.230,60 do 271.480,4 EUR Velikosti: od 48,50 m2 do 97,90 m2 (1 SS - 3 SS) Leto izgradnje: novogradnja, vseljivo do 30.11.2008 Cena: od 80.785,45 EUR do 145.539,09 EUR NOVO MESTO - JAKČEVA ULICA NOVO MESTO- SLAVKA GRUMA NOVO MESTO - MESTNE NJIVE NOVO MESTO - KANDIJSKA CESTA SI Et Velikost: 57,2 m2 + 23 m2,2 SS, 2 ETAŽI Leto gradnje: 1990, adaptirana kopalnica 2005 Cena: 100.000 EUR Velikosti: 68 m2,2,5 SS Leto izgradnje: 1974, delno adaptirano 2005 Cena: 105.000 EUR Velikosti: 75,5 m2,3 SS Leto izgradnje: 1967 Cena: 100.000 EUR Velikost: 1 SS, 46,05 m2,2 enoti Leto izgradnje: 2003 Cena: od 73.680 EUR NOVO MESTO- JAKČEVA ULICA NOVO MESTO- DRSKA NOVO MESTO- SLAVKA GRUMA NOVO MESTO- SLAVKA GRUMA Velikost: 68 m2, 2,5 SS Leto gradnje: 1974 Cena: 95.000 EUR Velikost: 57,5 m2,2 SS Leto gradnje: 1984 Cena: 92.000 EUR Velikost: 56,04 m2,2 SS Leto gradnje: 1976 Cena: 82.500 EUR Velikost: 115 m2,5 SS- DUPLEKS Leto gradnje: 1990 Cena: 178.000 EUR NOVO MESTO- SMREČNIKOVA ŠMARJEŠKE TOPLICE- PRINOVEC LJUBLJANA- DRAVLJE NOVO MESTO-SEIDLOVA CESTA ’ Ph i Velikost: 68,9 m2, 2 SS Leto gradnje: 1982 Cena: 98.000 EUR 9,26 m2,2 SS, pregrajeno v 2,5 SS lje: 1972, adaptirano 2000 XX) EUR j Velikost: 27,6 m2, garsonjera Leto gradnje: 1970, zadnja ac Cena: 95.000 EUR Velikost: 34,6 m2, garsonjera Leto gradnje: 2005 Cena: 73.000 EUR PRODAJAMO ŽE SOSEDNJI BLOK, PREDVIDOMA VSELJIVO 15.2.2009! .lovne prostore v pritličju Novega trga! (bivša Loterija Slovenije) ii celotno ponudbo nepremičnin na naši spletni strani! Informacije in prodaja: STANDOM NEPREMIČNINE posredništvo in storitve d.o.o. Novi trg 11, 8000 Novo mesto Telefon: 07 33 80 455 Fax: 07 33 80 456 GSM: 051 360 006, 051 616 416, 051 627 550 E-pošta: standom.neprem@siol.net Splet: www.standom-nepremicnine.si W"fh Kuifi /Jotepušf;i mačje mesto O Rudiji gledal'^3 • 30. junij do S- • v v : H. julij, ki s. julij Use na www.goga.si in u brošurah Rudi Potepuški. H Rudi Potcpuilii festival ulil nega gledali«« novo mesto I^KRKK CeROD .'"I .'"I »KOMPAS aaa^* (Sžiš *ACFR cždKD Mrle < o o Vzajemna Diagnoza* Najkrajša pot do zdravja. Ljudje cenimo svoje zdravje in se zavedamo njegovega pomena. Kadar je z našim zdravjem kaj narobe, je pomembno, da nas čim prej pregleda strokovnjak in postavi diagnozo. S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaD/'agnoza+ se lahko izognete dolgim dnevom čakanja na specialistične zdravstvene preglede in si zagotovite pravočasno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Zavarovanje VzajemnaD/agnoza+ je novost na slovenskem trgu. Zavarovanje Vzajemna Diagnoza* je vzporedno zavarovanje, ki je povsem ločeno od sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj ga zavarovanci uveljavljajo v organizirani mreži zdravnikov VzajemnaA/fr S sklenitvijo zavarovanja se zavarujemo za hiter dostop do specialističnih zdravstvenih storitev, ki jih uveljavljamo po drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot jih predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje. S tem, ko hitreje pridemo do speci- M VZAJEMNA. Jaz zate, ti zame. alističnega pregleda in diagnoze, lahko prej začnemo zdravljenje ter imamo večje možnosti za boljši izid zdravljenja. Vzajemna nudi 3-odstotni popust ob letnem plačilu premije in poseben 5-odstotni popust v prvem zavarovalnem letu vsem zavarovancem, ki imajo pri Vzajemni urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje oz. katerokoli zavarovanje pri Vzajemni s trajanjem več kot dvanajst mesecev. Izpolnjeno ponudbo za zavarovanje Vzajemna Diagnoza* lahko vrnete po pošti v priloženi ovojnici ali oddate v kadrovski službi. www.park-on.net spremljaj - komentiraj - poveži se FOTO LIFE j j Ati’ .ucSlovgnto ^ j m i • 11 park regionalni mesečnik številka 10, letnik 11,4. junij 2008 ISSN 1408-7189 odgovorni urednik: Uroš Lubej kreativni urednik: Damir Skenderovič uredništvo: Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, Sandra Hrovat, Iztok Kovačič, Tomaž Levičar, Gregor Macedoni, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Maja Regina, Mitja Sadek, Mitja Simič, Damijan Šinigoj, Jure Švent, Jaka Šuln urednik rubrike FotoPub: Boštjan Pucelj naslovnica: Kreator« lektorica: Nina Štampohar oblikovanje: Sandra Hrovat, Studio Pašteta spletna stran: www.park-on.net urednik spletne strani: Damir Skenderovič gospodar spletne strani: Marko Dvornik trženje: vodja trženja: Boštjan Volk 040 804 083 bostjan.volk@park-on.net Maja Regina 040 203 369 maja.regina@park-on.net CTP: Grafika Novo mesto d. o. o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni kontakti: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto tel: 07 393 08 12, m-tel: 031 626 326 e-pošta: park@park-on.net naročila in distribucija: 07 393 08 12 park@park-on.net IZ VSEBINE: Intervju: Jože Kotar str. 11 Občinski prostorski načrt: Ni ljudi, ni denarja, ni gospodarja str. 16 Parkiranje v mestnem jedru: Pri nas pa kar po starem str. 18 Črna packa: Ne gredo zebre prek ceste str. 22 Intervju: Jože Berus str. 24 Potlač: Jože Macola: Avtocesto bo gradila Krka str. 40 OBČINA JE RAZVILA UČINKOVITO^ V NOVE« MESTU ŽE DOL60 NI BILO NOBENE VELIKE AFERE... FORMULO: 'NI PROJEKTOV -NI AFER*!_____________ SPREHODI SE. Naročnina se plačuje ra obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2008). Prekinitev naročnine je motna s pisnim preklicem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2008) Naročniki imajo 10% popust. Študentje in dijaki 20% Naročnina ra tujino maSa 35 EUR, t letalsko dostavo 40 EUR Občinske svetnice in občinski svetniki, razmislite! Uroš Lubej Večina svetnic in svetnikov v izolskem občinskem svetu je podala svoj odstop. Iz oddaljenosti je težko presojati, kdo ima v tamkajšnjem sporu prav. Župan Klokočovnik svoje nekdanje zaveznike - svetnike, ki so ga pred volitvami podpirali - obtožuje, da so Popovičevi ljudje, občinski svetniki župana, da je oblast prevzel zaradi zasebnih interesov. Pustimo Izolanom, da presodijo, kdo ima prav, toda dejstvo je, da občinska oblast v Izoli ne funkcionira: zaključnega računa za lani ni, osnutka proračuna za letos tudi ne. Projektov torej ni. Zato je poteza občinskih svetnic in občinskih svetnikov edina prava, celo herojska, in mora biti za zgled politični sferi. Odstopili so; ne držijo se svojih položajev v občinskem svetu in se prepuščajo volji tistega, za katerega bi v tej igri v resnici moralo iti; »od ljudi in za ljudi«, bi rekli filozofi. Ker stvari ne gredo nikamor in ker je politični razred postal neprebojna ovira za delovanje mestne občine, so odšli. In če bo na volitvah zmagala Klokočovnikova linija, bo ta vnovič pridobil ne le moč, ampak tudi legitimnost, da vlada mestu. Če pa bodo zmagali njegovi nasprotniki, potem bo jasno, da bi bilo Klokočovnikovo vztrajanje pri županovanju popolnoma nelegitimno. In če ne bo odšel, ga bodo morali v to prisiliti. Medtem Novo mesto tiho živi svoje življenje naprej, čeprav razmere niso dosti boljše kot v Izoli. Zaključni račun smo sicer sprejeli, vendar je bil lanski uresničen samo v dobrih treh četrtinah. Letošnji proračun sicer imamo, vendar naj bi bila mestna občina na robu likvidnostnega propada. Govori se o tem, da naj bi razpisi propadali in da so ogroženi ne le projekti, ampak celo plače občinskih uradnikov. Podrobnosti bodo sicer slej ali prej morale priplavati v javnost. Pa če pustimo govorice ob strani: katero obljubo so vladajoči v dveh letih vladanja sploh uresničili? Kaj se je v tem mestu v zadnjih dveh letih sploh spremenilo? S čim se lahko ta oblast pohvali? Vendar ima v primerjavi z Izolo Novo mesto eno težavo. Občinske svetnice in občinski svetniki svojega položaja ne jemljejo tako resno kot Izo-lani, tako da bo ljudstvo morala počakati še na kakšne volitve (ali dve), da bo to težko dolenjsko grudo prevetrilo malo primorske burje. Za nami pa sta medtem Cvičkarija in Teden cvička. Dve prireditvi, ki se morata obe otepati tega, da bi bili posvečeni zgolj nekemu vinu. Ne, gre za etnologijo in enologijo, pravijo na DNŠ. Gre za gospodarstvo in turizem, pravijo na Zavodu za turizem. Gre za vzvišeno poslanstvo. Gre za kulturo. Organizatorji so z obema prireditvami več kot zadovoljni. Veliko želje, volje, žrtvovanja in tudi nekaj denarja je bilo vpetih v uspešno izvedbo projektov. A ob tem vendarle ostaja grenak priokus, za katerega seveda niso krivi entuziasti, kot so Žura, Kuljaj, Blažič in ostali. Zdi se, da se še krepi identiteta Novega mesta kot podgorjanskega mesta, katerega temelj sta cviček in podeželska miselnost. Ni težava v cvičku ali odličnih organizatorjih: težava je v tem, da ideje, kot so situla, univerza, umetnost, kultura in šport ne dobivajo zadosti zagona od politike. In, da, natočite si kdaj tudi kozarec refoška, rojaki! Morda je to zadnja bilka... NADLISTEK Nesmešno Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj Resno, zadnje čase se mi zdi, da živim v občini, ki jo vodi kup šaljivcev brez smisla za humor. Največji šaljivec med njimi je zagotovo župan Muhič. Župan, ki bo šel po moji oceni skupaj z vsemi svojimi sodelavci in vsemi kolaboranti v anale zgodovine, da ne rečem na smetišče, kot najslabši novomeški župan vseh časov. Katastrofalno vodenje občine v tem mandatu pa bomo občani plačevali še dolga leta potem, ko bodo glavni akterji živeli upokojeni in srečni do konca svojih dni. Pod pogojem, seveda, da jih bo komu sploh uspelo odstraniti, oziroma če sploh obstaja interes v družbi, da se vladajočo falango odstrani čim prej in za vse večne čase. Odgovornost za to, kar se danes dogaja v naši občini, pa nosimo vsi, vključno s še nerojenimi in tudi mrtvimi občani. V določenih zadevah, priznam, nisem podkovan, pa vendar mi zdrava kmečka pamet govori in dopoveduje, da v Novem mestu zaudarja tako močno, da bi moral biti smrad celo za povprečnega, klenega, udomačenega, domačijskega, cvičkastega in vsega hudega vajenega Novomeščana in podeželana občutno premočan. Šale, ki se ta trenutek dogajajo na občini, namreč niso smešne. Resno. V satirični in politično korektni Parkovi rubriki Po-tlač se ne bi uvrstile niti v rubriko nesmešno. Recimo. Župan Muhič je 11. aprila 2008 po srečanju z ministrico za visoko šolstvo dejal, da bodo jeseni začeli delati na projektu izgradnje študentskih domov v Drgan-čevju. Še več, jeseni da bodo začeli študentske domove graditi. Šala!? Slaba, tega ne bi zmogel niti župan Jankovič!!! Ali pa: župan Muhič želi omogočiti gradnjo OŠ Stopiče. Spet šala? Spet slaba? Krajani Stopič namreč ostro nasprotujejo gradnji predvidene športne dvorane, saj menijo, da športna dvorana takšnih dimenzij ne sodi v kraj, kakršen so Stopiče!!!!!? Za zaščito svojih pravic pa nameravajo uporabiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo!!! Ne vem, jaz jim verjamem in jih podpiram. Verjamem pa tudi, da obstaja lokacija, ki bi bila primernejša za gradnjo te vrste objekta. Ali pa zaključni račun, ki je bil sprejet ob številnih kritikah. In kaj na njih odgovarja župan Muhič? Citiram: »Najbolj nas tepe delitvena bilanca, pa še ne vidimo zaključka. Zavedam se vseh dejstev in kritik.« Vau, si morete misliti? Očitno imajo na občini občutek, daje velik uspeh, da se po skoraj treh letih »zavedajo«, seveda pa se ne zavedajo tega, da so izvoljeni in plačani, da stvari rešujejo in izpeljujejo. Skratka, spet šala in tokrat definitivno slaba. Ali pa: krajani Rateža se borijo proti temu, da se idilično stanovanjsko naselje v gozdu spremeni v parkirni park za tristo tovornjakov. Se je Župan Muhič Hej, ljudje, koga smo izvolili???? s svojimi sodelavci postavil na stran krajanov in svojih volivcev? Nak. Župan se je postavil na stran podjetnika. Šala? Presodite sami. Tudi ko so se starši in vodstvo šole OŠ Drska uprli gradnji Mobitelove bazne postaje, se prijazen, simpatičen in gospodaren župan ni postavil na stran svojih volivcev, pač pa na stran mogočnega podjetja. Njegov klasični argument: »Mnenja nasprotnikov, da bazne postaje ne sodijo v šolsko okolico, so subjektivna mnenja.« Hej, ljudje, koga smo izvolili???? In še najbolj svež, da ne rečem aktualen primer. V vrtcih je letos krepko premalo prostora za jesenski vpis naših otrok. Do sedaj so zavrnili že okoli 261 prošenj obupanih staršev. Župan Muhič je ob tem na Radiu Krka spet lahko le dahnil: »Mislim, da moramo najprej ugotoviti, koliko lahko v obstoječih vrtcih še dodatno dopolnimo mesta za otroke, druga zadeva je, da lahko uporabljamo določene občinske prostore, kjer lahko ustanovimo dodatno določene oddelke, in tretja možnost je razpis koncesije. V kolikor bomo izkoristili vse možnosti, sem prepričan, da noben od otrok ne bo ostal brez varovanja.« Prvič, vse možnosti bi morali že zdavnaj izkoristi. Drugič, vse to bodo postorili do jeseni, ko morajo otroci v vrtec? In še tretjič, vse to bo postoril človek s sodelavci, za katere se zdi, da konstantno blebetajo ali pa jamrajo v prazno, ki do sedaj niso izpeljali praktično nobene obljube in ki se še nikoli niso postavili na stran malega človeka, zgoraj omenjenega Novomeščana in podeželana, razen, če ni v igri cviček. In ko smo že pri cvičku. Vedeti je treba, da so za nami trije meseci sredi hudih priprav na Teden cvička, za katerega je bila občina polno angažirana, župan Muhič pa celo predsednik organizacijskega obora. Po Tednu cvička bodo že dopusti, po dopustih se začnejo priprave na trgatev, nato trgatve... pa martinovanje... novo leto ... Imate občutek, res občutek, da bo šel vaš otrok jeseni v vrtec, ali pa, da se bodo začeli graditi študentski domovi v Drgančevju? Slaba šala. In teh slabih šal je neskončno. Na spletnih straneh medijev Lokalno.si, Radia Krka, Dolenjskega lista, Žurnala 24 in Parka si jih lahko ogledujete dnevno. V obliki teksta, zvočnih zapisov in fotografij v barvah. Poskrbite le, da boste imeli pri roki robčke in psihosomatske regulatorje. Verjetno ni treba omenjati, da ti niso nujni zaradi morebitnih napadov nenadzorovanega smeha. Toda župan Muhič ni edini šaljivec v občini. Pri tem mu pridno pomagajo tudi občinski svetniki, le da - in to je na tem mestu županu potrebno priznati - so pač manj talentirani šaljivci. Na predzadnji seji so občinski svetniki recimo najprej sprejeli, nato pa so z vnovičnim odločanjem zavrnili amandma k ureditvenemu načrtu za t. i. zdravstveni kompleks... da ne gremo v podrobnosti. Zavrnili pa so ga, ko jih je svetnik Tomaž Levičar opozoril, da bi bilo lahko sprejetje takega amandmaja nezakonito, saj ni bil del javne razgrnitve. Skratka, svetniki, ki so jih izvolili ljudje, da zastopajo interese tega istega ljudstva, in ki imajo dobro plačane sejnine, se tudi radi pošalijo -le zakaj bi se resno pripravili na seje občinskega sveta? - in določeno zadevo sprejmejo, nato pa to isto zadevo zavrnejo!? Se smejete? Tajkunska zgodovina Slovenija je končno zedinjena, zedinjena v boju proti tajkunom. Besedo tajkun, ki smo jo dolga leta slišali le od svojih južnih sosedov - ti so svoje prebivalstvo celo razdelili na tajkune, dajkune in nemakune je v naše kraje vpeljal sam Veliki vodja. V znamenitem govoru pred poslanci je tajkunom napovedal pravi oboroženi spopad. Tako slovesna inavguracija tajkunov nam je dala tudi slutiti, da smo se tisti, ki smo bili dotlej prepričani, da je beseda hrvaškega izvora, krepko motili. S kravato ozaljšani Veliki vodja najbrž ne bi po nepotrebnem v parlamentu trosil hrvaških besed. In res. Takrat smo malo bolj radovedni poizvedeli, da ima beseda tajkun celo kitajski izvor in da ne pomeni nič drugega kot veliki (da) vodja (chi). Kitajska beseda je prek japonščine skočila v angleško besedo tycoon, pri čemer brez pejorativnega prizvoka označuje