? I^aja * M ||S! (M] M <,<( 10. in 25. vsakega ^ j K: j H 3|\ K H, mesca. L IU I? 1P Ig Kratkočasen in podučen List 21. V Celovca 10. -^ Tipo Sajb. (Amerikanska črtica, posl. L. Š.) (Konec). Tipo je prav dobro poznal vse pote in steze po bližnjih gozdih, dobro je vedel, ktero pot so jo begunci vdarili in je bil prepričau, da bi je mogel doteči, ali sam na sever uteči. Pa dobro je tudi vedel, da lehko več tednov preteče, v kterih se k samotni naslebini živa duša ne obrne in da si ubogo dete še za en dan ne more potrebne hrane pripraviti. V duhu je videl Alico, kako prosi kruha, kako dan za dnevom gine od glada, dokler ne izdihne svoje duše, ali morda v skrajni sili ide v gozd iskat si hrane in tam še groznejo smrt stori; domišlija mu pokaže mrtvo gospo, njemu in njegovi družini nekdaj blago gospodinjo, kako leži nepo-kopana v sobi, dokler slednjič ne začne trohneti in strašiti. — Tipo si pokrije oči z rokama, njegov sklep je gotov, pot izbran, po kterem hoče iti. Prežene izpred oči čarobno podobo svobode, ktero bi lehko dosegel, vstane, vzame dete v naročje in praša ga z blagim glasom: „Ali hoče mala missy poljubiti strica Tipa?" Komaj on to izreče, že se je Alica oklenila okoli njegovega vrata z belimi, majhnimi ročicami, in rudeče ustnice so se pritisnile na črno lice njegovo. Ta mož, kteremu je bila svoboda, dejal bi, pred nosom — treba mu je bilo samo poseči za njo — ta mož si izvoli z a-voljo tujega deteta neprestano sužnost! Tipo je moral peš potovati v Veston, in pri tem je nosil razun Alice še culo polno obleke in nekaj hrane za se. Prihodnjega dne dojde v hišo Bennetovo, pripoveduje mu svojo priprosto povest, izroči mu dete, pa počaka, da sliši, ktero osodo mu bode odločil. „„Mrtva? tvoja gospodinja mrtva, pa tako hitro?"" vsklikne Ben-net začuden rrPočakaj tu, da izročim deklico moji gospi"". „Alica neče iti, Alica bo ostala pri stricu Tipu", pravi dete s toliko odločnostjo, da jo je slednjič sam zamorec moral nesti v sobo. Ljubezniva tetka kmalo umiri plašno dete, ki dovoli, naj se Tipo poda v kuhinjo, kjer ga je zamorska kuharica z jedjo preskrbela. Prihodnjega dne se odpravi Bennet, kterega je Tipo spremljeval, z duhovnom in dvema drugima osebama do samotne hiše Fernaldove, da truplo svoje sestre po krščansko zakopati, pobere vse vredne stvari in dragocenosti iz sobe, zapre vrata in okna ter zapusti celo pohištvo pusto in prazno. Pismo, poslano kapitanu Fernaldu, v kterem mu svak naznani smrt žene, pride nerazpečateno čez nekoliko tednov nazaj. Tuja roka je zapisala na zavitek pisma, da je kapitan Fernald v glavo nevarno ranjen, da popolnoma v nezavednosti leži, pa da bo gotovo komaj še neko- list za slovensko ljudstvo. novembra 1871. Leto III. liko dni preživel. V takih okolščinah, misli si Bennet, ima pravico do dedšine Aličine. Tipo ni našel milosti pri novem gospodarju, sedaj začn6 se mu dnevi mnogo črneji od prejšnjih. On se zarad tega nikomur ne pritoži ali osnova v glavi je gotova, namera trdna: pri prvi priložnosti pobegniti iz hiše trdosrčnega gospodarja. Ta, kakor da bi bil slutil, kaj misli Tipo, postopa ž njim še bolj strogo, in da Tipo ne dobi nobene priložnosti za beg, ponudi ga vladi za delalca pri raznih trdnjavah. Ponudba se sprejme in ob enem dobi Bennet čast kapitana v kompaniji do-brovoljcev, ktere so zbrali v Vestonu in ktera se je ravno pripravljala na odhod. Tipo molči kakor grob, tudi sedaj ne potoži živi duši zarad nove spremembe v svojem življenju; temveč mu iz tamnega lica sije neka radost, vsaka prememba se mu je dopadala. „Prosim, massa, rad bi videl malo missy Alico ter ji rekel: z Bogom! predenj odidem; dovolite mi to?" vpraša Tipo gospodarja. „„Ne bodi neumen!"" odgovori ta, „„ravno Alici je mar za te! Pa tudi časa nimam čakati, tedaj naprej!"" Ali glej, komaj to izreče, sliši se skaklanje po stopnicah in slab glas zakliče: „„Hočem iti k stricu Tipu. Pustite me; hočem videti mojega dragega strica Tipa"". Gospodar in suženj obrneta se in opazita Alico, vznemirjeno od naglosti vso rudečo. Tipo vzdigne in pritisne deklico na prsi, med tem ko se mu ona oklene z rokama okoli vrata in mu poljubuje oba lica in usta. „Hvala, hvala mala missv", pravi Tipo in jo dene na tla. „Zdelo se mi je, kakor bi brez tega ne bi mogel oditi. Bog blagoslovi malo missy! Ako se nikdar več ne vrnem nazaj, se bode Alica spominjala danes ali jutri, kako sem jo semkaj nosil in kako bi z radostnim src^m dal za njo življenje — kaj ne — tega ne bo pozabila missy Alica?" „„Da, rada te imam stric Tipo, ti si tako dober!"" odgovori dete. rrAli zakaj si tako otožen?"" vpraša dalje in žalost se ji prikaže na licu. „Z Bogom mala missy!" sklikne Tipo, iz vsacega očesa mu pade debela solza, in ne rekoč besede več, teče za svojim gospodarjem, ki je bil nestrpljiv in se je že precej oddaljil. * Vojna severnih držav si je osvojila otok Ronoake, in branilci južne čete (konfederirci) so jo pobegnili, kolikor so jih noge nesle, na suho. Pri zmagovalcih vlada radost, slavljenje in zaupanje v bodočnost; na strani premaganih pa nezadovoljnost, malosrčnost in želja se osvetiti. Oni redki častniki potolčene južne vojne, kterim