bogatega poslovneža ali vplivnega politika. Baje so celo legendarnega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna njegovi sodelavci v šali oklicali za tajkuna. Povsem nov in izrazito negativen pomen je beseda dobila šele v nekdanjih socialističnih državah, ko so za tajkune poimenovali tiste, ki so na sumljiv način obogateli na račun netransparentne privatizacije. Sem spadajo tudi Slovenija in njeni domači tajkuni. V zadnjem času je medijsko najbolj izpostavljen tajkunski parček Boško Šrot in Igor Bavčar. Njuna zgodba se bere kot napeta in še ne povsem razjasnjena kriminalka. Oba naj bi prek podjetij z obskurnimi imeni z lastnim kapitalom postopoma prevzemala podjetji, ki ju sicer vodita kot direktorja, torej Pivovarno Laško in Istrabenz. Crimen v celi zgodbi ni menedžerski odkup, ki sam po sebi ni protizakonit, ampak zloraba notranjih informacij, ki so direktorjema omogočile velikansko prednost pred ostalimi solastniki in potencialnimi kupci podjetja ter sanjske možnosti za borzne špekulacije. Tajkunov pa v resnici ne pozna samo današnji čas, ampak vsaka doba. Tajkuni so se praviloma pojavili ob večjih družbenih spremembah, ob menjavah režimov ali v revolucijah. Te spremembe so tistim, ki so bili blizu oblasti ali so imeli dostop do ključnih informacij, ponudile možnost za hiter in dober zaslužek. Če si privoščimo kratko retrospektivo zgodovine, se zelo kmalu zaletimo tudi v druge tajkune. Mar ne bi mogli imeti za tajkunsko organizacijo tudi socialistične elite, ki je vzniknila tako rekoč iz nič, iz blata revolucije, a se je kmalu nato, ko je zajahala oblastnega konja, obdala z bliščem in si v posmeh nauku o idealni socialistični družbi odvajala denar na tuje, se pravi kapitalistične bančne račune? Ali niso tudi oni, tako kot današnji tajkuni, samo izkoristili pretresov družbene preobrazbe in se okoristili z družbenim premoženjem, resda na bolj prikrit, a na nič manj nemoralen način? Še dodatno stoletje nazaj bi bil Marx gotovo užaljen, če bi ga vprašali, ali morda pozna kakšnega tajkuna. »Kaj«, bi zarenčal, »samo poglejte tiste tolste kapitaliste, oni so tajkuni par excellence! Vam moram res še enkrat iz Kapitala citirati izvirni greh kapitalistov, imenovan prvotna akumulacija kapitala? Ropanje cerkvenega premoženja, prevarantska odtujitev državnih posestev, kraja skupne lastnine, roparska in z brezobzirnim terorizmom izvedena preobrazba iz fevdalne in klanske lastnine v moderno privatno lastnino, ja, toliko je bilo idiličnih metod prvotne akumulacije!« Na tajkunski način se je dalo obogateti že v antiki. Ko je rimska država iz relativno majhne mestne države rasla v svetovni imperij, se je pojavila cela vrsta tajkunov, ki so čez noč obogateli z izžemanjem provinc. Rimska država namreč ni sama pobirala davkov, ampak jih je dajala v zakup publikanom, ki so nato pobirali davke po provincah. Ni treba dvakrat reči, da so pobrali, kolikor se je dalo in še več, saj je celotni presežek vsote, ki so jo morali vrniti državi, ostal njim. Primer rimskega tajkuna je znani zgodovinar in velik moralist Salustij, ki si je po vrnitvi iz afriške province Numidije dal v Rimu zgraditi veličastni park. Zato je nekdo kasneje upravičeno izjavil: »O, če bi tako, kot je pisal, tudi živel!« Vsaka nova doba torej rojeva svoje tajkune, le da jih imenuje drugače. Vse tajkune v zgodovini bi lahko spravili na skupni imenovalec - sledijo le lastnemu interesu, pri čemer ne izbirajo sredstev. Čeprav so to le navadne privilegirane pijavke, ki pridno sesajo kri iz telesa zgaranega in podcenjenega delavstva, jih navadno ne doleti nič hudega. Ker so del družbene elite, so povsem zaščiteni. Odpadejo lahko le, če jih strese večji družbeni prevrat. A tudi to ni dobra novica za sovražnike tajkunov. Za starimi tajkuni že čakajo v vrsti novi, še bolj žejni, pripravljeni na novo sesanje. Vam moram res še enkrat iz Kapitala citirati izvirni greh kapitalistov, imenovan prvotna akumulacija kapitala? Ropanje cerkvenega premoženja, prevarantska odtujitev državnih posestev, kraja skupne lastnine, roparska preobrazba iz fevdalne in klanske lastnine v moderno privatno lastnino! DOLENJSKA sto besed na mesec Pripravili: Uroš Lubej, Damir Skenderovič, Maja Regina »Največja vinska turistična prireditev« S povorko od Grmskega gradu do Glavnega trga se je zadnji teden v maju začel 36. Teden cvička. Glavni organizator Ivo Kuljaj želi iz prireditve narediti največjo vinsko-turistično prireditev v Sloveniji. Letos sta bili prvič predstavljeni tudi maskoti Cvičko in Cvička. Ob prireditvi so v KC Janeza Trdine odprli razstavo Cviček skozi čas, nov element pa je tudi degustacijski prostor v atriju na Glavnem trgu 24, kjer so obiskovalci lahko poskusili 70 velikih z zlatimi medaljami nagrajenih vin. Letošnji kralj cvička je postalo vino družine Čolnar, cvičkova princesa pa je 23-letna študentka iz Gadove Peči Vesna Koma-tar. Priznanje za ambasadorja cvička so podelili enologu Kartuzije Pleterje Jožetu Simončiču. Zadovoljni tudi v DNŠ »Letošnji Festival Cvičkarija je zaključil popotovanje po slovenskih mestih, kjer je predstavljal dolenjsko dediščino, posebnosti in izjemnosti te regije. Na vseh štirih lokacijah (Maribor, Ljubljana, Novo mesto in Izola) se je letos predstavljalo 15 vinogradnikov in vinogradniških društev ter 9 rokodelcev v popoldanskem delu in številni glasbeniki (D’neeb, Društvo mrtvih pesnikov, Zoran Predin, Elevators, Vlado Kreslin, Elektrošok, Tide, Kingston, Elvis Jackson) v večernem. Festivala Cvičkarija se je na vseh štirih prireditvah udeležilo več kot sedemnajst tisoč obiskovalcev. Organizator, Društvo novomeških študentov, je s potekom in z izvedbo Festivala izjemno zadovoljno,« so sporočili iz DNŠ. Vlada predlaga ustanovitev »državne« fakultete v Novem mestu 29. maja je vlada podprla Predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in mnenje poslala državnemu zboru. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je namreč prvi primer postopka za ustanovitev javnega, samostojnega visokošolskega zavoda, katerega pobuda je prišla iz lokalne skupnosti in gospodarstva, njen odlok pa so vložili poslanci iz regije, ki podpirajo razvoj visokega šolstva v njej. »Vlada zato podpira pobudo o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Izhajajoč iz izhodišč Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010 in ob pod- pori lokalne skupnosti in gospodarstva namreč podpira procese regionalizacije in razvoja visokega šolstva v Republiki Sloveniji,« pravijo v vladni službi za stike z javnostmi. »Gre za to, da bo FIŠ ustanovljen kot javna ustanova, katere edini ustanovitelj bo država. To je prvi pomemben korak v smeri ustanovitve javne (državne) univerze v Novem mestu. Širitev javne visokošolske mreže v našo regijo je strateški cilj URS in naših partnerjev. Hkrati pa to podporo vlade jemljemo kot veliko priznanje delu URS Novo mesto pri združevanju potencialov, ki jih imamo v regiji in nam je spodbuda za še boljše delo v prihodnosti,« je zadevo komentiral direktor novomeškega Univerzitetnega in raziskovalnega središča Borut Rončevič. Še vedno brez delitve premoženja med občinami Zaradi številnih pripomb občinskih svetnic in svetnikov je občinski svet na 15. seji, ki je potekala 29. maja, prekinil razpravo o delitveni bilanci med MO Novo mesto in novima občinama Straža in Šmarješke Toplice. Nekateri svetniki so novima občinama očitali, da Mestno občino Novo mesto izsiljujeta, občinskemu vodstva pa, da je preveč popustljivo in da ne izkoristi vseh možnosti, ki jih ima. LDS se tako zdi nedopustno, da bi se občinski javni zavodi, kot so APT, knjižnica, URS in ostali delili z novima občinama, medtem ko se tiste nepremičnine, ki so v lasti novih občin, ne delijo, menijo v LDS. Občinski svetniki so od župana mestne občine zahtevali, da pripravi nov predlog. Novomeščan na čelu Revoza Z današnjim dnem je vodenje podjetja Revoz, d. d., Novo mesto prevzel Aleš Bratož, 44-letni Novomeščan. Na tem mestu je nasledil Marcela Brouillera, ki je v začetku leta prevzel vodenje Renaultove mehanske tovarne v francoskem Le Man-su. Bratož je svojo poklicno pot od začetka gradil v Revozu oziroma v takratnem IMV. V zadnjih letih je bil v Revozu vodja Službe kakovosti dobaviteljev, vodja Obrata opreme karoserije in vodja Departmaja karosernice, nato pa je leta 2005 prevzel vodenje Renaultove tovarne Avtoframos v Moskvi. Ob delu je končal študij na Fakulteti za organizacijske vede kot diplomirani organizator - menedžer, zdaj pa opravlja podiplomski specialistični študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Nadkritje velodroma in atletska steza? Občinski svet je potrdil predlog župana MONM Alojza Muhiča, da se zagotovi 78 000 EUR za izdelavo dokumentacije za projekt nadkritja velodroma in postavitev atletske steze. Ta odločitev je nujen pogoj za prijavo na državni razpis za sofinanciranje športnih objektov. Tomaž Levičar je opozoril, da nimamo strategije na področju gradnje športnih dvoran. »Občina je napovedovala različne športne dvorane v različnih delih občine. Ne vem, če smo občina, ki si lahko to privošči.« Podžupan Rafko Križman je poudaril, da »gre za pokrito športno površino, ki bo namenjena predvsem kolesarjem in atletom. Podobne dvorane so v Linzu, Dunaju, Budimpešti in veliko pripomore k turizmu in gostinstvu teh mest. To je edinstvena priložnost, da se rešimo sramote. Če bomo sredstva na razpisu pridobili, bo to velik uspeh za vse, ki smo v to vpleteni, in za občino.« Razglednice Novega mesta Tomaž Levičar je skupaj z Zavodom za turizem pripravil projekt novomeških raz- glednic, ki so iz tiskarne prišle 27. maja. V tokratni seriji so izdali 14 znanih, tipičnih in zanimivih motivov mesta, mestnih arhitektur in detajlov. AJPES: Dolenjska presega povprečje 27. maja je vodja izpostave AJPES Novo mesto Jožica Lugarič predstavila poslovanje gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v regiji JV Slovenija v letu 2007. MO NM se uvršča na prvo mesto po številu gospodarskih družb, po številu zaposlenih in tudi po znesku povprečne mesečne plače na zaposlenega in presega tako regijsko kot tudi slovensko povprečje. Po navedbah Lugaričeve se v minulem letu kaže povečana podjetniška aktivnost. V letu 2007 je delovalo 1994 družb. Največ, 1805 ali 90,5 % vseh, sodi med mikro družbe. Po čistih prihodkih, številu zaposlenih in velikosti premoženja v letu 2007, tako kot kaže že več zaporednih let, je najbolj zastopana predelovalna dejavnost. V njej je 488 družb s 70,5 % zaposlenih in 69,4 % sredstev po stanju konec leta ustvarilo 74,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje v regiji. Vloga predelovalnih dejavnosti je v regiji mnogo večja, kot to velja za državo. Največ družb (504 ali 25,3 % vseh) je kot glavno dejavnost opravljalo dejavnost trgovine. Razvrstitev družb po območjih pokaže, da je bila več kot polovica družb JV Slovenije z Dolenjske. 1179 družb tega območja je zaposlovalo 21 224 ali 67,6 % vseh delavcev regije in ustvarilo 81,2 % čistih prihodkov od prodaje regije. Mnogo šibkejša po moči je Bela krajina. V 337 belokranjskih družbah je bilo v povprečju zaposlenih 5330 ali 17 % vseh delavcev regije, družbe pa so ustvarile 10,6 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Med občinami je v regiji po gospodarski moči najmočnejša MO Novo mesto, v kateri je 716 družb s 15 204 delavci ustvarilo dve tretjini čistih prihodkov od prodaje regije. Po ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje ji sledijo občina Trebnje, občina Črnomelj in občina Kočevje. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v regiji v letu 2006 znašala 1226 eur in se glede na leto 2006 povečala za 5,1 %. V povprečju so najvišje plače izplačevale družbe v MO Novo mesto (1462 eur), najnižje pa družbe v občini Osilnica (591 eur). V Sloveniji je bila v letu 2007 povprečna bruto plača 1191 eur. V JV regiji je registriranih 3921 podjetnikov. Več kot tri četrtine podjetnikov opravlja registrirane dejavnosti sam ali z enim zaposlenim. Najpomembnejše področje tako po številu podjetnikov kot po številu zaposlenih in ustvarjenih prihodkih je bilo področje predelovalne dejavnosti. Največji del k ustvarjenim čistim prihodkom od prodaje, 69,4 %, so prispevali podjetniki z območja Dolenjske. V letu 2007 so podjetniki ustvarili za 14 % več prihodkov kot v letu 2006. Podjetniki regije so kot celota v letu 2007 poslovali pozitivno. Zadruge v JV regiji so poslovale slabše kot v letu 2006, saj so izkazale za 192 tisoč eur čiste izgube. Družbe v JV regiji so v letu 2007 ustvarile dobrih 6 % prihodkov in odhodkov slovenskih družb, njihov delež neto dodane vrednosti in neto čistega dobička pa je presegel 7 %. Družbe v regiji dosegajo bistveno večji del svojih prihodkov na tujih trgih kot družbe v državi in so kot celota poslovale uspešneje od povprečja družb v državi. Med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami se JV Slovenija uvršča po številu družb na 7. mesto, po številu zaposlenih, znesku ustvarjenih prihodkov in neto dodane vrednosti v družbah na 5. mesto, po znesku ustvarjenega neto čistega dobička v družbah na 3. mesto, po znesku ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje na tujem trgu na 2. mesto in po deležu prihodkov, ustvarjenem na tujem trgu, na 1. mesto. Vrhunski slikarji v Novem mestu Od 19. do 23. maja je v ateljeju Jakčevega doma potekala 4. mednarodna slikarska kolonija, ki jo ob pomoči MO NM organizira novomeški slikar Janko Orač. Udeležili so se je Igor Banfi, Simon Kajtna, Narcis Kantardžič in Urša Toman Drinovec (vsi Slovenija), Rudi Benedik (Avstrija), Marek Hoffmann in Krzysztof Pitula (oba Poljska) ter Vojislav Vojo Kilibarda (Črna gora). Razstava nastalih del je na ogled od 5. junija. Kaj hočemo in kam gremo? Društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP) je v sodelovanju z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem Novo mesto 16. maja v konferenčni dvorani na Otočcu organiziralo 1. letno konferenco društva DAP z naslovom Centri znanja in prakse - kaj hočemo in kam gremo na področju visokih tehnologij. Krka povečala dobiček za 16 % 15. maja je Krka predstavila poslovanje v prvem četrtletju. Skupina Krka je v tem obdobju ob prodaji v vrednosti 244,4 milijona EUR (20-odstotna rast) ustvarila 44 milijonov EUR čistega dobička. Družba Krka pa je ob 210,1 milijona EUR prodaje (15-odstotna rast) dosegla 41,4 milijona EUR čistega dobička. Glede na primerljivo lansko obdobje je bil dobiček skupine večji za 16 %, dobiček družbe pa za 20 %. V Krki niso razmišljali o menedžerskem prevzemu Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob predstavitvi poslovnih rezultatov pojasnil svoje poglede na trenutno dogajanje v Sloveniji. »V tržni kapitalizaciji smo tako veliko podjetje, da enostavno ne more priti do menedžerskega prevzema. Nismo delali na tem, da bi delnico držali čim niže in si ustvarili pogoje za menedžerski prevzem. V Krki nismo nikoli razmišljali ali delali na menedžerskem prevzemu. Od leta 1997, ko smo zaključili privatizacijo, smo vedno delali tako, da bi bilo čim bolje za lastnike, družbeno skupnost, zaposlene in seveda za kupce. In tako bo tudi v naprej. Ne iščemo nobenih posojil za prevzem, nimamo nobenih podjetij, vse, kar imamo, je vinograd, če se navežem na prihajajoči Teden cvička, ki ga je treba obdelovati,« je odgovoril na vprašanje o morebitnem menedžerskem prevzemu Krke. “Kot največji davkoplačevalci ne moremo mimo tega, da avtocesta Ljubljana-Novo mesto ni zgrajena. Smo nezadovoljni, smo veliki plačniki v državni proračun, gradnja avtocest pa poteka, kot da