je ostalo vsaj nekaj hrabrosti in upanja, začn6 osnove delati, kako bi naenkrat uničili hrumeče čete unionistov (severnjakov). Razvidijo, da je pred, 162 vsem treba natanjko zvedeti, kje sovražnik leži in kolika je njegova moč; ali ravno o tem so se glasovi kaj malo vjemali in se različno culi. Treba je bilo tedaj opazovati. Za ta posel se oglasi mnogo častnikov, izmed njih zberejo kapitana Benneta in častnika Fos-dika. Ko se stamni, lotita se svojega posla. Noč je bila temna in deževna; straže unionistiške vojne postavljene na raznih krajih, kjer so mislili, da bi se sovražnik znal pokazati, ne opazijo omenjenih ogleduhov. Častnik izide pri malem zalivu na suho; od todi mu je bilo moč pregledati cel tabor severnjakov; kapitan Ben-net odveslja nekoliko dalje proti severu, da pregleda trdnjavo in posadko, ki je bila v njej. Bennet se približa k odbranemu mestu in zašepta veslača Tipu, naj zapelje čoln k bregu. Zdaj malo počaka in posluša, ali se kje kaj ne gane. Ko pozve, da ni nikogar, vstane in hoče skočiti na suho, ali naenkrat mu pade zanjka čez glavo do pol telesa, ktera se precej in tako krepko zadrzne, da so mu roke kakor prikovane, in se ni mogel le za prst ž njima geniti. Za tem mu pade na život še več zanjk, ktere mu zvežejo vrat in druge ude. Vse to je izpeljano s toliko urnostjo, da je bil kapitan prej brez orožja, kakor je mogel le besede pregovoriti. „„Nezvestnež, kaj to pomeni?"" zakriči slednjič. „Tiho massa", zašepta Tipo 8 prisiljeno skrbnostjo", ne vpijte na vse grlo, mogli bi vas sovražniki slišati". Strašna psovka prepriča Tipa, da je gospodar prav dobro razumel ono zasramovanje. Ali kmalo razvidi, da je njegova rešitev odvisna edino od naravne dobrosrčnosti onega, v čegar oblasti je sedaj bil, zaduši tedaj svoj srd ter pravi delaje se prijaznega: „„0 Tipo, menda nimaš misli pripraviti me v nesrečo ter me izdati tem prokletim severnjakom. Spomni se moje žene in dece — spomni se Alice"" — „Da, gospodar", pade mu Tipo v besedo; „ali se vi spominjate, kako ste mi branili reči mali Alici še poslednji z Bogom; kako ste znali zmeraj ubraniti, da ni mogla besedice spregovoriti z mano, zamorcem, ki jo ljubi. — Ali to ni vzrok sedanjemu vašemu položaju. Gospodar, jaz mislim, vaše misli o severnjakih imajo krivo podlago; zarad tega vam bodem dal priložnost, je popraviti. Sedaj gremo skupaj v uno trdnjavo, da vam severnjaki pomagajo ne samo zunanji, temveč tudi znotranji del vsestransko pregledati. To je vse več kakor ste se nadjali — ali ne massa Bennet?" Rekši vzdigne Tipo svojega gospodarja ter ga prenese s toliko lahkoto na breg, kakor da bi imel majhno dete na rokah. „Sedaj pa massa", reče položivši ga na pesek, _si izvolite. Ali hočete, da vas nesem kakor otep slame, ali ste voljni dobrovoljno iti v trdnjavo?" „„Kako morem iti, nezvesti črnež, ko so mi noge zvezane?"" odgovori srditi kapitan. „Pripravljen sem spone razvezati, ako hočete mirno z mano iti ter nič vpiti". „„Daj lopov, reši me teh"*. „Dosti je, zdi se mi, da ste neotesani; bolje bo, ako vas vržem na ramo" — doda Tipo z resnim kara-jočim glasom pripravljaje se, da spolni, kar je dejal. Pa kapitan Bennet razvidi, da bi bil neizmerno smešen njegov položaj, ako bi ga zamorec kakor vrečo vlekel v trdnjavo; zato ponovi prejšnjo obljubo, ali veliko uljudneje. S tem zadovoljen razveže Tipo vrv toliko, da je mogel Bennet prosto stopati. Potem prime 8 krepko roko vrv, ovito okoli vrata kapitanovega, sve- tovaje mn, naj za Boga ne poskuša pobegniti, ker bi ga s tem prisilil, tako hudo pritegniti zanjko, da bi kapitana za zmeraj prešla volja prelomiti dano besedo. Bennet posluša tamuega lica te besede, ali natanjko je izvrši, ker gre mirno pred svojim nekdanjim sužnjem do trdnjave kjer najdeta stražo Tu pripoveduje Tipo z malimi besedami, kar se je dogodilo. Častnik ma naroči, naj odpelje kapitana v zapor. Malo kasneje po-šlejo kapitana Benneta na sever, v neko trdnjavo, kjer je lehko, čeravno proti svoji volji, spoznaval utrjevanje gradov. Tudi Tipo Sajb se poda na sever, a ne kakor njegov gospodar. Prvikrat čez štirideset let je občutil slast prostosti, ktere nikdo ne more dovelj ceniti, ki ni sam v sužnosti grenke dni preživel, da sme svobodno« hoditi, svobodno se obračati, kamor ga je volja. Eno leto se preživi v Massachusetu z zaslužkom svojih rok,, ko pa severna vlada dovoli, da se tudi zamorci smejo jemati v vojno, stopi v prvo zamorsko kompanijo ter se posveti novemu stanu z vso močjo in neomahljivo stanovitnostjo. Vojske med unionistf in konfederirci so bile grozne. Tipo se je pri vsaki priložnosti odlikoval ko hraber junak; to in njegovo posnemanja vredno obnašanje povzdigne ga do časti, kakoršno zamorejo danes v amerikanski vojni zamorci doseči; 10. julija 1863 je spremljeval ko sergeant svojega kapitana v bitvo, ž njim in drugimi je naskakoval trdnjavo Wagner. • V divjem navalu se je horil Tipo med prvimi kakor mož, ki ve, da je od vspeha bitve odvisna svoboda ali sužnost njegova. Že je podrl tri na zemljo, ko zapazi po vzdignjeno sabljo, ki se je zablesketala nad glavo njegovega kapitana, kteri je ravno zraven njega stal in svoje ljudi