bi gledali film v počasnem tempu. Avtocesto Ljubljana-Zagreb so leta 1958 zgradili v relativno krajšem času,” je na vprašanje o gradnji avtocest izjavil prvi mož Krke. NMkronologija »> 5. maja je v Galeriji Simulaker potekal posvet Delujmo lokalno, katerega cilj je bil opozoriti lokalna okolja in oblasti na potrebe mladih. »> 9. maja so na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine ustanovili četrto sekcijo, Sekcijo računovodskih servisov. »> 10. maja je v KC JT potekal Medkulturni večer v organizaciji novomeških prostovoljcev DRPDNM. »> 13. maja je Center biotehnike in turizma gostil sodobitnico Nobelove nagrade za mir Lučko Kajfež Bogataj, ki je širšemu krogu poslušalcev predstavila najnovejša dognanja na področju podnebnih sprememb. Pred tem jo je sprejel tudi podžupan MO NM Igor Perhaj. »> 14. maja je v Knjigarni GOGA potekala aktivistična okrogla miza o azilni politiki in razmerah v azilnem domu. »> 15. maja je Razvojni center Novo mesto pozval podjetnike k nadaljnji udeležbi na razpisih za posojila iz Garancijske sheme za Dolenjsko in Posojila za odpiranje novih delovnih mest. »> 16. maja je bila v okviru občinske revije pevskih zborov v izvedbi pevskega zbora Pomlad krstno predstavljena zborovska kompozicija Marijana Doviča Zeleni Jurij. »> 16. maja je bila v Galeriji Simulaker odprta kiparska razstava Romana Makšeta Hoditi skozi. Zaprta bo 8. junija. »> 16. maja so maturantke in maturantje tudi v Novem mestu zaplesali četrvorko. »> Med 21. in 23. majem je Infotehna na Braču za farmacevtske partnerje pripravila deseto letno konferenco, ki se je je udeležilo 32 podjetij iz 19 držav. »> 16. maja so v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici odprli razstavo Iztoka Maroha Aluzije. Gre za enega najperspektivnejših slovenskih likovnih keramikov. »>21. maja je v KC Janeza Trdine potekala zaključna prireditev Zlati bralec. »>22. maja so iz Policijske uprave sporočili, da bo postajo prometne policije Novo mesto vodil Jože Piletič. »> 29. maja je v organizaciji Društva Novo mesto potekala predstavitev konservatorskega programa kapiteljske cerkve in odkritij ob zadnji prenovi. »> 30. maja sta Dolenjski muzej Novo mesto in Narodna galerija Ljubljana odprla razstavo Jože Plečnik (1872-1957) Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Razstava bo na ogled do 12. oktobra. »> 30. maja so na Gradu Otočec podelili priznanja za 35- in 40-letno delo v Krki ter priznanja za koristne predloge in izboljšave. SILVER Novi trg 1 8000 Novo mesto LONDON K KORALLINE Deaigual Slavko Malnar zaradi primera Vernig toži revijo Park Trener Atletskega kluba Krka Slavko Malnarje na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo proti Založbi Goga, izdajatelju revije Park, v kateri zahteva plačilo 15 000 EUR odškodnine. Malnar Park toži, ker naj bi v člankih, povezanih z ovadbo, v kateri ga je Jana Vernig obtožila spolne zlorabe, prišlo do žalitve ter zlorabe časti in dobrega imena tožnika. Revija Park v svojem odgovoru vse obtožbe zavrača, spor pa obžaluje. Malnarju se zdi sporna objava treh prispevkov v Parku in na spletnih straneh park-on.net. Gre za prispevek »Junaki in žrtve ali o tem, zakaj je Novo mesto raj za pedofile« komentatorja Damirja Sken-deroviča, odprto pismo nevladnih organizacij v zvezi s primerom Vernig ter članek »Odbojkarica Jana Vernig, najboljša novomeška športnica vseh časov, je razkrila pretresljivo izkušnjo spolne zlorabe iz otroštva«. S. Malnar je prepričan, da so članki popolnoma neresnični in žaljivi ter da mu je bila kršena pravica do dobrega imena in časti. Trdi, da mu je bilo zaradi objav v Parku onemogočeno delo z mladimi in da je bil zaradi člankov suspendiran kot atletski trener. Zaradi objav je doživel stres in se počutil neprijetno, bil pa je deležen tudi negativne reakcije okolja. Malnar tudi meni, da mu v reviji Park ni bil omogočeno predstaviti svojega zagovora. Založba GOGA oziroma Revija Park je prek svojega odvetnika že odgovorila na tožbo. Očitano v celoti zavrača, obenem pa obžaluje nastali spor, za katerega meni, daje nepotreben. Odgovorni urednik Parka Uroš Lubej je glede tega podal naslednjo izjavo: »Revija Park se v spornih prispevkih s trenerjem Slavkom Malnarjem sploh ni ukvarjala. Vsakršno drugačno razumevanje prispevkov obžalujemo. Tožniku se zdi sporen komentar Damirja Skenderoviča, vendar je v celoti zgrešil namen tega prispevka. Avtor v njem ne sodi o delu Slavka Malnarja, ampak zgolj komentira ravnanje Atletskega kluba Krka ter uradnih ustanov ob primeru Vernig. Enako velja za odprto pismo nevladnih organizacij. Tretji sporni prispevek pa je zgolj povzetek navedb, ki so jih pred tem objavili drugi mediji. Očitek Slavka Malnarja, da v Parku ni imel možnosti predstaviti svoje plati zgodbe, niso na mestu, saj se v prispevkih z njim nismo ukvarjali. Da so članki za tožnika sporni, sem prvič izvedel iz prejete tožbe. Kljub temu da tožnik ni bil predmet naših člankov (razen enega povzetka), je imel, v kolikor je menil, da je bilo katero koli dejstvo v spornih člankih napačno predstavljeno ali da je imel drugačno mnenje od zapisanih komentarjev, vselej možnost odzvati se na zapisane prispevke. Revija Park še nikoli ni zavrnila predstavitve drugačnih dejstev ali drugih mnenj. Tožnik tega ustaljenega postopka ni uporabil niti ni nikoli nakazal želje, da bi svojo plat zgodbe predstavil bralcem Parka. V kolikor je to želel ali še vedno želi, vsekakor to možnost ima že na podlagi obstoječe zakonodaje in v skladu z uredniško politiko revije Park.« Bodo novomeški Romi vendarle dobili svetnika? Občinski svet MONM je sprejel predlog župana, da se pred volitvami za romskega svetnika v romskih naseljih organizirajo zbori volilcev, na katerih bi Romom pojasnili vlogo in pomen romskega svetnika. Dosedanji poskusi, da bi po odstopu romskega svetnika organizirali nadomestne volitve, so namreč propadli. Občinski svet je tudi naložil komisiji za romske volitve, da vnovič razpiše volitve, ki bodo najverjetneje jeseni. Predsednik društva Cigani nekoč - Romi danes Bogdan Miklič je dejal, da ne verjame, da bo letos prišlo do vložene kandidature in s tem do romskih volitev. »Kljub temu da prihaja do pozitivnih premikov - začela se bo gradnja kanalizacije v nekaterih romskih naseljih so dolenjski Romi razočarani nad državo in lokalno skupnostjo pa tudi nad Zvezo Romov Slovenije. Poleg tega pa imajo do vloge romskega svetnika prevelika pričakovanja.« Miklič bo županu predlagal, da zaradi nastale situacije z društvom Cigani nekoč - Romi danes sklene sporazum o sodelovanju. Tako sodelovanje bi tako nadomestilo pomanjkanje komunikacije med romsko skupnostjo in lokalno oblastjo, do katere je prišlo zaradi odstopa romskega svetnika Zorana Grma. Športna dvorana Stopiče: Župan želi pospešiti, nekateri krajani proti Za gradnjo dolgo časa pričakovane telovadnice pri OŠ Stopiče je treba zagotoviti pravno podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za to je župan na seji občinskega sveta, ki je bila 29. maja, predlagal spremembo prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za zunajmestni prostor, kar je občinski svet tudi potrdil. Nekateri krajani Stopič pa so medtem zagrozili z uporabo vseh pravnih sredstev, s katerimi želijo preprečiti gradnjo tovrstnega objekta v njihovem kraju. Za načrtovani objekt sta bila izveden javni arhitekturni natečaj in podeljena druga nagrada. Z nagrajenci trenutno potekajo pogajanja o projektiranju športne dvorane. Krajani pa menijo, da športna dvorana takih dimenzij ne sodi v Stopiče. Pripomba se nanaša na nestrinjanje z lokacijo t. i. nadstandardne telovadnice (športne dvorane), ker bi njena umestitev prinesla številne negativne vplive. Menijo, da bi dimenzije športne dvorane pomenile uničenje naravnega izgleda kraja kot tudi razvrednotenje položaja cerkve v strukturi naselja. Krajani se bojijo velike frekvence obiska dvorane in navijaških skupin, ki bi prišle v Stopiče, ter povečanega prometa in s tem tudi dodatnega onesnaženja kraja. Krajani se sicer strinjajo s tem, da šola dobi telovadnico. Župan in občinska uprava se strinjata s tem, da je treba ohraniti dominanten prostorski položaj cerkve, v glavnem pa njihove pripombe zavračajo. »Pripombe glede krajinsko arhitekturnega vpliva niso utemeljene, saj je z upoštevanjem gornjih pogojev možno objekt primerno umestiti v obravnavani prostor. To potrjuje tudi večina rešitev, pridobljenih na javnem arhitekturnem natečaju. Mnenja smo, da bo predlagana umestitev športne dvorane prinesla tudi pozitiven socialni vpliv, saj bo omogočila ustrezne pogoje za rekreacijo in šport v prvi vrsti šolarjem pa tudi krajanom Stopič in širše. Ustvarjanje pogojev za tovrstno dejavnost bo dolgoročno vplivalo na bolj zdravo življenje prebivalcev. Združevanje mladine daje naselju občutek vitalnosti in jim je zato treba odmerjati zadostne javne ali zelene površine za druženje, tudi za športne ali kulturne dejavnosti. Ti prostori se v okviru naselja načrtujejo z občinskim prostorskim načrtom, pri čemer je ta športna dvorana le ena izmed možnih oz. primernih lokacij,« so prepričani na MONM. Novi trg (1): MOP bo z odločitvijo počakal Ministrstvo za okolje in prostor zaenkrat ne bo ugodilo zahtevi Društva Novo mesto o sproženju ustavne presoje Ureditvenega načrta za Novi trg. Vendar Ministrstvo s tem ni končalo postopka nadzora zakonitosti, ampak bo počakalo do izvedbe javnega arhitekturnega natečaja, s katerim bodo pridobljeni konkretni pogoji za sporno lokacijo Novi trg 6 (nekdanjo občinsko stavbo). Od novomeške občine ministrstvo zahteva, da jih sproti obvešča o aktivnostih, poteku in rezultatu javnega arhitekturnega natečaja. 0 tem, kakšen bodo nadaljnje poteze Društva Novo me- sto, bo odločil njegov upravni odbor. Ministrstvo je Mestno občino Novo mesto spet opozorilo, da je spreminjanje določil predlogov prostorskih aktov po tem, ko so bili ti predstavljeni zainteresirani javnosti, ter mimo pripomb in predlogov, kot so bili podani na javni obravnavi, ustavno sodišče že večkrat spoznalo kot kršitev zakonodaje. Ministrstvo tudi pravi, da ta odločitev v ničemer ne preprečuje, da Društvo Novo mesto ne bi samo vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka. Novi trg (2): »Natečajniki naj upoštevajo višino Kapiteljskega griča« Po odločitvi Ministrstva za okolje in prostor, da zaenkrat ne zahteva ustavne presoje spornega prostorskega akta, ki ureja gradnjo novega objekta Novi trg 6 (nekdanja občinska stavba), ni zadržkov za razpis (novega) javnega arhitekturnega natečaja za Novi trg 6. Mojca Tavčar, vodja oddelka za prostor pri Mestni občini Novo mesto, je pojasnila, da bo ta razpisan, ko bo novi investitor pripravil razpisno dokumentacijo. In kakšno je stališče občinske uprave glede sporne etažnosti objekta? Novi lastnik Darko Golub iz trebanjskega Betonala je predlagal »kompromisni predlog«, ki bi namesto osmih nadstropij (in dosedanjih štirih) obsegal šest nadstropij (P + 6). »Občinska uprava in župan sta po usklajevanjih z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine ter po zapletu v zvezi z etažnostjo že prvotnemu lastniku predlagala spremembo projektne naloge, in sicer, da morajo natečajniki pri višinskih rešitvah upoštevati omejitve, vezane na značilno veduto starega mestnega jedra s Kapitljem kot dominanto. Volumen predvidenega objekta je mogoče razdrobiti z oblikovanjem več volumnov oziroma vertikalnim in horizontalnim modeliranjem, pri tem pa je v največji možni meri treba upoštevati višinsko koto parterja kapiteljske cerkve (203 mnv) oziroma najvišjo koto kapiteljskega griča (204,16 mnv). Ponudniki morajo v ponudbeni dokumentaciji oddati ustrezne prikaze in utemeljitve,« pravi Mojca Tavčar. Objekt naj bi sicer imel manj parkirnih etaž, kot je bilo predvideno. Rušenje objekta je - vsaj tako je seznanjena občinska uprava - načrtovano neposredno pred začetkom investicije, predvidoma decembra 2008. Mojca Tavčar zagotavlja, da bo občina o poteku javnega natečaja vsekakor obveščala ministrstvo za okolje in prostor. INTERVJU J0Ž6 Kotar, slikar Jože Kotar se je kot slikar preizkušal in izpopolnjeval v mnogih evropskih mestih. Čeprav je brez uradne akademske izobrazbe, njegove slike visijo v ambasadah, galerijah in zasebnih zbirkah. Njegova pot do prepoznavnega umetnika ni bila najlažja. Pravi, da je kar štiri leta prenašal kante za smeti, cele noči pa slikal in upal, da se mu bo uspelo dvigniti iz likovne teme. Danes je priznan slikar s statusom svobodnega umetnika in človek, ki mu očitajo, da se druži s politiko. Trenutno se v svoji delavnici posveča figuraliki, o kateri meni: »Prepričan sem, da je figurativno slikarstvo odmaknjeno od povprečnega drugorazrednega slikarstva. Figura je v slikarstvu prva liga, vse ostalo je blef, zavit v celofan ...« Trenutno pripravlja dve razstavi v Sloveniji in eno v tujini. V svojem prijetnem ateljeju na novomeškem Bregu pa se druži s prijatelji ter ure in ure ustvarja. Novega mesta ne občuti najbolj pozitivno: »Novo mesto ni spodbuden kraj za kreativnega ustvarjalca. Pa vendar, tu sem pognal korenine in tu je treba vztrajati in spreminjati stereotipe.« Kdaj ste se prvič srečali s čopičem? Pravzaprav zelo mlad, v osnovni šoli. Spominjam se, da sem dobil slabo oceno, ker nisem naslikal modre reke, saj sem gledal vodo v kozarcu. Prav resno pa sem začel slikati pri enaindvajsetih letih. V Beogradu sem naslikal monumentalni portret tovariša Tita, pri dvaindvajsetih pa sem bil soustanovitelj likovne skupine Vladimir Lamut. Nato je sledilo nekaj razstav po Sloveniji in celo na Poljskem. dandanes privlačen za mlade umetnike? V mladosti je bilo v meni veliko avanturizma. Že pri sedemnajstih letih sem hotel v Združene države, pol leta kasneje pa so me vrnili iz Avstrije, ker sem bil brez potnega lista. Ko pa sem odslužil vojaški rok, sem postal svoboden kot ptica. Sprva sem načrtoval pot v Avstralijo, kasneje sem se zadovoljil s Francijo. Imel sem dobrih dvajset let, ko sem stal na Gare de Lyon v Parizu. Je pa res, da je imel Pariz V večjih podjetjih, kot so Mercator, Petrol, Lek, so glavni direktorji tudi samooklicani likovni kritiki in delajo dodatno zmedo na področju trženja slik. Ali je še kdo v vaši družini umetnik, izhajate iz umetniškega okolja? Moji starši niso imeli posluha za ta poklic in so me vseskozi odvračali od umetniških poklicev. Prav mati si je želela, da bi v življenju počel kaj bolj »resnega«. Moram pa se pohvaliti, da imam v družini naslednike, vsaj kar se kulturnikov tiče. Hči Klavdija že nekaj let vodi in sooblikuje dolenjsko kulturno podobo pri JSKD, mlajša Ana pa trenutno še študira, in sicer na akademiji za likovno umetnost. pred tridesetimi leti še sloves francoskih impresionistov in postimpresionistov, Van Gogha, Gaugina, Moneta, Maneta, Suzan Valadon in mnogih ostalih slavnih imen. Danes Pariz ni več mesto, kjer bi iskal tokove sodobne umetnosti. Stvar se je preselila v Kassel, Berlin, Tokio, New York. Danes gre za popolnoma drugačno dojemanje umetnosti. Govorimo o konceptualni umetnosti. Mladim bi svetoval, da je tujina nujno potrebna za razvoj, menim pa, da trenutno to ni Pariz. Zelo mladi ste se odpravili v Pariz. Je šlo morda za avanturistični duh ali za likovno izpopolnjevanje? Ali je Pariz še Koliko časa ste živeli v Parizu? Kaj ste tam počeli in s čim ste se preživljali? Slovenski kipar Vladimir Štoviček me Kdaj ste se prvič srečali s čopičem? Pravzaprav zelo mlad, v osnovni šoli. Spominjam se, da sem dobil slabo oceno, ker nisem naslikal modre reke, saj sem gledal vodo v kozarcu. Prav resno pa sem začel slikati pri enaindvajsetih