navduševal. Kakor blisk natakne in vzigne Tipo svoj bajonet, sablja pade mesto na kapi-tanovo glavo na bajonet s toliko močjo, da se na mestn na dvoje prelomi In kakor bi trenil nameri svoje orožje, da ga zabode v prša svojemu sovražniku. Nehote pogleda sovražnega častnika, strese se spozna v njem kapitana Fernalda, nekdanjega svojega gospodarja. Samo nekoliko časa se obotavlja, ali kdo omeji misli 8 časom? V kratkem onem času spomni se svoje žene, ktero so mu vzeli, svojega deteta, njemu tako milega in dragega, o kterem pozneje nič več ni čul; spomni se muk in trpljenja, ktero je moral sam prestati — raz-togoten zgrabi še krepkeje smrtno orožje. Pa predenj je stnrtni udarec padel, predenj je mogel kapitau Fer-nald vzdigniti roko za svojo obrambo, preleti Tipovega maščevanja željni duh nov spomin. Bila je slika lju-beznjive, male, zlatolase deklice, ktera prose steguje k njemu bele ročice! Samo trenutek zamigla ta slika pred njegovim očesom, ali tudi ta je zadostil. Spusti smrtno orožje in zakliče s hripavim glasom: „Pojtepro6 massa, jaz ne morem umoriti očeta missv Alice!" Po tem skoči z divjim krikom naprej iskaje druzega 80-vražnika. Fernald se vzdigne, izvleče svoj revolver, nameri na Tipa in prestreli plemenito srce moža, ki ma je rešil edino blago, Ktero mu je ostalo na tem svetu. Tako je izplačal Tipa, potem ko mu je že prej prodal v sužnost ženo in dete. Divji bojni krik spremeni se v smrten vrisk na ustih Tipa Sajba, ki se smrtno ranjen zgrudi na zemljo. Tipo je bil v števila onih padlih zamorcev, ktere so razsrjeni sovražniki z mladim njihovim kapitanom vrgli in zakopali v eno jamo, da bi tako osramotili junaškega kapitana. Tam počiva Tipo. Njegova slavna dela ne pojejo pesmi, tudi se jim ne postavljajo spominki, morda za to ne, ker ni narode gonil v sužnost, tisoče dal pobijati, da si na njihovih 163 grobih zida slavoloke; pa dokler se bode spoštovala krepost, bo vsakdo, ki pozna življenje in dejanja njegova, gotovo potrdil: Tipo Sajb je bil velikan v kreposti. Potovanje človeške omike. (Spisal F. C). Prvence omike nam je iskati tam, kjer se je človeštvo začelo. Vsi pa stavijo zibel človeškemu rodu v Azijo, in se ločijo le v tem, da ne vedo prav kraja za raj, ter ga eni iščejo v Armeniji, eni pa ob himalajskem podgorji, kjer stoji boje vas Eden imenovana, kakor se kliče raj tudi v sv. pismu. V tem delu sveta nahajamo tudi zares že v starodavnih časih, ko je bilo drugej še vse tiho, vredjene države, in sicer azirsko, babilonsko in egiptovsko. Vstanovil je sicer te države najbolj bojni duh posameznih narodov ali plemen druge si podjarmljajočih; a ravno to je omiki pomoglo na Tiso stopnjo. Iz konca so se živile posamezne rodbine ali zadruge s pastirstvom; potovale so iz kraja v kraj dobre paše iskat. Ko pa se je združilo več zadrug ali prostovoljno ali šiloma v eno državo, tu je jenjalo ono potovanje; cimili so se zmeraj bolj različni stanovi, potrebe so prihajale veče, ž njimi vred pa so se množile iznajdbe, — pričela se je omika sploh hitrejše razvijati. Malo se je ohranilo ostankov, pričajočih omiko narodov pod asirskim in babilonskim žezlom združenih; a ti imajo znamenje veličanstva, in kažejo, da je tedanja stopnja omike bila precejšnja, da je hrepenenje oslaviti se pri potomstvu bilo veliko. To nam kažejo visoki gori podobne razvaline babilonskega stolpa. V novejšem času so našli tudi napise, v tako imenovani zagozdini pisavi pisane. Iz njih smemo vsaj toliko posneti, da so že takrat umeri pisati, in da so zapisovali najvažnejše dogodbe, in to so prvenci zgodopisja. Tudi Egipeanje so bili narod omikan. Pričajo nam to mnoge stavbe, ki sicer ne kažejo onega olikanega, okusa, ki se je razvil pozneje pri Grkih, ki pa še sedaj v razvalinah bude" čudenje po ogromnosti in veličanstvu; veliko pa nam je še prikritega v hieroglifah. Ko bi veda razvozlala skrivnostno pisanje, zvedili bi gotovo marsikaj važnega o tedanji omiki. Pri egiptovskih duh« vnih so zajemali celo grški modrijani, kakor nam sami pripovedujejo. Več dokazov duhovnega izobraženja, nego ti na-rodje zahcdnje Azije in vzhodnje Afrike, pa nam je ohranil narod indijski. O njegovi politični zgodovini ne vemo veliko, in o Tacitovem času niso vedeli o njem Teč kakor to, da se delajo v Indiji dragocene obleke svilnate za plemenite in bogate Eimljanke. A ohranilo se je slovstvo iz onih davnih časov, in sicer že sedaj, ko se ni preiskano vse, tako bogato, da se sme primerjati slovstvom najbolj izobraženih narodov. Jezik sanskritski je tako bogat, tako olikan, da se sme sklepati, da ga je še le živo duhovno življenje, velika omika tako ogladila. Pri vseh teh narodih pa je bila viša omika omejena, skor izključivna lastina duhovnov. Da se ni širila t vse vrste narodove, bila je kriva razdelitev v razne stanove, ki so se ločili tako, da se je moral vsak pečati le s tem, kar je počel že njegov oče. Kakor pa vse posvetno postane, raste, cvete in zgine, tako se je godilo tudi tem azijskim narodom. Stara nravna krepost je jela hirati, potrata je bila vedno veča, vojaki so se pomehkužili; na mesto prave omike pa je stopila preomika, ki vsaki državi izpodkoplje podlago, in — drugi krepkejši narod, Perzijani, spravil je pod svojo oblast Azirce, Babilonce in Egipčane. Omika je na svoji osrečovalni poti stopila en korak dalje proti zahodu — čez srednje morje v grško zemljo. Feničanje, trgovski narod, nosili so jo tje. Oni so iznašli tudi pisavo, ki je izvir vsem evropejskim pismom. V lepi, bogati Grški, kjer je kraljevala vedna pomlad, bival je vesel, bogato obdarovan narod. Čeravno se mora priznati, da je prvence omike dobil od drugod, prestvaril je je v lastno kri in meso, sezidal si z lastnimi dušnimi močmi krasen dom narodne slave. Grška omika se je širila na vse strani. Po vsi zahodni Aziji so govorili in pisali grški, na Siciliji in v doljni Italiji so se naselili omikani Grki, in za Ptolomejcev, ko so se bili v Grški že pomehkužili, postala je Aleksandrija središče največih grških učenjakov. Oholi Rimljani so si grški rod podvrgli; a smeli so Grki ponosno trditi, da so premagovalce svoje zmagali še v slavnejši duhovni bitvi. Zastonj se je ustavljal stari Katon sili grške omike, zastonj veleval, da naj grške učitelje popadejo, imeli so Eimljani premalo duhovnih sil v sebi, da bi se bili ubranili uplivu grškemu, in na stare dni se je učil baje Katon sam grškega jezika. Rimska omika ni se potem nikoli oprostila grškega upliva; v igri, v govorništvu, v zgodopisu, povsod so posnemali Grke, malo kje se jim približali, nikjer pa jih niso dosegli. Veliko bogastvo, ki je vrelo od vseh strani sveta v srečno Italijo, spridilo je s časom Rimljane tako, da se niso mogli več ustaviti bojevitim narodom germanskim, ki so že dolgo trkali na duri onemoglega zahod-njo-rimskega cesarstva. Leta 476. vsedel se je na prestol italijski ptujec Odoaker, in po Galiji, Hispaniji in po drugih provincijah cesarstva so se naselili drugi ne-omikani narodi, ki so izprva silno divjali in vso omiko zatirali, pozneje pa so .se premagajoči moči njeni uklonili, in celo govorico svojo namešali tako, da so nastali latinskemu sorodni jeziki: italijanski, francoski in španski. Genij potlačenega rimskega naroda je porabil vse sile, da si je uklonil barbarske narode. Za to so praznovale umetnije, celo sovražni so jim bili, in ko ne bi bili slovstveni zakladi v samostanih našli prijaznega zatišja, utonilo bi bilo v morji pozabljivosti nektero krasno delo, slaveče rimsko slovstvo. Ko je Konstantin Veliki povzdignil Carigrad za glavno mesto, in še bolj po razpadu zahodnega cesarstva, bil je sedež učenosti v grško olikanem Carigradu. Toda preživeli so se bili že Grki in Rimljani, da pravih umotvorov niso mogli več ustvariti. Križarske vojske niso sicer dosegle za stalno namena, za kteri je vsa zapadna in severno-zapadna Evropa navdušena vrela v svete jutrove kraje; a pobla-žila se je divja bojevitost križarskih junakov na omikanem vzhodu; navzeli so se novih olikajočih idej tako, da jim odslej ni bil sirov boj največe veselje, da so se jeli pečati tudi z vedami sploh. Sloveči vitezi prej časi še imena niso znali si podčrtati. Vesel prerod pa so umetnije praznovale, ko so v petnajstem stoletji maho-medanci osvojili si Carigrad, in so.grški učenjaki pri-bežali v zahodne kraje. V Italiji, Španiji, na Franco- 164 skem in na Nemškem — povsod so je veseli sprejemali v lastno srečo. Kajti tu se je začelo živahno gibanje na duhovnem polji. Rimsko in grško slovstvo si je pridobivalo zmer večo veljavo. Tu so tudi prvikrat poskusili možje klasično omikani pisati v narodni govorici, in postavili so tako podlago narodnemu slovstvu italijanskemu, španskemu in francoskemu. Ko je 1. 1492. Krištof Kolumb našel Ameriko, odkril je Španiji zaklad, ki jo je v kratkem postavil za najmočnejšo državo evropsko. Tu je tudi omika španskega naroda pognala najlepše cvetje, tu so zaporedoma rodili se slavni možje, ki so visoko povzdignili čast narodno tudi na polji umetnijskem. V 16. stoletju je dosegla Španija vrh svoje slave; potem pa je padla ravno tako naglo, kakor se je bila povzdignila. Velike bo-gatije novega sveta so povzdignile narod, bile so mu pa tudi krive, da je padel. Odvadili so se delavnosti, pomehkužili se, in tako kmalo morali prepustiti vlado na morji Angliji, ki je ravno takrat jela lezti kvišku. V začetku 17 stoletja je bila že Anglija imenitna. Takrat je živel tudi največi pisatelj, njen Sheakspeare. Vede in umetnije so imele v nji prijazno gojišče. V začetku 19. stoletja se je zvala ponosna Anglija kraljico morsko, in štela se med najomikanejše narode. Toda bliža se tudi njej že večer, in prišel bo čas, da bo morala drugim krepkejšim narodom prepustiti svoje mesto. Ob enem skorej s Španijo cvetela je tudi Italija. Zedinjena ni bila sicer več po razrušitvi rimskega cesarstva na eno celoto, a vezale so jo sloveča dela narodnih m6ž, hitro so se vrstili njeni najslavnejši umetniki, in sedaj je dospela že bolj na večer kakor Anglija. Pozneje pa, še le v začetku preteklega stoletja, razvil si je francoski narod cvetečo dobo svojo. Še veliko sil ima v sebi, ni mu še nagnilo se solnce, ki vsakemu narodu sije le enkrat, a reči se mora, da je najlepše dobe že doživel, da mu sije solnce popoldnevno. V sredi osemnajstega stoletja, ko je