letih. V Beogradu sem naslikal monumentalni portret tovariša Tita, pri dvaindvajsetih pa sem bil soustanovitelj likovne skupine Vladimir Lamut. Nato je sledilo nekaj razstav po Sloveniji in celo na Poljskem. Ali je še kdo v vaši družini umetnik, izhajate iz umetniškega okolja? Moji starši niso imeli posluha za ta poklic in so me vseskozi odvračali od umetniških poklicev. Prav mati si je želela, da bi v življenju počel kaj bolj »resnega«. Moram pa se pohvaliti, da imam v družini naslednike, vsaj kar se kulturnikov tiče. Hči Klavdija že nekaj let vodi in sooblikuje dolenjsko kulturno podobo pri JSKD, mlajša Ana pa trenutno še študira, in sicer na akademiji za likovno umetnost. Zelo mladi ste se odpravili v Pariz. Je šlo morda za avanturistični duh ali za likovno izpopolnjevanje? Ali je Pariz še dandanes privlačen za mlade umetnike? V mladosti je bilo v meni veliko avanturizma. Že pri sedemnajstih letih sem hotel v Združene države, pol leta kasneje pa so me vrnili iz Avstrije, ker sem bil brez potnega lista. Ko pa sem odslužil vojaški rok, sem postal svoboden kot ptica. Sprva sem načrtoval pot v Avstralijo, kasneje sem se zadovoljil s Francijo. Imel sem dobrih dvajset let, ko sem stal na Gare de Lyon v Parizu. Je pa res, da je imel Pariz pred tridesetimi leti še sloves francoskih impresionistov in postimpresionistov, Van Gogha, Gaugina, Moneta, Maneta, Suzan Valadon in mnogih ostalih slavnih imen. Danes Pariz ni več mesto, kjer bi iskal tokove sodobne umetnosti. Stvar se je preselila v Kassel, Berlin, Tokio, New York. Danes gre za popolnoma drugačno dojemanje umetnosti. Govorimo o konceptualni umetnosti. Mladim bi svetoval, da je tujina nujno potrebna za razvoj, menim pa, da trenutno to ni Pariz. Koliko časa ste živeli v Parizu? Kaj ste tam počeli in s čim ste se preživljali? Slovenski kipar Vladimir Štoviček me je poslal v Pariz svojemu sošolcu z likovne akademije v Pragi, in sicer velecenjenemu pariškemu mojstru umetnosti Jaru Hilber-tu. Hilbert je bil osebni slikar kralja Faruka v Egiptu in je bil sestavni del kraljeve akademije. V Parizu pa je bil odlikovan z zlato medaljo oficirja za umetnost. Slikal je portrete golih Fatim za bogate ljudi iz arabskih krogov. Kasneje je slikal pariške mostove in meščanske portrete. Pri njem, v njegovi izjemni delavnici v Ville de Avray na Pont de Sevres sem se učil risanja in slikanja. Življenje je bilo zelo težko, ker sem bil vseskozi brez domačih, denarja in prijateljev. Po ulici sem portretiral ljudi, pomagal v delavnicah, kjer so restavrirali spomenike in izdelovali posmrtne maske. Na Montmartru pa sem slikal pariško veduto, ki je bila prepoznavna za radovedne in doživetja željne turiste. Moram reči, da je bilo življenje v Parizu težko, zato sem se za nekaj tednov preselil v Lens, v Pas-de-Calais med poljske in slovenske rudarje. Ko se prišel domov, sem imel le 49 kilogramov, toda kljub temu nabit z izkustvi in novo energijo. Živeli ste tudi drugje, v Regensburgu, Zurihu, Munchnu, Baslu, Stuttgartu, Beogradu, Prištini? Kaj pa ste počeli tam? Prvo sliko v življenju sem prodal v Baslu, in sicer patologu Aleksandru Patakiju, ki je bil madžarkega porekla. Bil je precej bogat in rad je imel umetnost. Naslednji dve sliki pa sem prodal v Regensburgu advokatu Theodorju Gotzu. Advokatov prijatelj je bil profesor na likovni akademiji v Passau T. G. Sellner. Ta srečanja so mi odpirala nova znanja in poznanstva. Pa tudi reka Regen je bila podobna moji Krki. Na splošno sem se takrat že obračal proti nemškemu ekspresionizmu in nemško govorečim deželam. Posebno poglavje pa sta Kosovo in Priština. Sodeloval sem pri postavitvi muzeja Boro i Ramis in na koncu dobil odlikovanje Rivista K. Mitroviče. V katerem mestu oz. kraju ste se počutili najbolje in kdo vas je prvi priznal kot umetnika? Najbolje sem se počutil v mestu Siste-ron v francoski Provansi. Je na Napoleonovi poti in prav Napoleon Bonaparte je za to mesto dejal, da je eno izmed najlepših na svetu. Počutim se resnično kot doma. Še danes. Kar pa se tiče priznanj - pravi ustvarjalci ne dajo veliko na ta papirnata priznanja, ker jih žene nemirni notranji duh. Strinjam pa se, da je za mladega nadobudnega ustvarjalca pomembno, da priznanje dobi čim prej, da se izoblikuje v močno in čvrsto osebnost. Zame je prišlo to priznanje veliko prepozno. Kot umetnika, kot pravite, pa me je prvi priznal in mi podelil tudi prvo veliko mednarodno priznanje piranski ex tempore, nato pa še pred leti občinski svet Mestne občine Novo mesto, ko mi je podelil Trdinovo nagrado za dosežke v slikarstvu. Postali ste likovno prepoznaven umetnik doma in v tujini, čeprav ste brez uradne akademske likovne izobrazbe. Kako vam je to uspelo? Štiri leta sem prenašal kante za smeti, cele noči pa sem slikal in upal, da se mi bo uspelo dvigniti iz likovne teme. Izjemno veliko napora sem vložil v premagovanje ovir, ki so mi jih postavljali slamnati kulturniki. Imel sem srečo, da sem na svoji poti srečal veliko imenitnih ljudi, ki so me moralno in intelektualno podpirali. Najprej pleterski prior pater Drolc, kasneje Maks Vale, Vladimir Štoviček, Jaro Hilbert, The-odor G. Sellner in mnogi drugi. Veliko pa so mi pomagali stroka in ljudje iz nje. Iz tujine sem dobival pisma uveljavljenih slikarjev, naj nadaljujem in vztrajam. Prejel sem več kot trideset nagrad, moje slike so visele v ambasadah, v galerijah in zasebnih zbirkah, napisanih je bilo ogromno člankov o mojem slikarstvu, tako da me v javnosti niso mogli več spregledati. Po odločbi ministrstva za kulturo imate status samostojnega likovnika, torej ste samozaposleni v kulturi. Se lahko slikar preživlja samo s slikanjem ali mora ob tem početi še kaj? Imel sem izjemno veliko sovražnikov. Pravzaprav jih je motilo že to, da sploh obstajam. Spominjam se, da je znani novomeški profesor hodil po podjetjih in jim žugal, naj vendar že enkrat onemogočijo moje razstavljanje. Slikarji, ki sem jih vabil v likovno društvo Vladimir Lamut, so mi najprej pokazali ostre zobe. Bil sem v hudi stiski in brez statusa. Spominjam se tudi, da je prof. dr. Stritih takrat analiziral mojo slikarsko pot in ugotovil, da sodim v krog akademske drže in filozofije. Leta 1989 mi je pet članov strokovne komisije ministrstva za kulturo podelilo status slikarja. Danes imam prek tristo razstav in množico tujih in domačih nagrad in še vedno trdim, da je življenje slikarja, samozaposlenega v kulturi, izjemno težko. Še posebej zaradi trenutne vodilne politike, ki meni, da je umetnost le nujno zlo in je zato ne upošteva in podpira v dovolj veliki meri. Politika se ne zaveda, da je umetnost paradni konj vsake civilizirane družbe. Po poklicu ste elektroenergetik. Kako se lahko to povezuje s slikarstvom? Henri Mattise je nekoč dejal, da »slikar ne postaneš, slikar se rodiš«. Torej si ali pa nisi. Moj poklic je sedaj slikar, ker imam licenco in status. To pa sem si pridelal s trdim in z mukotrpnim delom skozi leta in leta vztrajnosti. Res pa je, da sem se najprej izšolal za elektroenergetika. Tudi na tem področju sem bil precej uspešen, saj sem na patentni zavod v Ljubljani prijavil kar nekaj uspešnih patentov. Umetnost na sploh pa je večplastna in zahteva od avtorja široko razumevanje in dojemanje časa ter prostora. Biti mora aktualen in inovativen kot v vsakem drugem poklicu. Kaj pravzaprav slikate? Kakšne motive in tehnike uporabljate? Moje slikarstvo je živa stvar in se nenehno spreminja. Gre za raziskovanje in razvoj. Koraki so majhni, a temeljiti in pretehtani. Nerad se podajam v vode, kjer ne zmorem plavati. Gre za majhne korake za človeštvo in velike za mojo osebnostno rast. Trenutno sem na figuraliki. Slikam plesalke In Fashion Stage. Prepričan sem, da je figurativno slikarstvo odmaknjeno od povprečnega drugorazrednega slikarstva. Figura je v slikarstvu prva liga, vse ostalo je blef, zavit v celofan. Govorim za figuro v širšem pomenu, da ne bo pomote. France Zalar, likovni kritik, je nekoč o vašem slikarskem delu zapisal: »Vsako Kotarjevo delo nas utegne presenetiti, eno z vibracijo, drugo z barvo«. Kako bi vi opisali svoje umetnine? Lepo je opisal moje slike. Barve in njihove vibracije. Sem slikar kolorist. Barva ostaja v meni osnovni izraz čustvenih doživetij. Lahko se izražam v tisočerih barvnih kombinacijah, odvisno od trenutnega počutja ali slikarske inspiracije. Nekoč je moj prijatelj Dušan Janez Obrč ob gleda- nju mojih slik vzkliknil: »Colores mecum porto«, kar pomeni: »Barve nosim vedno s sabo.« In zadel me je v srce. To sem jaz. Kdo kupuje vaše slike, kakšni so ti ljudje in s čim se ukvarjajo? So to premožnejši ljudje, podjetniki ali čisto naključni kupci? Moje slike kupujejo pravi ljubitelji lepih reči. Predvsem so to intelektualci iz drugega sveta. Največkrat so to odvetniki ali pa zdravniki in znani pevci. Med njimi pa ni znanih slovenskih direktorjev. Ti so po večini naravnani mimo umetnosti, v biznis, in čakajo na darila, ki jih pogosto dobijo. V večjih podjetjih, kot so Mercator, Petrol, Lek, so glavni direktorji tudi samooklicani likovni kritiki in delajo dodatno zmedo na področju trženja slik. Tovarna zdravil Krka je še eno redkih podjetij v Sloveniji, ki ima nekoliko več posluha za umetnost. Kaj pa cene vaših slik? Kateri slovenski avtorji se trenutno najbolj prodajajo? Cene slik v svetu se določajo na interakcijah, torej avkcijskih hišah, kot je Sotheby's in Christy's. Pri nas teh hiš ni, torej smo zaenkrat prepuščeni noremu slovenskemu trgu. Nekateri »levi« slikarji srednje generacije postavljajo svojim slikam cene, ki dosegajo zneske tudi 10 000 eur, še bolj nori 15 000 eur ali celo 20 000 eur, vredne pa niso piškavega groša. Za takšne denarje se dobi že grafika Pabla Picassa ali Joaa Miroa. Bogati Slovenci pa so nori na slovenske impresioniste. Samo da diši po enem izmed njih (recimo Jakopiču), so pripravljeni odšteti tudi do 300 000 eur v gotovini. Celo na črno, pod mizo. Takih zbiralcev je zelo veliko. Predvidevajo, da bodo čez noč še dodatno obogateli. Moje slike pa kupujejo izključno ljudje, ki imajo radi moj način in moje razmišljanje in so zbiralci. Ceno pa določata tudi trg in kupec. Pri meni velja, da ceno postavi kupec. Če je dovolj visoka, gre iz ateljeja, če pa ne, pa »hvala lepa« in ostane v zbirki. Žal pa je prodaja živečih avtorjev v veliki meri odvisna od lobijev in povezav v politiki. Kakšno je splošno finančno stanje slikarjev v Sloveniji? Govori se, da je nekaj zelo premožnih. Med katere sodite vi? Imamo peščico fantastično premožnih slikarjev. Težko je govoriti o imenih, ker nekateri živijo med nami. Je pa naš, na žalost že pokojni, slikar Zoran A. Mušič med petdesetimi najbolj prodajnimi slikarji na svetu. Slike so se že devetdesetega leta prodajale tudi po milijon dolarjev in več. Sicer pa naj povem, da je med slikarji po večini ena sama revščina. V javnosti veljata kruta resnica in slogan: »Bolj ko slikar zategne pas, lepše so barve.« Noro razmišljanje, ampak tako je. Sam zase lahko rečem, da ves čas živim v finančni negotovosti. Likovniki vam očitajo, da niste združljivi z okolico. Pa tudi da se obnašate samopašno in da se družite s politiko. Kako bi to komentirali in kaj vam pomeni v-. Ioveni meUu- od 2b. maja do i.jtonjjti 2008 4e /u4omJ /ci 4o 36. Jedrna <>i >'* Egipt enostavno prisili človeka, da fotografira. Sproščene tržnice, glasne ulice, večni rituali, neme puščave, kričava reka, zapeljivi objekti, ki so jih gradili za večnost mu ne dajo miru, dokler jih ne ujame v zanesljiv objektiv in se tako znebi strahu, ki ga je obšel, ker ni verjel svojemu spominu. Včasih pa fotografira zgolj zato, da si bo lahko s fotografijo, ki jo bo kasneje globoko v resničnosti držal v rokah, potrdil, da ni šlo zgolj za prividno prevaro, namišljen svet. Tako vznemirljiv je Egipt. Fotografije Matjaža Kačičnika se ne ujemajo z iluzijami sreče, ki si jih lahko ustvarimo le kot turisti. Nepopustljiva resničnost podob Egipta nas postavi na trdna tla, kar pa je v teh nezanesljivih časih zares edino spodobno. Portret: Matic Bobnar Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Matic je po rodu Stražan, rojen leta 1982. Obiskoval je novomeško srednjo ekonomsko šolo, nakar se je odločil za študij mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer trenutno zmaguje zadnji letnik. Pred letoma ali tremi sem ga spoznal v Knjigarni Goga, kjer sem ga zatem vse pogosteje srečeval. Počasi se je umeščal v njen kulturni krog. Matic priznava, da ga kultura in kulturno delovanje privlačita. Pred leti se je nekaj pečal z manekenstvom, kar sedaj ne poudarja in označuje zgolj kot priložnosti zaslužek. Vrsto let deluje pri amaterski gledališki skupini Grad Teater, je lokalni aktivist, izrazni plesalec in novopečeni vodja Goginih literarnih večerov, Goginega koncertnega cikla, Goginih pravljičnih sobot in Festivala pouličnega gledališča Rudi Potepuški. Kot je povedal, je, odkar ve zase, s kulturo na različne načine zaznamovan. V osnovni šoli so ga vlačili po raznih šolskih prireditvah, da je kaj povedal ali zrecitiral, v prvi polovici srednje šole se je tega nekoliko otresel, kot starejši srednješolec pa se je vnovič vpel v kulturno delovanje. Sodelovati je začel z Ano Rokvič, ki je kasneje v Trebnjem ustanovila gledališko skupino Grad Teater, katere član je tudi on. Potem je šel v Ljubljano. »V treh letih sem obredel vse ljubljanske underground luknje. Ne vem, v kakšni meri je to bilo kulturno udejstvovanje, a v klubu K 4 in na Metelkovi sem se dobro počutil,« je povedal. V tem obdobju sta ga pritegnila gledališka dejavnost in kasneje še izrazni ples. »Nekaj časa sem deloval pri skupini En knap, nato sem se po poškodbi začel izrazito ukvarjati z jogo. Za okrevanje sem potreboval kar leto. Potem sem kot plesalec nadaljeval z različnimi mentorji. S plesom se sedaj neprekinjeno ukvarjam kakšna tri leta. Gib me izredno zanima, človeško telo me navdušuje in preseneča. Zanima me raziskovanje, vsakdo, ki deluje v uprizoritvenih sferah, pa potrebuje na najboljši možen način osveščeno telo. Navdušuje me, da telo sproščeno nadzorujem in se z njim izražam. Privlačijo me vse oblike telesnega izražanja.« Matic je v okviru Grad Teatra večkrat sodeloval na novomeškem pouličnem gledališkem festivalu Rudi Potepuški, letos pa bo programski vodja njegove 5. izvedbe, kar pomeni, da bo verjetno smernice, po katerih teater deluje, prenesel na festival. »Gre za družbeno angažiran pogled na umetnost, kar pomeni, da je lahko umetnost družbeno vplivna, prek nje pa lahko posredujemo določena sporočila in nekoliko vplivamo na vrtenje sveta. Pri nas gre prvenstveno za resnično poulično gledališče (uporabil je besedo Street teater), Grad Teater pa je tudi pobudnik festivala Soleil na Lanšprežu. Mogoče nekoliko ustrezamo nomadski mentaliteti. Pri našem kreativnem taboru gre za zlitje gledališča, glasbe, plesa in delavnic.« Človeka spoznaš na različne načine. Matica sem spoznaval po tem, katere knjige je razvrstil po predstavitvenih knjižnih policah in kakšno glasbo je vrtel v knjigarni. Kot sem ugotovil, ga zanimajo globlje izrazne glasbene oblike, etno in jazz ter aktivistično branje. Lokalu in knjigarni skuša dajati oseben pečat, kar je več, kot ponujajo sosednji kavarniški obrati vrste radio ta in ta. »Ne bi rekel, da hočem reševati svet, poskušam pa v ta mozaik dojemanja in spreminjanja sveta dodati lasten kamenček. Gre za zviševanje ravni empatije, zmožnosti zaznavanja »Ne rešujem sveta, poskušam pa v ta mozaik dojemanja in spreminjanja sveta dodati lasten kamenček.« občutja in razmišljanja drugih. Politično gledano sem radikalen levičar, držim se visokih etično moralnih načel. Verjamem, da je za družbeni razvoj treba zviševati raven sozvočja. V aktivističnih krogih so ljudje načeloma bolj dovzetni za glasove ostalih in soljudi.« Matic pravi, da je optimist. Na slovensko družbo gleda pozitivno, ne verjame pa, da se lahko z močjo in prek radikalnih političnih akcij kaj spremeni. »Značaj in dojemanje ljudi se lahko spremenita ravno prek nekega kulturnega udejstvovanja. Prek pestre, različne in prepletajoče se kulturne lepote. Po fedevejevsko bi se reklo, da je treba ljudi učiti kulturne relativnosti in z njo empatije.« Po Matičevi sodbi kulturno delovanje lahko zaznamuje oziroma spremeni okolico, tega vodila pa se drži njegov program. V Goginem atriju bodo letos potekale aktivistične okrogle mize, nekaj smo jih že doživeli: Romi, izbrisani, azilna politika. V avgustu bodo v Gogi s filmi in z akcijami spodbudili projekt Upor v mestu Gogi, teden dni pa bodo namenili lezbičnemu in gejevskemu aktivizmu. V atriju se bodo zvrstili številni literarni večeri, nekaj bo tudi glasbe, Matic pa bo letos poizkušal osamosvojiti Rudija Potepuškega. Predvsem je njegova želja v Gogin atrij pritegniti čim večje število mladih ljudi, predvsem novomeških srednješolcev, v katerih vidi bodoče obiskovalce novomeških kulturnih prireditev. Zagnan fant je tale Matic iz Goge. Ko sva se dogovarjala za pogovor za Park, je dejal, da se sam sebi ne zdi dovolj zaslužen, da bi zasedel časopisno stran, meni pa se nasprotno zdi zanesenjak, ki mu velja prisluhniti. »Baročni solisti« Komornega orkestra KD Tartini Zmagoslavje čiste glasbe Novomeški komorni orkester Tartini je v sredo, 21. maja, v avli KC Janeza Trdine pripravil čudovit koncert, ki je bil v več pogledih nekaj izjemnega. Pravzaprav je bil izjemen predvsem v kontrastu s tem, kar se običajno ponuja v okviru lokalne produkcije. Že začetek je bil za novomeške razmere nenavaden: ni ga najavila ploha besed kakšnega uglajenega govornika, ki bi še pred prvim sozvočjem natresel kup neslanih modrosti o glasbi in njeni povezovalni vlogi, niso ga uvedla ponesrečena skrpucala političnih in drugačnih govoranc, temveč se je koncert enostavno začel s prihodom glasbenikov na oder. Spet dve presenečenji: v žlahtnem duhu baročnih in drugih manjših ansamblov so glasbeniki nastopili brez dirigenta - to vlogo so izmenično prevzemali koncertna mojstrica in solisti - in poleg tega ves koncert odigrali stoje. Naslednji resnično presenetljiv faktor, seveda spet za lokalne razmer, je izbor repertoarja. Ne pomnim, da bi sploh kateri koli lokalni glasbeni sestav izbral tako slogovno zaokrožen, povsem sklenjen program: na sporedu so bili štirje tristavčni koncerti treh velikih baročnih skladateljev: Bacha, Vivaldija in Albinonija. S presenečenji nadaljujemo: predstavilo se je šest inštrumentalnih solistov, ki vsi izhajajo iz regije; nekaterih med njimi širša javnost verjetno še ni imela priložnosti slišati v tej vlogi. (Ob tem naj pripomnim, da lahko le upamo, da se bo redni sestav dopolnil s kakšnim ustrezno kakovostnim domačim kontrabasistom, violončelistom ali violistom, ki jih Tartiniju očitno še kako manjka, saj si jih mora sposojati). Predvsem pa je navdušujoča zahtevnost programa, ki so se ga glasbeniki lotili, in očitno veselje do muziciranja, ki je prežemalo celoten koncertni večer ter oba dodatka, izborjena z navdušenim aplavzom. V prvem Vivaldijevem koncertu je kot solist blestel kitarist Dušan Pavlenič, dolgoletni učitelj kitare na glasbeni šoli Marjana Kozine; ne pomnim, da bi v Novem mestu kdaj prej zazvenel kitarski Vivaldi z orkestrom v domači produkciji. Sledil je priljubljeni Bachov violinski koncert v a-molu, ki ga je kot solistka odigrala Tina Simonič, študentka na ljubljanski Akademiji za glasbo. Izkazala je zelo visoko mero interpretativne zrelosti in vtis je le rahlo zmotila tendenca k hitenju v izpostavljenih solističnih pasažah. Sledil je nadvse privlačen nastop dua Ernesta in Anje Jazbec: oče in hči sta prepričljivo izvedla Albinonijev koncert za oboi in godala. Glasbeni vrhunec večera pa je nedvomno predstavljal sloviti Bachov »dvojni koncert« v d-molu, verjetno eno izmed najbolj dognanih solističnih del tega neprekoslji-vega skladateljskega genija; izvedli sta ga izkušena violinska profesorica Ivana Krhin in komaj sedemnajstletna, a zelo talentirana Tjaša Kastelic, ki se je dobro spopadala z zahtevnim violinskim partom - solistični vlogi v tem koncertu sta namreč enakovredni in dialoško prepleteni. Seveda bi bilo krivično, če bi merili dosežke novomeških »baročnih solistov« z najvišjimi standardi, ki so jih postavili spe- cializirani ansambli in zvezdniški solisti na neštetih posnetkih teh istih glasbenih del, načeloma dostopnih v vsaki resni glasbeni trgovini (no, v Novem mestu jih ne bi dobili, kajti takšne trgovine sploh nimamo). Ti standardi so enostavno previsoki, da bi se jim približali celo v večjih središčih in v drugačnih razmerah. Dosežke moramo torej vrednotiti v njihovem kontekstu. In v resici ne pomnim nobene, kaj šele tako dobre, žive izvedbe recimo Bachovega »dvojnega koncerta« ali »a-mola«, ki sta mi že dolga leta tako pri srcu, v Novem mestu - in pripravljene v novomeškem orkestru. Vse ostale okoliščine, omenjene prej, so še pripomogle k temu, da smo poslušalci lahko uživali v čisti glasbi. Tako lahko ob tej priložnosti izrazim le še upanje, da se bo za takšne podvige kdaj našla boljša dvorana, kot je zasilna avla KC (čeprav je ta še vedno primernejša od glasbi »nenaklonjene« velike dvorane). Tartinijevci so z majskim koncertom izkazali veliko mero zrelosti in samozavesti. Njihove odločitve so pravilne: za tak tip zasedbe je največji izziv pravi komorni izraz, tak, ki ni podrejen ne megalomaniji simfoničnega zvoka niti ni reduciran na podlago, kot se pogosto zgodi pri spremljanju pevskih zborov. Komorna glasba se lahko na ta način razvija v lastni, enkratni specifiki in prepričan sem, da je užitek, ki se vrača glasbenikom, tu največji. Nadvse pomembna se mi zdi tudi odločitev za vpeljavo koncertnega predstavljanja domačih instrumentalnih solistov - dati mladim možnost nastopanja z orkestrom je edina smiselna pot za vzgojo solistov velikega formata. Predvsem pa velja edinemu novomeškemu komornemu orkestru, ki postaja tehtno dopolnilo orkestralnega prostora ob boku »simfonikom«, izreči zahvalo za večer, v katerem je resnično zmagala glasba. Tartinijevci so z majskim koncertom izkazali veliko mero zrelosti in samozavesti. Njihove odločitve so pravilne. Nova premiera v APT Bertolt Brecht na obisku v Novem mestu II Lbo>c5 o lr«na Y®UAH TIRAfi Dominik PAVIE)h£ leticia SLAPNIKYEBUAH\x Lola MLAČNIK Alan HRANITELJ Matjaž BERGER ItE-t I O Polgia IUH u*-<7 o Marko MLAČNIK \ Nana MILČINSKI Ula FURLAN O L*VM O uuV.rO Katarca VENTUR&II Julija KAMNAR Robert GRGIČ Viki GROŠELJ zs.u ' nadaljevanje na sir. 33 Jeseni prvi doktorski študij v Novem mestu Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) je resda mlada fakulteta, a se je v kratkem času uspela dodobra uveljaviti tako v domačem kot v mednarodnem prostoru. Zato zagotovo predstavlja svojevrsten fenomen, ki na glavo postavlja običajne predstave o tem, kako potekajo stvari v visokem šolstvu. FUDŠ je do sedaj organizirala vrsto odmevnih dogodkov, kot so na primer številne okrogle mize o pomembnih tematikah, ki razburjajo slovensko javnost. FUDŠ vsak mesec organizira tudi Družboslovni večer, na katerem svoja mnenja soočajo najuglednejši slovenski profesorji in raziskovalci, strokovnjaki, predstavniki civilne družbe in gospodarstveniki ter visoki politiki in ministri. Fakulteta organizira tudi dve redni letni konferenci, prvo na temo medkulturnega menedžmenta in drugo na temo informatike. Dekan FUDŠ, dr. Matevž Tomšič, pove, kako je to možno: »Popolnoma smo predani svojemu delu in ker nas povprečje ne zanima, želimo biti najboljši in del tega ponuditi tudi svojim študentom.« FUDŠ ima po objektivnih veljavnih merilih trenutno najboljšo družboslovno raziskovalno ekipo v Sloveniji. Na fakulteti poteka živahno in aktualno raziskovalno delo, saj se lahko trenutno študentje vključijo v kar devet različnih raziskovalnih projektov.FUDŠ omogoča redni študij, tako na dodiplomskem kot tudi na podiplomskem področju. Na dodiplomskem nivoju seje možno vpisati na univerzitetna programa Uporabne družbene študije in Informatika v sodobni družbi ter na visokošolski strokovni program Informatika v sodobni družbi. Na magistrski stopnji pa se je možno vpisati v programa Medkulturni menedžment in Informatika v sodobni družbi.V naslednjem letu bo FUDŠ kot prva slovenska fakulteta začela izvajati doktorski študij, in sicer s področja sociologije. Zakaj ravno sociologije? Dr. Tomšič pravi: »Lahko bi rekli, da je sociologija kraljica družboslovja. Nastala je pred 100 leti kot odgovor na velikanske družbene spremembe in kot taka ni nikoli izgubila aktualnosti. Skozi leče sociologije se lahko ukvarjamo z vsemi vprašanji, od ekonomije in menedžmenta, pa vse do vzgoje in varstva okolja.«Doktorski študij sociologije traja tri leta. V prvi letnik se lahko vpišejo diplomanti bolonjskih magistrskih študijev pa tudi diplomanti starih univerzitetnih študijev. Diplomanti starih znanstvenih magisterijev pa se lahko vpišejo neposredno v drugi letnik doktorskega študija. Doktorski študij je zelo individualen. Organiziranega študijskega dela je zelo malo. V prvem letniku študenti opravijo dva izpita. Veliko več kot doslej pa bo kontaktnega dela s profesorji in mentorji. Pri tem bo šlo za najboljše slovenske raziskovalce na svojih področjih in pa za uveljavljene profesorje iz tujih univerz; nekateri med njimi že sedaj intenzivno sodelujejo s fakulteto. Kdor bo želel, se bo lahko vključil v raziskave, ki potekajo na fakulteti, ali pa izpeljal svojo.Vsi, ki želijo pridobiti več informacij o študiju na FUDŠ, se lahko oglasijo na informativnih dnevih, ki bodo v petek, 6. junija, ob 16h in v soboto, 7. junija, ob 10h v prostorih Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, Novi trg 5 (KC Janeza Trdine, nekdanji prostori RIC). V delovnem času se lahko oglasite tudi osebno ali pa pokličete 07/3737 870 ali 05/33 00 80. Dodiplomski študijski program Podiplomski študijski programi www.urs.siwww.fuds.si Letališče Prečna Dan odprtih vrat Letališča Prečna Mednarodni balonarski festival Pokalno tekmovanje padalcev v četvorkah Krst novega letala Zvečer glasbena poslastica z ognjemetom 21.06.2008 stava APT-a, Galileo Galilei, je bila simbolno vezana na petdesetletnico Mojstrove smrti, Me-ti/Knjiga obratov pa je vezana na 110. obletnico Brechtovega rojstva«, dodaja Berger. Njegove predstave vedno izzivajo gledalca k vprašanju, kaj za vraga vse to pomeni. Kaj lahko pričakujejo tokrat? »Brechtovski teater je teater gledalca; šele gledalec z aktivnim odzivom podeli smisel tistemu, kar vidi. Naša ekipa se ukvarja z raziskavami estetskih in etičnih gest. Na primer, vsak dan razdelujemo tole Brechtovo gesto iz Me-tija: »Strgano vrv lahko ponovno zavežemo/Ponovno bo držala, vendar/Bo še vedno strgana. Morda se bova ponovno srečala, toda tam,/Kjer si me zapustil,/Me nikdar več ne boš srečal.« Scenografija predstave (Leticia Slapnik Yebuah) spominja na »platonsko akademijo«: v njej urimo misli in gibanja kot obliko užitka in drže. Svetovna prvakinja Katarina Venturini nastopa v predstavi kot brechtovski subjekt, ki raziskuje in komentira določe- na stališča drugih nastopajočih ...Viki Grošelj, znameniti alpinist, nastopa v predstavi kot pripovedovalec, ki govori o eni od ekspedicij, ki se vzpenja na visoke gore, itd. Simbolni temelj predstave reprezentirajo performerji (Polona Juh, Mare Mlačnik, Nana Milčinski, Ula Furlan) z interpretacijo brechtovskih obratov, oba vrhunska gimnasta (Julija Kamnar in Robert Grgič) prečita to interpretacijo z raziskavo gibov med gesto in držo,« pravi Matjaž Berger. Stalna arheološka zbirka Otvoritev, vredna samega predsednika! Uroš Lubej, plakat Jurij Kocuvan in Bojan Radovič . „ DOLENJSKI MUZEJ Arheološka podoba DOLENJSKE novo postavitev pa se prostor za to enkratno dediščino razširja še na celotno prvo nadstropje iste stavbe.« Kljub temu da gre za veliko pridobitev, pa to še zdaleč ni dovolj za vse najdbe, ki jih hranijo v Dolenjskem muzeju. Za to bi potrebovali vsaj od 1000 do 1500 površinskih metrov, sedaj pa so jih pridobili »zgolj« 400 (do sedaj pa so jih imeli le 120). »Ta otvoritev oz. nova stalna arheološka razstava sicer pomeni nov mejnik v predstavljanju naše arheološke dediščine, prav gotovo pa je končni cilj lahko samo Arheološki park Marof, v sklopu katerega bi bila zgrajena stavba, namenjena tudi prezenta-ciji te dediščine,« opozarja Zdenko Picelj. Prepričan je, da je to velika pridobitev, še posebej tudi na turističnem področju, »saj Novo mesto nima večjega magneta, kot je naša arheološka dediščina. Veliko pa je odvisno od ostalih turističnih ponudnikov, kako bodo znali ta izdelek vplesti v svojo ponudbo in promocijo našega mesta situl in Dolenjske. S to razstavo si bodo vsi obiskovalci lahko našo arheološko preteklost ogledali v živo v muzeju, in to v obliki izvirnih predmetov«. Aktivna prizadevanja za predstavitev vse do danes izkopane najpomembnejše arheološke dediščine Dolenjske in Novega mesta, ki je bila do »Tako je bila sprejeta tudi odločitev za razširitev dosedanje stalne razstave v delu pritličja te stavbe še na celotno prvo nadstropje. Toda pogoj za uresničitev teh zamisli je bila temeljita sanacija stavbe. Prva manjša sredstva za ta namen je Mestna občina Novo mesto zagotovila v letu 2000 in do leta 2006 namenila skupaj le 35 % potrebnih sredstev, zaradi česar so se predvideni roki otvoritve razstave prestavljali iz leta v leto. Za leto 2007 in 2008 pa se je sedanji župan Alojz Muhič odločil, občinski svet Mestne občine Novo mesto pa potrdil, da se investicija končno zaključi in v obeh letih za dokončanje investicije skupaj s skoraj celotno potrebno opremo za razstavo namenil bistveno več sredstev, kot v vseh prejšnjih letih skupaj (stroški celotne investicije so bili 800.000,00 EUR, kolikor je bilo ob začetku tudi načrtovano), kar je končno pomenilo zeleno luč za pripravo postavitve razstave. Druge stroške opreme in postavitve razstave s celostno grafično podobo, tiskovinami, z vodnikom, s promocijskim in z reklamnim materialom, oglaševanjem in otvoritvijo, ki bo 13. junija 2008 ob 19. uri, v višini 200.000,00 EUR pa so prispevali v tretjinskem deležu ministrstvo za kulturo, dve tretjini pa sponzorji in donatorji, pri katerih izrazito Prikazano bo dokazno gradivo o tem, daje bilo območje Novega mesta naseljeno že od 10. stoletja pred našim štetjem. V starejši železni dobi je bilo eno izmed najpomembnejših evropskih središč. 