francoska omika narodna stala na najviši stopnji, jel se je vzdi-govati narod nemški. Mnoge overe je moral premagati, vzeti veliki upliv ptuji francoščini, a vse je dokončal slavno, in v začetku tega stoletja dosegel je najlepšo dobo svojo, in pridobil si veljavo in čast pred svetom. Sedaj pa je nagnilo se solnce njegovo že precej na popoldne. Dvema narodoma pa je ravno posijala jutranja za-rija, slovanskemu in severno-amerikanskemu. Oba imata še skoraj neizpolnjene liste svoje zgodovine gledč na omiko. Narod severno-amerikanski vstanovil si je svojo moč še le v drugi polovici prejšnega stoletja, a omika napreduje mu tako hitro, da zgodovina ne ve enakega primera. Narod slovanski pa, po številu največi v vrsti večih narodov evropejskih, zaostal je najbolj. Mnoge overe so mu branile, da je svojo nalogo za dosego omike komaj vršiti začel. A slavni nemški pisatelj Herder pravi, da bo prihodnjost njegova velika, da bo imeniten dan slovanski. Tako je pripotovala iz vzhoda omika narodom; potovala je zmeraj bolj proti zahodu, potem proti severozahodu, in proti vzhodu nazaj. Veliki dve veji poslala je na ravno nasprotni strani: eno na zahod čez široki ocean, eno na vzhod v prostorne kraje azijske; tam spolnuje nalogo svojo narod severno-amerikanski, tu slovansko-ruski. Rabeljsko jezero. (Po domači pripovedki zložil S. Gregorčič.) Glej, jezero temno sred gorskih vrhov, Glej, burne jezerske valove! In čuj, med hrumenjem šumenjem vrhov, Te votlo doneče glasove! Odkodi to gluho zvonenje doni, Ko sapa viharna valove vali? In kodi ta hiša na prodi Z valovi obdana povsodi ? Kjer jezero danes zeleno leži In temne valove preliva, Vasica ležala nekdanje je dni, Vasica in trata in njiva. In bister potoček, šumljaje na Ovijal je vas ko sreberni pas, Zalijal cvetoče je polje, Da gnalo, rodilo je bolje. Lepo, oj lepo je to selo bilo, In čedno zares iu premožno, A ljudstvo, oh ljudstvo je bilo trdo, Brezčutno, hudobno, brezbožno. Zastonj jim na vrata je vbogi trpin, Zastonj je potrkal otrok bolečin; Hladila, zdravila za boli Nikoli ni našel, nikoli! Za gore vtonilo je solnce zlato In noč se že dela iz mraka; Po ozkej stezici še roma nekdo, Počasi k vasici koraka. Neznano ženico, sam Bog ve odkod, Pretrudne noge so prinesle do tod, In ženi otrok po otročje Se stiska v premehko naročje. Ta mati je videti revnih ljudi, Pa lepa in v cvetu života, Nedolžnost jej sije iz vedrih oči, Iz lica dobrota, milota. In detice nježno, oj dete m ado, Kako je to bilo ljubo in lepo, To detice malo tak zalo, Ko da bi nebo ga poslalo. ^Prijatelji božji, daj oča dobrot Še dolgo vam srečno živeti, O smilite naju se vbogih sirot, Ki sama sva, sama na sveti! Tema je že zunaj in veter in mraz; Počijeva naj se nocoj tu pri vas: Kdor sprime pod streho berača, Nebo ga obilno poplača". Od praga do praga s solzami v očeh Tak prosi za nočno ležišče; Pa tukaj pri teh neobčutnih ljudeh Zastonj si usmiljenja išče! „Nič niste na boljšem, pojdite drug&m, Obojnim ni dosti prostoren ta hram I* S tem vsak jo od hiše odpravlja, In mnogi še psovke pristavlja. Že zunaj vasi že na polji stoji, Na mrazi, na temi brez hiše; Pretresa jej severna sapa kosti, Iu revica k nebu uzdiše : TOh oče na nebi, ti oče sirot Skrij naju pod svojo mogočno perot! Na svetu je ni več ljubezni, Železni ljudjč so, železni! Jaz morda zaslužim, tožiti ne smem, Da ven me podijo iz stanja; A dete, kaj ti si storilo ljudem, 165 Da ljudstvo tako te preganja? Saj ti si nedolžna, še angeljska stvar, Žalilo ti nisi nikogar nikdar; In vendar, sirotka, tebe So tudi pahnili od sebe! Kje najdem tignjezdice, ptiček, nocoj? Kje hočem ti mehko postlati? Pa, srček preljubi, nikar se ne boj, Saj čuva ljubeča te mati! Zibala v naročji te bodem lepo In grela te bodem z dihanjem skrbno, Da mraza obranim le tebe; A mene, naj mene le zebe!" Besedo jej vduši izdihlej globok, Srce se jej v žalosti vtaplja, Čez lice ulije se solzni potok, Udira za kapljo se kaplja. Solze siromakov, oj teške solze, Gorje ti, nevsmiljeno ljudstvo, gorje! Solza, ki sirota jo lije, Do neba za kazen upije! Že hoče se vleči na zemljo, — pa glej! Kaj sveti se ondi v bližavi ? Tam hiša samotna je, mati se k njej V upu in strahu napravi. Kdo tam-le prebiva? Alj upati sme, Da najde na zadnje človeško sreč? Če hiša še ta jo odžene, Potem ni nobene, nobene! Potrka. — Siv starček odklene jej hram, Ki luč ga brleča obseva; Otroci na slami počivajo tam, Oboštvo tii vlada in reva! „Zavetja ne najdem nikjer ne, nikjer, Podijo povsodi ko divjo me zver, O dajte, vsaj vi ne pahajte Od svoje pohlevne me bajte!" „„Le noter, le noter in mati in sin Stopita, počijta se z nami! Pri hiši ni pernic, ne mehkih blazin: Počivajta z nami na slami!"" — K družinici dobri se vležeta zdaj, Nad njimi pa plava nebeški čuvaj, In hišo, kjer tujka počiva, Pod svoje peroti zakriva. — Čuj! zunaj pa divje razsaja vihar, Od ueba lijo se povodnji; Žar šviga na žar in udar na udar! Približal mar dan se je sodnji ? In zdajci, o groza! drobeči potres, Hrumenje, rohnenje do strmih nebes Grozno in strašno se razlega! Kaj bode, kaj bode iz tega ?! Potihnil vihar in minula je noč, In bajtico starček