13. junija bo po dolgih letih mečkanja okoli obnove stavbe Križatije končno odprta razširjena stalna arheološka razstava Dolenjskega muzeja. Razstavo bo odprl predsednik države Danilo Turk. »Pod naslovom Arheološka podoba Dolenjske nam bo razstava s številnimi najdbami oziroma predmeti prikazala čas od kamene dobe, prvič tudi z geološko predstavitvijo do zgodnjega srednjega veka, s poudarkom na halštatskem obdobju oz. starejši železni dobi, ko je bilo Novo mesto eden pomembnejših evropskih središč. Razstava bo tudi dokazala, da je bil prostor mesta in ožje Dolenjske nepretrgoma naseljen vsaj že od 10. stoletja pred našim štetjem pa vse do konca 4. stoletja našega štetja. Na razstavi bo prvič skupaj predstavljeno vse najpomembnejše gradi- vo, ki Dolenjsko in Novo mesto uvrščajo tudi med najpomembnejšo evropsko arheološko dediščino in pomembno prispevajo k poznavanju celotne evropske prazgodovine,« pojasnjuje direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. »Ves čas obstoja Dolenjskega muzeja je arheološka dediščina njegov najpomembnejši in najprepoznavnejši del, stalna arheološka razstava, ki je bila v muzeju prvič postavljena leta 1953, ko je bil muzej tudi odprt za javnost, pa njegova temeljna razstava. Natanko trideset let se je selila znotraj muzejskega kompleksa in spreminjala razstavne koncepte, ko je leta 1983 dobila svoj prostor v delu pritličja muzejske stavbe, imenovane Križatija. Po petindvajsetih letih in zadnjih desetih letih intenzivnih naporov za njeno razširitev in sedaj po večini v depojskih prostorih, so v Dolenjskem muzeju začeli po otvoritvi znamenite arheološke razstave Starejša železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto, ki so jo v muzeju pripravili konec leta 1997. Predpogoj za to pa je bila pridobitev večjih razstavnih površin. Kot edina še sprejemljiva možnost se je pokazala v muzejski stavbi, imenovani Križatija, ki je hkrati tudi ena najstarejših stavb v mestu in kjer je Dolenjski muzej leta 1951 dobil tudi svoje prve samostojne prostore. V tej stavbi je že leta 1953, pred 55 leti, svoj prostor dobila prva stalna arheološka razstava. Tu je bila od leta 1983 postavljena obstoječa stalna razstava, katere avtor je bil prvi arheolog v Dolenjskem muzeju Tone Knez. izstopa lokalno gospodarstvo, ki se je pri tem projektu, ki predstavlja del najpomembnejše slovenske kulturne dediščine, zares izkazalo in pokazalo posluh za našo arheološko preteklost in njeno muzejsko prezentacijo,« pojasnjuje dolgoletno ozadje junijske otvoritve Zdenko Picelj. MIKROSKOP Arhitektura je okvir za naselitev življenja. v Tomaž Slak je avtor arhitekturne zasnove novomeške Knjigarne Goga in pred kratkim odprtega hostla Situla. Leta 1970 se je rodil v Novem mestu, kjer je odraščal in obiskoval srednjo gradbeno šolo, zadnjih dvajset let živi pretežno v Ljubljani, kamor se je preselil po diplomi. Tri leta je imel status kulturnega delavca, nakar so mu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ponudili mesto asistenta. Pred štirimi leti je magistriral iz konstrukcij, na to temo bo v poldrugem letu doktoriral, kot asistent pa je zaposlen v kabinetu za konstrukcije. Deluje tudi v neformalnem združenju arhitektov Baza ar. Kako sl prišel k projektu Situla? Poklical me je Boštjan Grobler in dejal, da je slišal, da sem že nekaj oblikoval in projektiral za Društvo novomeških študentov. Vprašal me je, ali bi izdelal predlog za prenovo hiše, ki so jo namenili za hostel. Za pomoč sem zbobnal nekaj novomeških študentov in izdelali smo idejni predlog. Med delom se je naša skupina osula, na koncu sta ostala le še Mitja Vovko in Robi Prešeren. Jaz sem bil vodja, tako da so končne odločitve pripadle meni. Stavba je bila menda v slabem stanju? Moram reči, da je bila stavba nekdanje Ribje tudi konstrukcijsko problematična, tako da smo v njej naredili le nekaj prebojev. Večje posege smo lahko naredili na sosednji stavbi na Germovi ulici. V prostorih nekdanje Ribje je kar nekaj mestne povojne zgodovine. Ti je prostor predstavljal oblikovalski izziv? Seveda. Te restavracije in njenega dogajanja se dobro spomnim. Objekt je bil nekdaj razvit po Dilančevi ulici, proti Vrhovnikovi gostilni oziroma današnji kitajski restavraciji, sedaj pa smo ga nenadoma obrnili in ga začeli po novi osi razvijati proti Krki. Taka usmeritev predstavljala boljše izhodišče, saj se Situla navezuje na sosednjo Galerijo Simulaker in bližnje kegljišče. Ta os restavracije se mi zdi pravilnejša od prejšnje, poteka pa v smeri sever jug. Prostora me je bilo sprva nekoliko strah, saj poznam zgodbe, povezane z nekdanjo restavracijo in vrtom, ki mi ga je zelo žal. Upam, da bomo nekoč lahko tudi tega uredili. Pritlični del Situle me je zelo pritegnil, zato bi mi bilo hudo, če ga ne bi dokončali, kot smo si ga zamislili. Do zgornjih etaž smo prišli šele kasneje, ko jih je naložbenik uspel kupiti. V Sloveniji so hostli novost. Med najbolj znanimi in uspelimi je ljubljanska Celica. Si se z zasnovo Situle zgledoval po kakšni podobni rešitvi? Ob nastanku Celice smo bili arhitekti zelo navdušeni. Hitro je pridobila močan mednaroden sloves, imeli so uspešen koncept, želja novomeškega naročnika pa je bila, da tukaj naredimo nekaj podobnega, a hkrati izvir- nega. Sodil sem, da bomo s prevelikim zgledovanjem hitro ustvarili kopijo, kljub temu pa je bila Celica močan navdih. Celico smo si vsi vpleteni ogledali, naš projekt pa smo zastavili drugače, saj pri nas ne gre za ponavljajoče se prostorske enote. Vse smo morali izpeljati z bolj jasno zasnovo in rdečo nitjo. Je pa na naša želja, da bi novomeški hostel predstavljal protiutež ljubljanskemu, tako bi nastala os Ljubljana-Novo mesto, na kateri bi se gibale prečnice popotnikov. Boljše lokacije, kot jo ima Situla, skoraj ne bi mogli dobiti. Situla je zasnovana kot muzejski življenjski prostor. Kako si jo dojel? Sprva je šlo za zamisel vodje projekta Boštjana Groblerja. Ko je prvič prijavil projekt hostla, ni dobil nobenega odziva. Ravno takrat se je v Novem mestu govorilo o poimenovanju v mesto situl, zato je projekt naslonil na to zgodbo in na razpisu uspel. Pozanimal se je, ali bi se dala zgodba upoštevati v arhitekturnem konceptu. Bil sem navdušen, vendar sem poudaril, da bo prišlo do težav, če bomo zgodbo rinili nekam, kjer je doslej ni bilo. Novo mesto sicer slovi po situlah, vendar pa naš objekt z njimi ni povezan. To moramo povedati na glas in jasno! Pri našem objektu ne gre za galerijske ali muzejske prostore, ker so ti drugačni, uporabili pa smo dvodimenzionalno gradivo, ki daje obiskovalcem informacijo o okolju in kam si gredo lahko situle ter arheološko dediščino ogledat. S hostlom smo naredili le okvir, v katerega lahko postavimo marsikaj ustreznega, vendar je prava vsebina drugje. Hostel je le izhodišče za nadaljnje raziskovanje situlskega kulturnega kroga. Naša zasnova je izredno izčiščena ravno zaradi tega, da se ji lahko dodajajo še različne vsebine. K arhitekturi pristopam kot k okviru za življenje, ki se bo naselilo znotraj njega. Vsebina ni naloga arhitekta, barvo in domačnost prispevajo ljudje. Če bi vse predvidel le arhitekt, bi šlo za totalni dizajn. To pa pomeni, da v takem okolju človek ne pomeni velikih sprememb. Na tak način lahko oblikuješ banke, življenjskega prostora pa ne smemo preveč določiti. Kako si zasnoval notranjost Situle? Ribja je bila že včasih zasnovana tako, da si vstopil v kavarniški del, ob Dilančevi ulici pa je bila restavracija, ki se je vila naprej skozi vrt, od koder si lahko zaokrožil čez sosednjo restavracijo s kegljiščem. Ta koncept smo obrnili, pravzaprav pa je ostal enak. Še vedno je ob vhodu kavarniški del in na desni restavracijski. Kavarna je opremljena z računalniki in spletno povezavo, kako bo delovala, še ne vemo, se bomo pa nastalemu stanju prilagodili. Osrednji del restavracije zaseda točilna miza, ob njej je recepcija, v nastanitvene prostore pa se obiskovalec vzpne po notranjem stopnišču, ki smo ga na novo zgradili. Pri tem smo imeli veliko sreče, da smo oba objekta uspeli povezati, pokazati pa smo morali tudi nekaj spretnosti. Tako smo v celoto združili dva dotlej nepovezana objekta, na omejenem prostoru pa se nam je vse izšlo, tako da smo imeli mogoče celo več sreče kot pameti. Oblikoval si tudi notranjo opremo objekta, s katerim novomeško jedro dobiva nov življenjski člen? Pri opremi sem sodeloval z ekipo deklet, ki so k delu pristopile zelo zavzeto. Bile so etnologinje in ne arheologinje, prepustili smo jim grafični del podob, ki jih vidimo na steklu, panojih, na frizu v restavraciji, na vratih sob in na posteljnini. Arhitekturna skupina je izdelala načrte za vso lesno opremo, s katero smo rdečo nit vlekli skozi cel objekt. V njem se pojavljajo določene vodoravne linije, s katerimi smo želeli poudariti leseno prvinskost, na Tomaž Slak: Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj podoben način smo obdelali tudi vratna krila. Uskladili smo barvo posteljnine in odej, ki poudarja odtenke lana, kovinski deli pa so v sivi antracitni barvi. Oprema je monokromatska, barvitost pa bodo dodali gostje. Tla so izdelana v teraco tehniki, kar je nekje nadaljevanje mestne tradicije, saj so okoliške mestne hiše večinoma opremljene s tlaki, izdelanimi v tej tehniki. V pogovoru si omenil, da pritlične površine objekta sodijo k mestu in mestnemu življenju? Trdno verjamem, da bo zgornji del novomeškega Glavnega trga v kratkem zaprt za promet in spremenjen v hodno površino. Prepričan sem, da se bodo dobri zgledi iz tujine in Ljubljane prenesli tudi v Novo mesto. Tukaj se kritična masa študentov, ki hodijo po svetu in sodelujejo pri raznih mednarodnih izmenjalnih programih, že nabira. Mogoče nam manjka še par let, pa bo ta masa skupaj z diplomiranci domačih fakultet presegla ponudbo trga in njegovo ponudbo razširila na način, kot je nastala Situla. Če v okolje izstreliš dovolj močno točko, bo ta izžarevala vanj, v smislu, da se bodo v soseščini začele dogajati podobne stvari. Novo mesto zadnja leta doživljaš z razdalje, hkrati pa si tvorec dveh njegovih izrazito urbanih točk. Kako ju vidiš znotraj razvoja Glavnega trga, opažaš razpoke ali tudi kaj pohvalnega? Že pred leti smo v okviru biroja in fakultete izdelali določene krovne načrte in predvidevali urbanistične posege v stara mestna jedra. Takrat smo razvili teorijo, da če v okolje izstreliš dovolj močno točko, bo ta izžarevala vanj, v smislu, da se bodo v soseščini začele dogajati podobne stvari. Menim, da sta Situla in Knjigarna Goga taki sevajoči točki. Verjamem, da bo na Glavnem trgu v kratkem poleg Situle prišlo do prenove vsaj dveh hiš. Nekdanje gostišče, kavarna pri vodnjaku in Fichtenauvova hiša kar kličejo po tem. Situla bo potegnila za seboj več okoliških hiš. Te posamezne točke sevajo, zato je za njih tembolj pomembno, da ponujajo presežek. Ne hvalim se, da ti dve točki pomenita nek blazen presežek, se pa v njih zazna hotenje po drugačnosti. Boli me, da mesto nima spodobne kavarne. Zanjo sem v preteklosti izdelal popolne načrte, vse od vijakov naprej. Žal se investitor ni ujel s sedanjim lastnikom. Idejne projekte so nam sicer plačali, sedaj pa se prašijo, zato bi pozval vse naložbenike, ki bi zmogli novomeško kavarno ustrezno prenoviti, da so dobre zamisli zanjo že izdelane. Nekaj sicer sedaj prenavljajo, se pa bojim, da delajo večjo škodo, kot pa koristi. K takemu projektu je treba pristopiti celostno. Kaj pa ureditev Glavnega trga? Glavni trg je danes le eno obsežno parkirišče. To je velik minus. Vsako mesto ob večeru začne utripati s posebnim čarom in z žarom, v Novem mestu in ob sprehodu skozenj pa tega žara ni zaznati. Le ob kakšnem lokalu zadeneš na manjšo gnečo, to je pa tudi vse. Nikakor ni zaznati urbane poteze, ki bi jo mesto in njegovo prebivalstvo z lego in pomenom zaslužilo. Če bi prek Glavnega trga potegnili črto glavnih točk, kavarna - knjigarna - Situla in kegljišče ob Krki ter jo razvili še po Rozmanovi do knjižnice, bi imeli os, po kateri bi stekel peš promet, avtomobili pa bi nenadoma postali odveč. Po mestu bi morali posejati več žariščnih točk, zato je vsak objekt pomemben. Eden takih objektov je tudi hiša nekdanjega gostišča s slaščičarno. Upam, da bomo tudi pri njeni prenovi dobili neki presežek. Vsaka hiša je zgodba zase in tukaj moramo dobiti sogovornike, naročnike in skupine, ki so sposobne to izvesti, tako kot smo naredili pri Situli, ko smo se o prenovi pogovarjali z veliko ljudmi, projekt ves čas razvijali in ga korigirali. Taki projekti niso narejeni do konca. Vedno zahtevajo vsaj še par let, da se stvari izkristalizirajo. Kaj pa je nekaj let v primerjavi s stoletjem, kolikor bo recimo določen objekt deloval? Današnji investitorji so neučakani in hočejo prehitro priti do rezultatov, zahtevajo le hitrost, arhitektura pa ni stvar hitrosti, raste in propada počasi ter živi dolgo. KOMENTAR Imamo situlo, napolnimo jo! Novomeške situle bi tako spoznal ves svet, Renault in Revoz pa bi se lahko na vsa usta in za smešno nizko ceno po vsem planetu hvalila, da ohranjata kulturno dediščino in z mestom negujeta pristne stike. V Novem mestu smo na mestu nekdanje Ribje končno dobili mladinski hotel oziroma hostel Situla. Čeprav se mu pozna nekaj hitrosti, s katero so ga zaznamovala hlastna zaključna dela, in čeprav ga pretežno krasi likovna oprema, posneta po vaški situli, ki ni bila najdena na območju Dolenjske, temveč le sodi v dolenjski arheološko dognani železnodobni kulturni krog, smo v načelu z njo zadovoljni. A le v načelu! Z novomeško situlo bomo povsem zadovoljni, ko jo bomo videli napolnjeno. Pri tem pa ne merimo zgolj na hostel, temveč na mestno kulturno politiko, na turistično ponudbo in na splošno zavedanje meščank, meščanov in vseh, ki v Novem mestu le spijo, z mislijo pa so večino dni v letu pri vinogradniških škropilnicah, da živijo v uradno poimenovanem mestu situl. Kaj bomo torej skupnega storili, da bo novomeška situla napolnjena z žlahtno in dobičkonosno tekočino? 0 zgodovinsko arheološkem ozadju situlske zgodbe smo na tem mestu že pisali, zato ga le dopolnjujemo z novostmi. Za začetek našega delovanja bomo morali vsi od župana in njegovih naslednikov, upam, da enkrat tudi naslednic, navzdol prebrati novo poljudno knjigo Boruta Križa, Dežela situl, s podnaslovom Življenje v starejši železni dobi. Če bomo kdaj dočakali njen izid pri novomeški Gogi, bomo lahko za njo, morda v jeseni, prebrali še enako, a na drugačen pripovedni način poljudno knjigo Mesto situl. Takrat bomo že toliko situlsko razsvetljeni, da bomo med rednimi obiski mladinskega hotela Situla na Glavnem trgu, ki bo po naši zaslugi postal eno izmed priljubljenih mestnih shajališč, lahko razmišljali, kako naprej, in si izmenjavali izvirne domislice. Recimo, nekdo se bo spomnil, da novomeška muzejska uslužbenka Vesna Barborič izdeluje izvrstne posnetke steklenega prazgodovinskega nakita, za katere je dobila celo občinsko nagrado, potem pa je mesto nanjo in na njen nakit pozabilo. Prodajati bi ga morali ne samo v Dolenjskem muzeju, temveč v cenejši obliki, lahko z eno samo lepo izdelano živopisno jagodo, v vseh trgovinah, trafikah, restavracijah, kavarnah in hotelih po mestu, tako kot je videti recimo v italijanskih turističnih mestih. To bi bilo že nekaj. Potem bi se kak nadebudnež domislil, da imamo menda v mestu avtomobilsko tovarno Revoz, pa bi se spomnil, daje pred časom Renault dal na trg določeno število avtomobilov in jih označil kot niz MTV. Zakaj ne bi sedaj v Novem mestu izdelal serijo avtomobilov Situla in s tem dokazal, da mu je do mesta in njegove prihodnosti. Na avtomobilski zadek bi lahko ob znamki dodal napis Situla in ob njem majhen prizor moža na vozu z novomeške situle. Če ne to, pa bi vsaj po sredinski bočni črti avta nalepil trak z novomeškimi situlskimi prizori. Novomeške situle bi tako spoznal ves svet, Renault in Revoz pa bi se lahko na vsa usta in za smešno nizko ceno po vsem planetu hvalila, da ohranjata kulturno dediščino in z mestom negujeta pristne stike. To bi bilo veliko boljše, kot pa poslušati izzavogalne očitke o neokolonializmu. Po pojdimo naprej. Kak ljubitelj nočnega življenja bi si omislil koktajl situla. Malo cvička, da se ve, kje smo, gina, vodke, limoninega soka in še česa, pa bi šlo. Krka, ki je vedno z mestom, bi se spomnila in za stare mame ter vedno bolehne tete dala na trg čaj situla, mešanico šipka, mete in bezga, na ovitku pa bi oznanila, da so bile sestavine nabrane na ekoloških območjih dolenjskih arheoloških najdišč in da so se s takimi poparki zdravili že halštatski knezi, kar sploh ne bi bilo daleč od resnice. Potem bi krhkim damam in uglajenim gospodom, ki trgujejo z njenimi delnicami, ponudila še kozmetične preparate iz niza situla. Kakšen podjeten dolenjski gostilničar z večnim zobotrebcem v kotičku mastnih ustnic bi si izmislil situlsko pojedino in jo uvrstil na jedilni list. V tej točki bi prišli že do mejnika, ko bi Novo mesto in Dolenjski muzej oblegale trume turistov, željnih situl in novomeških znamenitosti, Glavni trg pa bi spominjal na beneški Lido ob otvoritvi razstav. Piko na i bi potem dodali še turistični delavci, v Novem mestu pa bi mogoče kdo prišel do zamisli, da bi mladinski hotel Situla ob poletni delavnici in festivalu Jazzinty, da glasbene prireditve ne bi bile tako slabo obiskane, ponudil izreden in nekoliko cenejši tedenski turistični paket, ki bi poleg hotelske usluge vseboval še znižano koncertno vstopnico, popust pri najemu koles, če bi jih to turistično mesto kje premoglo, da bi se mladi raziskovalci lahko zapeljali na Marof in od tam občudovali to lepo in zasanjano mesto. Res bi bilo lepo, ko ne bi bil ta zapis le plod sanj, zatorej napolnimo že enkrat to prekleto samozadostno novomeško situlo in zganimo zaspane možgane. Dobimo se v Situli! Metka Kavčič - Bogdan Borčič: Vrata Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac Kostanjevica, 9. maj - 16. junij Ustvarjalna moč, nesebičnost, zvedavost in želja po novem. Če pustimo vnemar vso tisto simbolno navlako, ki jo ob vsakem sodobnem likovnem delu kot kakšni psihoanalitiki vedno na novo z učeno zvenečimi tujkami izumljajo umetnostni kritiki, se v Lamutovem likovnem salonu znajdemo pred veselo ubrano in izvirno razstavo. Skupinska postavitev mariborske kiparke Metke Kavčič, katere dela duhovito odražajo njeno nekdanjo poklicno pot muzejske resta-vratorke za les, in povsem novega opusa slaba tri desetletja v Slovenj Gradcu delujočega staroste slovenskega likovnega sveta, grafika in tokrat predvsem slikarja Bogdana Borčiča predstavlja živahen likovni pogovor obeh ustvarjalcev. Oba medsebojno ter hkrati z obiskovalcem razstave živahno klepetata na oblikovni, barvni, čustveni in pomenski ravni. Prostor napolnjujeta z neverjetno ustvarjalno svetlobo, ob tem pa kiparka dodatno ustvarja z barvo, slikarjeva dela pa z barvnih površin drsijo v prostor in ga oblivajo s kipečo modrino morja. Izhodišče obeh ustvarjalcev so številna vrata. V primeru Kavčičeve na različne načine in z raznim gradivom na novo oblikovana ali tudi kot restavratorsko obdelani etnografski razstavni predmeti rešena, toda vedno nadgrajena. Tako kiparka ustvarja v lesu, keramiki, z vrvnim prepletom, vrata okuje s kovinskimi čipkami, jih okrasi z bronastimi malimi plastikami, obarva z govejo krvjo ali »zastekli« z ustrojeno živalsko mrenico ter na vrata pomenljivo pripne sporočilo: »Jaz bi tud lubla kulturo, če ne bi tak drago prišla!« Enaka pravila igre, a na svoj način, povzema Borčič, ki je z novim nizom očarljivo presenetil. Grafično skopost - minimalizem - je tokrat zamenjal z neverjetno pestrim izrazom in dal na laž vse, ki trdijo, da starejši ljudje razmišljajo le na star način. Idejno in oblikovno sta se avtorja povsem ujela, njuna dela pa bi pomešana in neoznačena težko avtorsko opredelili. Iz njih veje enaka ustvarjalna moč, nesebičnost, zvedavost in želja po novem. Najsi imamo razstavo za prikaz ali za prostorsko postavitev, škoda bi jo bilo zamuditi. Halgato band Galerija Krka 31. dolenjski knjižni sejem, 12. maj Niti note izvirne glasbe slovenskih Romov. Čeprav ni šlo za običajen koncert, temveč za glasbeni nastop ob dokaj romantično zastavljenem pogovoru s pisateljem Ferijem Lainščkom, ki se po mnenju voditeljice Carmen Lašič večji del življenja sprehaja ob Muri in tam srečuje z Romi, bomo nastopu prekmurskega kvarteta namenili nekaj pozornosti. Med prvim me je zbodlo poimenovanje Halgato banda za etno skupino. Pričakoval sem kaj izvirno romskega gradiva, slišal pa značilno stereotipno sterilno glasbo, ki je vsebovala vsega po malo, predvsem pa je skušala ugajati zbrani množici in izrabljati prekmursko kreslinizacijo slovenskega popularno glasbenega prostora. Samo to, da se nekdo obleče v rdečo rusko srajco brez ovratnika - rubaško, si na glavo povezne značilen črn klobuk in skupini doda pristnega romskega violinista, me ne prepriča. Pač našlo se je nekaj glasbenikov, ki so ljudem sklenili dati to, kar od njih pričakujejo. Nekakšno romsko glasbo, ki je od vseh in obenem nikogaršnja. Tile Halgato band so bolj kot ne narodnozabavna skupina. V njihovi glasbi, pa pustimo na stran Lainščkova besedila, ki te godlje niso vredna, je sicer nekaj malega skupne romske kulture, ostalo pa je napaberkovano z raznih vetrov. Tako smo slišali tako imenovano romsko glasbo, cepljeno na italijanske napeve, dalmatinske viže, madžarske etno obrazce, rusko temo, ki jo je nedavno tretjerazredna domača pevka izrabila za pogrošno uspešnico, pri kateri se novodobni povzpetniki mečejo na zobe in kolena, eno Kreslinovo uspešnico in ves tisti šmorn z Mickami in penezi, ki ga poznamo s Kreslinovih koncertov in še obvezni Djelem, djelem. Obiskovalci so bili navdušeni. Kajpak, saj gre vendar za glasbo ljudstva ognja in vetra, kot se je nedavno pesniško vzneseno izrazila novinarska kolegica, a pri tem niso zaznali, da niso slišali niti note izvirne glasbe slovenskih Romov. S tako Halgato ne streže in zato ne gre za etno, temveč za narodnozabavno skupino. Zasedba sicer premore vešče glasbenike, a močno predvidljive in vsakdanje nezanimive. 13. mednarodni festival Jazz Cerkno Cerkno, 15. -17. maj Izvrstna celostna ponudba. Ob obisku festivala v Cerknem obiskovalec hitro dojame, zakaj prirediteljem zakotnega hribovja vrsto let uspeva z raznih koncev Slovenije privabiti toliko ljubiteljev jazza. Razlog ni samo v prijetnem kraju, temveč v izvrstni celostni ponudbi. Predvsem obiskovalec ali obiskovalka tam slišita glasbenike, ki jih drugje v Sloveniji težko, in prisluhneta resnično kakovostnim skupinam, čeprav se vedno ne strinjata z njihovim izborom. Letošnji festival je odprl mednarodni orkester pod vodstvom Izidorja Leitingerja European Movement Jazz Orchestra, večer je nadaljeval švicarski sekstet Manuel Mengis Gruppe 6, večer pa je zaključil domači Lovro Ravbar Sextet. Prvega večera se nismo udeležili, zato pa lahko za drugega povemo, da ga je začel trio izvrstnega bosanskega glasbenika Damirja Imamoviča in predstavil povsem novo, z instrumentalno in vokalno improvizacijo podprto tolmačenje bosanskih izročilnih ljubezenskih pesmi sevdalink. Za njim se je Zlatko Kavčič ob spremljavi slovite kazaške pevke Saadet Turkoz in italijanskega kontrabasista Giovannija Ma-ierja potrdil kot domači najgloblje segajoči in lirični improvizator, večer pa je zaključil trio enega največjih imen evropskega jazzovskega klavirja, v Parizu delujočega Beograjčana Bojana Z. oziroma Zulfikar-pašiča (na sliki). Tretji in zadnji večer je začel mednarodni improvizatorski kvartet Caetitu, ki je sicer pokazal pester nabor izraznih možnosti, a ob tem glasbo brez oblike in, kar je huje, tudi brez vsebine. Na podobni osnovi je delovalo sodelovanje sicilijanskega pianista in harmonikarja Antonella Salisa ter sardskega kitarista Paola Angelija. Ob njunem nastopu bi si veliko raje želel poslušati zgolj pianista, saj je Angeli imel veliko dela z vso mogočo šaro nadgrajeno sardinsko kitaro, njegov zvočni izkupiček pa je bil kilav in ustvarjalno uboren. Festival je zaključil klovnovsko obarvan, a glasbeno temeljit in ob italijanskem pianistu Fabriziu Pugli-siju privlačno zvočen nastop tria nizozemskega bobnarja Hana Benninka. Ocena: 5 Ocena: 2 Ocena: 4/5 Ocenjuje Rasto Božič, foto Rasto Božič Mia Žnidarič: Nevidni orkester Sanje 2008 Izjemno zlitje glasbe, poezije, petja. Mia Žnidarič je samosvoja jazzovska vokalistka, ki se je na tokratno glasbeno potepanje podala opremljena z verzi Ferija Lainščka in glasbo pianista Steva Klinka, njen nevidni orkester pa so sestavljali nekateri člani velikega orkestra RTV Slovenija in vidnejši domači glasbeniki. Album so posneli brez dodatkov in zgolj z akustičnimi glasbili, odlikujeta ga izvrsten poznavalski zvok ter Miino na žlahtno izročilo vokalnega jazza navezano petje. Plošča prinaša svežo in pestro glasbo, dovršene in čutne priredbe ter spogledovanje z različnimi slogi: gospelom, bluesom, šansonom, popevko. Klinkova glasba je tako baladno razpoloženjska kot spevno ritmična. Lahko je skopo odmerjena ali razkošno instrumentalno opremljena. Glasba ni le spremljava uglasbene poezije, je njena opora in obenem nadgradnja, večkrat tudi solistično zvedava. Temelji v barvnih odtenkih sredinskega jazza, ki mu vešč aranžer dodaja glasbila od akustične kitare do harmonike in godal ter spremljevalno petje. Skupna zvočna slika je lahkotna, vendar ne v smislu pogrošnosti, temveč lebdenja. Je tudi zasanjana in barsko obarvana, včasih na robu popevke, drugič swingovsko podkrepljena. Steve Klink je pevki ponudil izvrstno izhodišče, na katerega je glasbi predano nanizala podoživete izvedbe Lainščkove poezije, ki se zdi napisana ravno za jazzovsko izvedbo. Redkokdaj pri nas naletimo na tako ustrezna in svetlogleda besedila, ki obudijo duha jazzovskih lukenj ali ulic francoskih mestnih središč, hkrati pa oznanjajo življenjsko veselje in se razpustijo po neokrnjeni naravi. Plošča prinaša izjemno zlitje glasbe, poezije, petja, zagnanega ustvarjanja in predanosti. Tudi ovitek ima vse, kar potrebuje. Prinaša ključne podatke, besedila v slovenskem in njihov prevod v angleškem jeziku, opremljen je s fotografijami Nece Falk in z likovnim delom Zmaga Modica. Kakovost je zaščitni znak Mie Žnidarič, v spremnem gradivu zapisanim oznakam - čistina, jasnost in toplina - lahko zgolj pritrdimo. Jo bomo v Novem mestu kdaj slišali? Album: 5, ovitek: 4 Puppetz: Forte Balade Menart 2008 Fantje posel obvladajo In so mu predani. Novomeško-krška rock skupina Puppetz je z naslovom prvenca Forte Balade -Glasne balade vede ali nevede označila glasbeni slog, ki gaje povzela po številnih ameriških pop-novometalskih-rock zasedbah. Gre za značilno kontrastno glasbo z baladnimi uvodi, z nekaj trdega kitarskega žaganja v nadaljevanju, pa vnovič mehkim prehodom in po nekaj novometalskih obrazcih udarnim zaključkom. Na to osnovo je položeno vokalno zategovanje, ki resnično spominja na glasne balade, glasbi pa v kontrastu z vso tisto energijo, ki jo člani skupine vmes sejejo na vse strani, daje cmerav prizvok. Pač značilno in neizvirno povzeta najstniška glasba. Vendar skupine Puppetz ne gre tako zlahka odpraviti. Fantje posel obvladajo in so mu predani. V ploščo so vložili veliko truda, kar se pozna v zvoku in izvedbi. Svoje je dodala jasna produkcija, ki pa ostaja znotraj omejenega glasbenega sloga. Poleg klasičnega rock kvarteta slišimo razne dodatke. Klavir, klaviature, akustično kitaro, elektronski ritem, kar govori o iskanju širšega izraza. Skupina je tudi pevsko dovolj močna, da pritegne, poleg tega je pri snemanju sodelovalo nekaj gostov, med njimi ugledni Tomi Meglič, kar je zagotovo reklamna poteza založbe, ki na ta način kolobari med lastnimi varovanci, skupinami Siddharta, Dan D in sedaj Puppetz. Pri besedilih je treba poudariti, da so odpeta v maternem jeziku. So jasno razumljiva, kar je pri tovrstnih domačih zasedbah redkost. Po podatkih kaže, da gre za skupinsko delo, ki je precej sanjsko in simbolično naravnano. Besedila so dovolj ohlapna, da se jih da tolmačiti na več načinov, in kot taka pravšnja za miselne akrobacije dozorevajočega občinstva ter iskanje generacijske istovetnosti. Dejali bi, da je splošni vtis, ki ostane po poslušanju teh dobrih 42 minut glasbe, precej popast, a tudi všečen. Glasba je primerna za radijsko predvajanje, po drugi strani pa bo zadovoljila tudi pristaše nekoliko tršega rocka, čeprav velja omeniti, da se Puppetz sprehaja po tanki ločnici popa in rocka. Album: 3/4, ovitek: 2/3 Damir Imamovič Trio: Abraševič Live Ekipa 2008 Glasbena pripoved o veliki kulturi. Z dvigom nacionalnih držav se je v novih balkanskih državah okrepilo iskanje narodne samobitnosti in kulturne istovetnosti. Tako je v socializmu zapostavljeno izročilo v našem času deležno nove pozornosti, večkrat pretiranega poveličevanja, a včasih tudi novega in izvirnega tolmačenja. To se dogaja tudi v Bosni in Hercegovini in z njenim pristnim izročilom, ljubezensko pesmijo sevdalinko, ki je nastala kot zlitje večstoletnih otomansko- islamskih vplivov in poetičnosti mešanice ljudstev njenega območja. Njeno vrednost je spoznal tudi vnuk pokojnega in v Bosni izredno čislanega pevca sevdalink Zaima Imamoviča Damir Imamovič. Sprva se je z njihovimi izvedbami le poigraval, a je kmalu začel raziskovati, študirati stare zapise in tonske posnetke. Z odprtimi ušesi je lovil različne sloge in v končni obliki sevdalinko vpel v trio, v katerem sam kot kitarist in pevec zavzema osrednje mesto, oporo mu dajeta violinist Vanja Radoja in kontrabasist Edvin Hadžič. Damir Imamovič je dal sevdalinki značaj jazzovskega standarda. Čeprav lahko njegovo poetično glasbeno zlitje dojemamo kot obliko etno-jazza, pa ga slišimo na različne načine. Predvsem je podajanje njegovega tria slavospev sevdalinki. Do nje je spoštujoč, vendar tudi zvedav, saj jo na primer v uvodni temi tega nedavno v živo posnetega albuma cepi na Gershwi-novo Summertime. Grenko-otožno-sladka tema ameriškega temnopoltega juga se skozi Imamovičevo tolmačenje prelevi v bosanski sevdah. Poslušanje dvanajstih pesmi albuma je kot glasbena pripoved o veliki kulturi, ki jo znajo vešči glasbeniki najprej sami doživeti, nato jo, oplemeniteno z lastnim dojemanjem, posredujejo občinstvu. Tako se izvirnost pretaka skozi samostojne poglede, Imamovič pa izvajanje začinja z izvrstno akustično kitaro, s solističnimi vložki in z vokalno improvizacijo, ki na nekaterih mestih sega do sozvočnega jazzovskega scata. Z Damirjem Imamovičem spoznavamo Balkan na nov in izredno liričen način, njegovo tolmačenja pa sevdalinko pelje v svetovni vrh. Album: 5, ovitek: -2 FLAMIE Flamie: Vse kar vidm Street 13, 2008 Koliko je ta glasba slovenskih slumov sploh še aktualna? Daje globalni hip-hop, kot so ga zlorabili razni Daddyji, Diddyji ali kaj so že ter 50 Centi, globoko v krizi, priča tudi prvenec slovenskega raperja-hitrogovorca-stiho-klepca Marka Flamaceta - Flamieja. Glasbeno, produkcijsko in vsebinsko plošča ne prinaša ničesar, kar ne bi že nekje slišali, tako v tujini kot doma. Flami-ejevo sicer vešče vokalno nalaganje je položeno na sintetično-konfekcijske-sterilne podlage, ki temeljijo na preprostih ritmičnih udarcih, obrazcih in poceni klaviaturah. Kot take so bolj odraz izpraznjenosti te glasbene oblike, kot pa čutne funky jazz produkcije, kot jo oglaša založba. Tukaj se velja tudi vprašati, koliko je ta glasba slovenskih slumov sploh še aktualna. V glasbenem smislu je zastarela, v idejnem pa prežvečena. Še avtor ne ve, kaj bi obdelal. Vrti se v krogu, v svetu črno belih težav, preprostega, vedno enakega vsakdanjika, na dnu družbe, obkrožen in obremenjen z zaostalim mačizmom. V besedilih se ves čas nekaj spominja. Hudiča, koliko je pa star? Osemdeset! Pogosto je nostalgičen. Kot bi se v njegovem nekajdesetletnem življenju zgodilo ne vem kaj, pa se na stara leta spominja. Mogoče meri na težko odraščanje, kar se z njegovim slikanjem sodobnega odtujenega, osamljenega in neizprosno krutega sveta ujema. Flamie je tolmač lastnega okolja, uporablja pa v njem udomačen izraz. Kot tak je Flamie prepričljiv in značilen urbani izdelek, ali