odklepa; — Kam zginila tujka pred zoromjeproč? In kje je vasica prelepa ? Ne hiše, ne stolpa, ne cerkvice ni, Kjer vas je ležala, jezero leži: Edina le hišica mala Na suhem je prodi ostala! Se danes ta hiša na prodi stoji, Od strašnega priča večera; Vse drugo, ko v grobu globokem leži Mrtv6 pod valovjem jezera. Le včasi, ko veter valove vali, Se zvon utopljeni ječe oglasi. Solza, ki sirota jo lila, Od neba je kazen sprosila! i Ovčar in zmaj. (Slovanska pravljica, posl. F. M.). Bil je nek ovčar, ker je bil ovčar, pasel je svojo čedo. Ko pa je pasel, piskal si je za kratek čas na piščalko, ali pa je ležal na tleh in se oziral na nebo, na gore, za ovcami in po zeleni trati. Nekega dne, (bilo je v jeseni) ob času, „ko gredo kače v zemljo spat", je ležal naš ovčar na trati, glavo je imel s komolcem podprto in je gledal ravno po hriba navdol. — Kar se hipoma zel6 začudi! Velika truma kač je lezla od vseh strani proti skali, ki je bila ovčarju ravno pred očmi; ko so prišle do skale, si je vtrgala vsaka zeli, ki je rasla ondi in se ž njo dotaknila skale, ta se je odprla in ena za drugo je zginila v skalo. Ovčar vstane in zapove svojemu psu Dunaju, da naj čuje in vrača ovce, on pa gre k skali, misleči „Jaz moram videti, ktero zelišče je to in kam so kače zlezle. Zelišča ni poznal; ko si ga je pa vtrgal in se ž njim skale dotaknil, se mu je skala odprla. Stopi noter in pride v jamo, v kteri so se stene vse srebra in zlata lesketale. Na sredi je bil zlat prestol, na prestolu je ležala v kolobarju zvita, stara velikanska kača. Kača je spala. Okoli prestola,pa je ležalo vse polno kač, vse so spale in nobena se ni ganila, ko je ovčar prišel. Ovčarju je bila jama všeč, gre enekrati gor pa dol, ali kmalo se naveliča; spomni se svojih ovae in hoče iti nazaj. „Zdaj sem videl", si misli, „kar sem hotel; zdaj pa grem". Reči je bilo lehko, „zdaj pa grem* — ali kako pa ven priti? Skala se je bila za ovčarjem zaprla, ko je stopil v jamo; zdaj ni vedel, kaj mo-je storiti, kaj govoriti, da bi se skala odprla in moral je v jami ostati. „Ej če ne morem ven, bom pa še jaz tukaj zaspal", pravi ovčar in se zavije v svoj plašč, vleže na tla in zaspi. Ni se mu zdelo, da bi dolgo spal, ko ga neko štrepeče gomazenje prebudi. Ozira se na vse strani, ker misli, da spi v svoji koči, kar zagleda nad sebo in krog sebe leskeče stene, zlati prestol, na njem staro kačo in okoli njega cele trume kač, ki zlati stol lizaje, poprašujejo: „Je že čas?" Stara kača jih pusti govoriti, potem pa prizdigne polagoma glavo in pravi: „Čas je!" To izgovorivši se stegne od glave do repa, zleze raz prestola na zemljo in se pomiče proti skali in vse kače za njo. Ovčar se tudi stegne in zazeva enekrati, potem pa vstane in gre za kačami. „Kamor gredo te", pravi ovčar, „tje grem tudi jaz". Se ve da, reči je lehko „tje grem tudi jaz" — pa kako? Stara kača se dotakne skale, skala se odpre in kače gredo ena za drugo iz jame; ali ovčarju se skala ravno pred nosom zopet zapre, in stara kača mu reče z zvizdečim glasom: „Cloveče, ti ostaneš tukaj". „Kaj pa čem tu početi pri vas? — Gospodarstva nimate nič in spal tudi ne bom zmiraj. Pustite me ven, jaz imam ovce na paši in doma hudo ženo, ki me bo kregala, ako ne priženem o pravem času domu" — rekel je ovčar. „Ti ne smeš pred od tu, dokler trikrat ne prise-žeš, da ne bodeš nikomur razodel, kje da si bil in kako si sem prišel" mu odgovori kača. 166 Kaj je bilo ovčarja storiti? Obljubi in priseže trikrat, da bi bil le rešen. „Ako pa prelomiš obljubo, ti ne bode dobro", mu reče kača, ko ga izpusti. Pa kako se je zunaj vse spremenilo! Kolena mu se tresejo, ko vidi, kako se je čas spremenil; namesti jeseni je bila pomlad. „0 jaz bedak, kaj sem počel? Celo zimo sem v skali prespal! — Ah, kje bom zdaj našel svoje ovce? Kaj bo moja žena rekla?" Tako tarna ovčar grede protT svoji koči. Od daleč zagleda leno, ki je imela ondi ravno nekaj opraviti. Ker še ni bil pripravljen na njena očitanja, se skrije v tamor. Ondi sede" vidi čedno oblečenega človeka, ki stopi k njegovi ženi in sliši, da jo popraša, kje da ima moža. — Ovčarica se zjoka in pripoveduje, kako da je ov-<5ar neki jesenski dan gnal ovce na goro, da ga pa potem ni bilo več nazaj. Znabiti so ga volkovi raztrgali, — ali pa bosorke (čarovnice) razmesarile, pristavi ovčarica. »Nikar ne jokaj", ji zakliče ovčar iz ovčnjaka; saj sem še živ, niso me volkovi raztrgali in tudi bosorke ne razmesarile: jaz sem zimo v tamoru prespal". Ali s tem je lepo naletel. Ovčarica to slišati popusti jok in ga začne prav pridno oštevati: „Da bi te strela — trapa, potepuh! Ali te je kaj prida človeka? Si ti ovčar? Na, ovce izroči v božjo voljo in meni nič tebi nič se vleže v tamor in spi, kakor kača po zimi". Žena ima že prav, si misli ovčar, pa ker ni smel povedati, kaj da se mu je pripetilo, lepo molči in nobene ne čehne. — (Konec prihodnjič). Deset tavžent lir na leto. (Po francoskem V. M.) Neki Franeoz pripoveda tole zanimivo povest: „Ko sem bil star 18 let — govorim vam tli o davnih časih — šel sem spomladi vsako nedeljo v Versalj, kjer je stanovala moja mati. Iz mesta sem šel navadno peš, na potu pa sem