če smo natančnejši, stranski produkt pospešeno pohlepnega urbanega razvoja. Sicer je bilo v snemanje albuma, ki se ponaša z gostovanji nekaterih znanih imen, vloženo veliko truda. Gostje so Edo Maajka, ki je v temi Ego trip duhovit, a hkrati primitivno obscen in kot tak priča, da se v okolju, iz katerega izhaja, vse še vedno vrti okoli tega, kako zajetno zadevo ima gospod v hlačah. Potem slišimo že Zlatana Cordiča-Zlatka, Chor-chypa, Generala Wooja itd. Plošča prinaša nabor glasbenikov, glasbe in besedil, ki v lastnem okolju budijo navdušenje, v splošnem glasbenem smislu pa pomenijo slepo ulico. Album: 3, ovitek: 2 Sarajevski ParkExtreme ItakvBosninihčenepridečepotegnešSOSkabIŠini lesnih tekočin (in seveda malo manj tekočih vsebin) pa je vsekakor za marsikoga težava, če stojijo ljudje okoli. Spomnim se zadrege neke prijateljice, ki je ves dan vožnje z avtobusom trpela, ker ni hotela kot ostale deklice počepniti za prvim grmom (fantje so seveda možato zalivali gume), in je čakala, da pade noč. Potem je prosila voznika, naj ustavi in v temi stekla daleč proč, da je ja nihče ne bo videl, a, glej ga zlomka, ravno ko so zapiralne mišice popustile, je nasproti pripeljal avto in jo osvetlil kakor v izložbi. Vsako zlato kapljico posebej si lahko opazil in vsako še najmanjšo grudico zemlje, ki je frčala po zraku, izbita iz temelja z majhnim, dolgo zadrževanim slapom ... Travma, od katere ima znan novomeški psihiater še danes korist, vam povem! Maja sem bil gost Sarajevskih dnevov poezije, hotelsko sobo pa sem si delil s prijateljico Barico. Kar ni nič narobe, imam jo rad, ima me rada, a v sobi je bilo le eno stranišče. In sem, ko me je pritisnilo, počakal, da je zaspala, čeprav zaspi zelo pozno. Sem odmetal, kar sem imel za odmetati (in za odmetati sem imel veliko, saj sem Baščaršijo prešnjofal po dolgem in počez, z vsemi čevapčiči, pitami, sarmicami in podobnimi dobrotami vred!), potem sem se spomnil na tistega majorja iz davnih dni in na smrad, ki ga je širil okoli sebe. In sem si rekel, da se sam nočem nobenemu tako zacementirati v spomin, še posebej Bariči ne, in sem malce pogledal po majhnem prostoru, kamor še cesar peš hodi. Nad kotličkom sem opazil ventilator, le stikala ni bilo nikjer. No, bila je vrvica ob umivalniku, ki sem jo junaško potegnil. Opazoval sem majhen zamazan propelerček, če se bo zavrtel, pa nič. Pa sem potegnil še enkrat in še enkrat in še enkrat, pa spet nič in nič in nič. Potem sem končno pogledal po vrvici navzdol in na koncu vrvice, skoraj že na tleh, opazil veliko belo bunko, na kateri je z velikimi črkami pisalo SOS. Pa-jebemuvragakrvaveganazaj in tristo kosmatih medvedov! Zakaj se vedno meni zgodi takšna neumnost?! Stopil sem iz kopalnice in nekajkrat dregnil Barico, ki je malo prej komaj zaspala. Začudeno me je gledala. »Sranje sem napravil,« sem kar priznal. »Kakšno?« je bila povsem zmedena, še ne povsem zbujena. »In dobesedno in v prenesenem smislu,« nisem nič tajil, kajti pričakoval sem, da bodo čez vrata vsak hip planili gasilci, policaji in reševalci. Na hitro sem ji razložil mučno zadevo, in ko sem jo ravno hotel prositi, če bi lahko ona prevzela krivdo za potegnjeno vrvico, se je začela tako krohotati, da se mi je kar malo zafržmagalo. V usodo vdano sem legel v posteljo in poskusil zaspati, a seveda nisem mogel, ker se je Bariča kar naprej krohotala, ko pa je končno zaspala po kakšnih dveh urah, me je motila utripajoča rdeča lučka, ki se je nisem upal ugasniti, ker nisem vedel, ali je tudi to kakšen alarm ali ne... Danes pisati o dogodivščinah s služenja vojaškega roka (v vojski države, ki je že dolga leta ni več) je verjetno podobno kot poslušati nekoč znamenito radijsko oddajo Še pomnite, tovariši, ki so jo poslušali le še čedalje bolj maloštevilčni tovariši, ampak, kdo te pa kaj vpraša, dragi bralec!? Glede na to, da nimam nobene pametne zadeve že nekaj let zapored, bom pisal, o čemer bom želel, ti, dragi bralec, pa preklopi na drugo radijsko postajo ali pa zalistaj eno stran naprej na bolj resno čtivo, jaz te, z vsem dolžnim spoštovanjem, ne silim v nič! Lahko sicer protestiraš pri glavnemu uredniku, a je Park tako demokratična revija, da urednika ne zanima čitanost in podobne budalaštine in se je za ubranitev svobode novinarjev in ostalih pisunov pripravljen odpovedati vsem šestnajstim bralcem naenkrat in vsem osmim naročnikom! Zatorej, dragi bralec: dogodivščin je bilo na služenju vojaškega roka ogromno, jasno, ena bolj neumna od druge, ker mladost je norost, za potrebe tega članka in za razjasnitev osrednjega extrema, ki ga boš bral malo niže, pa se bom osredotočil na moje kratkotrajno bivanje v vojaški ambulanti. V njej sem končal, ker sem si dal iz-ruti kočnik. Jasno, nisem idiot, nisem prišel izdret si zob, razmišljal sem, da če že kradem bogu dneve, bi lahko pa morda tudi kaj koristnega zase storil, da ko se vrnem v civilno življenje, začnem uživati z veliko žlico, neobremenjen z malenkostmi. Ker sem imel v kočniku majhno luknjico in ker verjetno tudi ostali zobje niso bili povsem BP, sem razmišljal, da ne bi bilo neumno zadevo urediti v vojski, da bo vsaj kakšna korist od tega. A sem delal seveda račun brez krčmarja. Polkovnik zobozdravnik se je po bliskovitem pregledu mojega zobovja odločil zadevo izdreti, ker reševati jo bi bilo neumno in drago. Star sem bil nekaj čez osemnajst let, kar je pomenilo, da nisem bil več lastnik mlečnih zob in da posledično nov ne bo več zrasel pa tudi neumen nisem bil (preveč), da bi se zobu kar tako odpovedal, saj sem vedel, da mi bo prav hodil še najmanj kakšnih 30 let, a je bilo prepozno. Sem sicer protestiral, a se je mesar pač odločil, kot se je, in debate kaj dosti ni bilo. Pičil me je z injekcijo proti bolečinam, ki pa sem se ji, ker je delal mesarsko, izmaknil, kar pomeni, da ni prijela. In mi je skoraj povsem zdrav kočnik začel puliti na živo, čeprav sem vpil kot priklana svinja, kar ga je verjetno toliko ziritiralo, da je premočno pritisnil na klešče in je zob zdrobil v prah. Korenina pa je ostala. A se ni dal, jasno, bil je polkovnik jugoslovanske armade! S kleščami je zagrabil kar čez čeljustno kost in korenino izvlekel, mene pa so kar v nezavesti samo preselili na drug oddelek, kjer so mi začeli zdraviti čeljust, ki se je nemarno vnela in zagnojila. V vojaški ambulanti sem ostal skoraj tri tedne, malo preden so me kot zdravega in opravilno sposobnega nagnali, pa je v našo sobo prišel desetar in vprašal tam ležeče simulante, kdo ima vozniški izpit. Vsi so, jasno, dvignili roko, pa če so ga imeli ali ne, le jaz sem edini priznal, da ga nimam. Desetar je izbral dva srečneža (ki naj bi ju po njunem mnenju zadolžili za šoferja poveljnika bataljona!) in ju odvedel v vojaško stranišče (sam sem jim na diskretni oddaljenosti sledil). Vojaško stranišče pomeni, da v njem ni straniščne školjke (torej ne govorimo o angleškem stranišču), temveč le odprtina v tleh, ki se ji po pravilih oborožene službe reče čučavac, počepnik v svobodnem prevodu. V njem je čakal najbolj debel možakar, kar sem jih videl v svojem življenju, major po činu. Očitno ga je pritisnilo na »kako«, a ker je bil tako debel, počepniti seveda ni mogel. In sta ga »prostovoljca« morala držati za roke. To je bil po mojem mnenju najbolj nadrealističen prizor v mojem življenju, pa sem videl že vsega vraga. Fanta sta držala oficirja vsak za eno roko, na njunih obrazih se je zrcalil napor, malce pa tudi zadrega. Oči sta imela blago izbuljene, na čela jima je izstopil znoj. Major, ki mu je bilo seveda tudi nerodno (a očitno ne preveč, drugače ne bi bil tak zavaljen prašeč, kot je bili), je pritiskal in pritiskal, da so tudi njemu vse bolj izstopale oči in se mu je nabiral znoj na čelu, dokler se ni končno zaslišal pljusk, ko je govno padlo v odprtino. Major si je, vsaj po obrazu sodeč, malce oddahnil od napora, vojakoma pa se je v očeh zabliskal še gnus, kajti smrdelo je, ljudje moji, smrdelo je, da se ne da opisati! Mene je odneslo, ko sem v nos ujel prve atome vonja majorjevega črevesja, a še danes, po toliko letih povsem natančno vem, kako nagravžno je bilo vse skupaj. Ne vem, ali imam težave s straniščem od takrat, travma iz otroštva torej, ali imam to vrojeno. Odvajanje te- Pozdrav cvičku... Ilustracija: Gašper Klančar — _ lokalno trobilo Temelji postkapitalističnega socializma Jože Macola: Avtocesto bo gradila Krka Romska skupnost Brezje zahteva svoj priključek na avtocesto - Ivo Kuli navdušen - Rafael Križani odšel na krajši štiriletni dopust Presenetljiva novica je te dni prišla iz drugega največjega farmacevtskega slovenskega giganta - novomeške Krke. Njen prvi mož Jože Macola je objavil, da bo sam organiziral gradnjo avtoceste Ljubljana-Brezje-Zagreb. Po Macoli je trenutno stanje nevzdržno za gospodarstvo, še bolj pa za cviček. »Po podatkih Iva Kulija iz Zavoda za cviček prihaja pri transportu cvička iz Podgurja proti Ljubljani zaradi počasnih prometnic do velikih izgub. Vozniki namreč popijejo povprečno kar polovico cvička, namenjenega prodaji. Ce bi imeli avtocesto, bi bile izgube veliko manjše, največ četrtinske,« je škodo ponazoril Joško Macola. »Kaj pomaga vlaganje Krke v okolje, če potem vse steče po žejnih grlih?« Macola je skrbno izbranemu bradatemu novinarju Njihove kanalizacije razložil tudi druge, manj pomembne razloge za odločitev, da bo Krka gradila avtoceste: »V Krki smo izračunali, da nas bo stalo manj, če ne čakamo države in avtocesto zgradimo sami. Dobre prometne povezave so temelj vsakega gospodarstva in naši tovornjaki so preveliki, da bi vozili po dolenjskih kolovozih. In ker je avtocesta dobra tudi za novomeško občino, pričakujemo, da se bo ta aktivno angažirala pri projektu.« Na vprašanje, na kakšen način naj bi novomeška občina sodelovala, je Jože Macola odgovoril: »Tako kot leta 1958 bomo organizirali prostovoljne delovne brigade. Največ pa pričakujemo ravno od fantov iz občine, za katere ne dvomim, da se bodo množično prijavljali za tako pomembno delovno akcijo. In ker vem, da so odpočiti, siti in v formi, tudi vem, da nas na terenu ne bodo razočarali.« Po Macoli bo trasa avtoceste potekala čez Trebnje: »Trebanjski vozel sem se odločil presekati tako, da bo šla trasa neposredno čez Trebnje. Tako bo najbolj pošteno za vse. Tako za tiste, ki navijajo za spodnjo, kot za tiste, ki navijajo za zgornjo varianto.« Tudi novomeški župan Muha se strinja: »Ideja je tako dobra, da se čudim, kako se je nisem sam spomnil. Gospodu Macoli bom nudil vso potrebno podporo, predvsem z delovno silo, ki jo je na naši občini v izobilju. Imamo kup sekretarjev, podsekretarjev in občinskih svetnikov, s katerimi ne vemo, kaj bi. Občinskemu svetu pa bom tudi »Vozniki namreč popijejo povprečno kar polovico cvička, namenjenega prodaji. Če bi imeli avtocesto, bi bile izgube veliko manjše, največ četrtinske.« predlagal, da sprejme resolucijo še o tem, da zgradimo tretjo os, če bomo že imeli krampe in lopate v rokah.« Se bolj navdahnjen je bil Ivo Kuli, minister za turizem: »To trobim že desetletja. Kaj nam pomaga najboljši cviček, če imamo najslabše ceste. Zadnji čas, da je nekdo predlagal tako inteligentno rešitev. Treba se je odpreti na zahod, sever, jug in vzhod. Trdim, da mora imeti vsak prebivalec sveta možnost in pravico, da pije cviček. Ta pravica bi celo morala biti zapisana v ustavi Združenih narodov. Piti cviček je po mojem večja in bolj nujna pravica od, recimo, svobode govora in podobno. Brez dobrih cest pa se tega ne da doseči. Poleg tega pa sem se že pogovarjal z Macolo in še z nekaterimi ljudmi, ki so mi zatrdili, da bomo končno lahko postavili table Dolenjska - Dežela cvička. Vsi pogoji so izpolnjeni, rabimo samo še avtocesto.« Za mnenje smo poskušali vprašati še Rafaela Križanega, dvakratnega dosmrtnega direktorja Športne agencije, v prostem času podžupana in prihodnjega župana Novega mesta, vendar so nam sporočili, da je podžupan Križani zaradi preutrujenosti na krajšem štiriletnem dopustu. So nam pa v njegovi pisarni zagotovili, da se bo zagotovo vrnil do lokalnih volitev, ko naj bi kot župan prevzel vodenje občine. Zato pa so malo manj navdušeni v Brezju. Zoran Žbun je pojasnil: »Tudi romska skupnost Brezje kot največja gospodarska in trgovska sila v tem delu Sloveniji potrebuje dobro prometno infrastrukturo. Smo največji izvozniki in dobavitelji bakra in lovske opreme: kalašnikov, magnu-mov 356, havbic, migov 21, patrij in kar je podobnega. Zato bi bilo prav, da Brezje dobi neposredno povezavo na avtocesto.« Jože Macola se do njihove zahteve še ni opredelil. ■ Potlač, lokalno trobilo • Oirektor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • ■ Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v. d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy m— < jST MARJAN ŠMALC s.p. 041/671-461 ,fax:07/33-25-968 I ROV/A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 y gsm: 041 671 338 ^AVTOHIŠA 71D H17% Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto /---------------------------N Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center — ^ «« vozil Volksvvagen in Audi U / O/ I vzO UU Avtošola Riba Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 AVTOŠOLA M ttklirvMIV (.Al K KIJ A GOSPODIČNA OKN IK.I VNJK M IK PRODAJNO RA/NI \\ N \(. \l KRIJ \ I I. Iiko !. Votli Humu Irt. ta\: tt' >0-21-12» h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel: 07 3382 900 http //www harlem si/ tiarlom računalniški inženiring SALON MASAŽE ZDRAVJA Matjaž BUČAR s.p. Glavni trg 2 Novo mesto Tel.: 041 736495 PONUDBA DARILNIH BONOV ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA & DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@id-destgn.si w: www.id-design.si park novomeški regionalni iprjDTmri TUD SPECIALIZIRANA TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljin) £ \ tel.: 07/393-17-96 L1S(A ^VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. sCektrsCvD v^ Vidmar Tei.: 07 337 90 90 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel: 07/ 34 34 590 Fax: 07/34 34 591 Mobitel: 041427652 n/ttrcniu* iKtnata NOB Glavni trg H „ M.: »733 72 7*9 < Dir ^ELBLEB Trgovina in servis i računalniško opremo Tel: 07/30-99400, http://www.belbled.si 0 J-aSJi * 07-J>-74-#5t ©ECDL pooeuSčmi smučam« Računalniško izobraževanje. očencr4tc svetovange m nženaing ^ aznlevuo Tf-HAKA.t.t. timak@siol.net Tel.: 07 393 06 30 Nad mlini 70, 8000 Novo mesto ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 0733 70 150 • Fax. 0733 70 151 V r— y Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 Darketarstvo.kovacicfSJsiol .net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinterierfcr siol.net INTE ^ŠKIrier v I N T I » I I. B J www.kik-interier.si TiplElsipiA kNAUF (Atmstrong ZKUITKDUZ HUDIH ■ SANITARNI KABIN IN GNRDIR0BE MAVČNE STENE IN 0B10GE SPUŠČENI STROPI fermacell NAPUŠČI IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 PARK (£ H- N< <-■ Z W> n III 895/2007/2008|- ■■ ■■■ n n *• 3> 200810776,10 cobiss o Bilobil Bilobil 40 mg frde kapsule 80 mg trde kapsule Gmkgo biloboe folii «xtroctum uccum 60 trdih kapsul Ginkgo bilobae folti extractum siccum nor matu m 20 trdih kapsul osveži spomin pri motnjah prekrvitve možganov i5*KRKk Bilobil in Bilobil Forte. Razvili strokovnjaki iz Krke. Za boljši spomin in večjo moč koncentracije. Redno jemanje Bilobila izboljšuje prekrvitev. Vaši možgani bodo bolje oskrbljeni s kisikom in energijo. Za trajnejši učinek priporočamo vsaj trimesečno zdravljenje. www.krka.si I ? KRKk Naša inovativnost in znanje za učinkovite in varne izdelke vrhunske kakovosti. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.