našel večidel kakšen majhen voz, kakor so bili tačas na oni cesti v navadi. Vselej kedar sem prišel iz mesta ven, našel sem pred pregajem gotovo nekega siromaka, ki je s hripa-vim glasom kričal: „Mi 1 o s t, dragi gospod, milo s t" ! Za-nj pa je bilo ravno tako gotovo, da mu je padlo iz moje roke vselej pol groša v klobuk. Nekega dne, ko sem ravno plačal svoj davek Antonu — tako je bilo ime mojemu rejencu — pride proti nama majhen gospod, a poštupanimi lasmi, suhe ali gibčne postave, in Anton koj zažene zopet svoj hripavi memento: „Milost, dragi gospod, milost"! Gospod se ustavi pred njim, ter ga nekoliko trenutkov pazljivo gleda, zatim pa reče: „Zdi se mi, da si ti dobre glave, in da bi ti delo šlo od rok; zakaj se pečaš z grdim beračenjem? Volja me je, rešiti te iz tega -stana, in ti dati na leto deset tavžent lir". Anton se ^ačne smejati, in jaz ž njim vred. „Smejaj se, kolikor -se hočeš", reče nadalje poštupani gospod, „ali poslušaj moje svete, in zadobil boš, kar ti obetam. Morem ti pa tudi dati izgled. Tudi jaz sem bil reven kakor ti, -pa namesti da sem beračil, napravil sem si brento in spletel nekakšno košaro, pa sem šel po trgih in vasčb in prosil, ne miloščine, ampak starih cunj; ljudje" so mi jih dajali zastonj, jaz pa sem jih prodajal za dober denar papirničarjem. Čez leto in dan bi ne bil nikakor več hotel prositi cunj, tačas sem jih že začel kupovati, in imel sem voziček in oslico za to kupčijo. Čez pet let sem imel deset tavžent goldinarjev. Vzel sem hčer nekega papirničarja, in postal sem mu v kupčiji družbenik. Njegovo blago je sicer tačas, to moram reči, imelo malo kupca, ali jaz sem bil še mlad, bil sem priden, znal sem delati, in marsikaj si pritrgati. Dan današnji imam dve hiši v Parizu, papirnico pa sem dal sinu, kterega sem naučil, da ljubi delo, in da stanovitnost ceni čez vse. Prijatelj, stori, kakor sem jaz storil, in bogat boš, kakor sem jaz". To reče starec, pa odide. Anton pa ostane tako zamišljen, da ste dve gospe šle mimo, in on jima ni kričal s svojim hripavim glasom: „Milost, milost"! Leta 1815, ko sem bil v Bruselj u, stopim enkrat k nekemu bukvarju, da si kupim nekaj bukev. Velik in debel gospod je hodil gori in doli po štacuni, ter za-zapovedoval petim ali šestim služabnikom. Pogledava se drug drugega, kakor dva, ki se sicer ne moreta spoznati, ki se pa vendar spominjata, da sta se nekdaj videla. „(iospod, reče slednjič bukvar, če se ne motim, ste vi pred 25 leti v nedeljah šli večkrat v Versalj". „Kaj? Anton, ali ste vi"? zavpijem jaz. „Vidite gospod", odgovori on, „stari poštupani gospodje resnico govoril; dal mi je deset tavžent lir na leto". Spominski mejniki. (Nabral Hrabroslav Perne.) Najhitriši do upora so tudi najhitriši do sužnosti. Ljudje, ki ob enem času nič ne verjamejo, ver-jejo drugikrat vse. Ljubezen prva je največkrat abotna. Zadnja ljubezen je pač več veljavna. Lahko je človeku, se smrti ne bati, dokler je trden in zdrav, ali jo tudi na pomoč klicati, kedar ga grozovite bolečine trpinčijo. Kdor prav hvaliti ne ume, tega grajanje ni pač nič vredno. Naše celo življenje sestavljeno je iz sprašanja: zakaj smo na svetu ? Vrlega djanja polno življenje je najboljša priprava v večnost. Spoznava samega sebe, ktera mi je nemogoča, mi je ravno tako tudi nepotrebna. Dosti norcev je, ki menijo, da je nezadovoljnost modrosti enaka. Človek, pravijo, je prebivalec dvojnega sveta. Zategadelj največkrat na nobenem prav za prav ni doma. Oboje je milovalno, veliko neumnega verjeti in veliko nepotrebnega vedeti. Kratkočas je najhujši umor nad življenjem. Kjer uzroka ne zapopadejo, govore" o naključbi. Čem bolj aboten, tem bolj vražen; čem bolj napihnjen, tem bolj nejeveren. Dvoboji nastopijo marveč iz strahu, ne bojazljivca se skazati. Vsakdo ve, kdaj je njegovo truplo bolno, ali mala jih je, ki vedo bolezen njihovega duha. 167 Kar v mladosti imenujemo sreč, so le čuti, in kar -v starosti imenujemo glavo, je dostikrat le samoljnbje. Kdor pametne svčte rad sprejme, ta je našel pot, na kteri zamore jih tudi sam nasvetovati. Nič ne pomaga, zaupanje moža imeti, kteri si sam sebi ne zaupa. Časno vendar ni enakega pomena z brezvrednim in ničveljavnim na svetu. Kar v času nima vrednosti, je ne najde tudi v večnosti; — ker čas je podoba večnosti. Kdor se smejati ne more, nima glave, kdor pa jokati ne, nima srca. Ni je stvari na svetu, ki bi bila bolj gizdava od ženske; ker ta se oblači tako, da lepota človeške postave skoraj vsa zgine. Prav lahko je temu, ki vso čednost ovržuje, dokazati, da nasprotno tudi ni nečednosti. Površnost se z lepa večkrat imenuje ljubeznivost, in nerazumljivosti pravi se globokomišeljnost. Začudevanje izhaja od nevednosti, občudevanje od zavednosti. Glasno se prepirajoči človek je dostikrat pamet-aeji od molčečega. Vsak poklic je boljši, kakor prav nobeni. Kdor za svoj čas ne živi, ne živi za prav nobeni. Gospodarske drobtine. Da se mleko po letu ne skisa. Na bokal mleka prilij 15 kapljic amonijaka ali salmijakovca, ki zopet izpuhti iz mleka, kedar zavre. Kako se da zagrizeno ali sesedeno mleko popraviti. Gospodinje in kuharice so večkrat v velikih sitnostih in skrbeh, ako se jim mleko zagrize ali usiri. No tako mleko se hitro popravi, ako mu primešaš za nožno špico (ako je mnogo mleka tudi več) pe-peljike (potašelj). Mleku potem ni poznati, da se je bilo zagrizlo. Da olje žarko ali žaltovo ne postane- Olje postane žarko, ako zrak more do njega. Da se ti to ne zgodi, napolni flaše z oljem, v vsako pa na vrh prilij kaka dva palca visoko vinskega cveta (špirita), potem flaše dobro začepi in če ti je mogoče, obvezi čep in vrat še z mehurjevo kožo, ki se mora pa poprej v mlačnej vodi namočiti, da se dobro okoli vrata ovije. Vinski cvet je lahkeji od olja, zato plava zgorej in zrak ne more do olja. Smešnice. w r Osmešena postopača. Kmečko dekle žene oblo-enega osla z mlekom proti mestu in je gredč prav dobre volje. Blizo mesta jo srečata postopača, ki se hočeta z dekletom malo pošaliti ter jo vprašata: „No, zala Micka, zakaj si pa tako zidane volje? Gotovo je te doma pred odhodom tvoj dragi prav gorko poljubil?" — Hitro pristavi dekle: „Mislita, da ima poljub tako moč v sebi, po tem takem vaju prosim, bodita tako dobra in poljubita mojega oslička, da se ne bo tako čmrno držal in urniši naprej korakal". Pijanec. Prileten, zmožen gospod je imel navado, vsaki večer zahajati v svojo gostilnico in tam žejo pogasiti z bokalom piva. Njegov hlapec Jaka pa je imel nalogo oh desetih priti po njega z laterno. Nekega dne se ga je gospod malo čez mero nasrkal in*Jaka ima dovolj opraviti, da ga na viš zdrža. Ko korakata proti domu tako naprej, zadeneta v neki ozki ulici na ležeče človeško truplo, tako da sta se komaj še na nogah zdržala. „Jaka! Jaka! nasloni me na steno in poglej, kdo tii leži", zamrmra stari. Jaka stori, kar mu je bilo zaukazano in naznani, da tu pijanec leži. „Mrha ti grda" — huduje se stari — „kako more človek vendar taka svinja biti in se ga tako naliti!" — Med tem pa zdrkne in zraven pijanega v lužo pade. Izpit iz zgodovine. Učitelj: .Znate li, kako je cesar Miroslav IL končal?" — Dijak: „0n je umrl!" — Zastavice. 50. Dva očeta in dva sina so šli enkrat na lov in vsaki je enega zajca strelil in domu nesel, domu so pa vsi vkup le tri zajce prinesli —kako je to mogoče? 51. Enkrat so se pasle gosi po travniku. Gosjak pride k njim in jih nagovori: „Dobro jutro sto gosi!" — „Nas ni še sto", odvrnejo gosi, rnas mora biti še enkrat toliko, kakor nas je in potem še polovica in še četrti del in če nazadnje še tebe prištejemo, nas bo še le sto!" — Koliko jih je bilo na paši? 52. Nek mesar gre na semenj, vzame sto goldinarjev seboj in si kupi za ta denar volov, krav in ovec. Vole je plačal po 10 gld., krave po 5 gld. in ovce po pol goldinarja. Koliko je kupil vsake živine, daje bilo ravno toliko repov, kakor goldinarjev? Vganjka zastavic v 20. listu: 45. Brez nosa nobeden. 46. Jezik. 47. Tožba. 48. V črepinji. 49. Po obervih. Ogled po svetu. Avstrijsko - ogerska država. Važniše prikazni na političnem obnebji naše države ni, kakor to, da je nit sprave s Cehi in drugimi slovanskimi narodi zopet pretrgana. Kako je lo prišlo, o tem piše „Slov. Narod" med drugim takole : „Na svet miui-sterstva je poslal cesar češkemu deželnemu zboru pismo, v kte-rem prizna staro državno pravo česko-slovanskega naroda. Radostno so se Cehi odzvali, popustili mnogo svojih prejšnjih terjatev, obljubili, da hočejo s celo državo sodelovati in priporočili preustrojenje države na tak način, ki zadovoli vse narode. S tem je bila zadovoljna ogromna večina avstrijskega prebivalstva. Samo en oddelek nemštva ne, na čelu teh oni možje, ki so na vladnem krmilu dokazali, da so njihova zdravila bolni Avstriji bolezen množile, nikakor ne njenih ran celile. Cehi, ki dozdaj niso v državnem zboru sodelovali, ki so prej izrekali, da nikdar v državni zbor ne pridejo, cesarstvu za ljubo so bili zdaj pripravljeni v državni zbor priti. Tirjali so samo, da se jim s cesarskim pismom tako odgovori, da jim bode mogoče v državni, zbor iti in ne zatajiti vsega, kar so leta in leta s celim svojim, narodom moževsko zastopali. Že je bil tak odgovor gotov. Tit so stopili iz Berlina podpihovani Nemci s svojim načelnikom tujcem Beustom, in Magjari, zarad zvestobe do prestola iz 1. 184* sloveči, s svojim Andrašijem na pot, in avstrijska zastava, ki je bila že blizu zmage, pala je. Na Dunaj poklicani češki možje. 168 so v poslednjem bipu še pripravni bili Magjarom zagotoviti, da njih pravo priznajo, ali tirjalo se je od njih, ne da spravo delajo, nego da se s tem popolnoma ndade, da priznajo december-»ko ustavo, t. j. da vse zataje, kar so dozdaj zagovarjali. Tega navzoči svojega naroda niso mogli storiti. Hohenwart, kteri jim je prej obljubil spravo dognati, prosil je, videč, da so njegovi pro-tivniki zmagali cesarja, naj mu ministerstvo odvzame. — Na dan 30. oktobra je Nj. Veličanstvo sprejelo odpoved ministra Hohen-trarta, Schaffle-a, Habietineka in Jirečeka. Minister Holcgethan je ostal in dobil nalogo, naj začasno ministerstvo vodi, dokler ne bodo novi ministri imenovani. Kakor strela iz jasnega neba je zadela ta dogodba vse Slovane. Upali smo, da pravicoljubni pošteni Hohemvart vendar-le pomiri vse narode in srečno naredi celo Avstrijo. To upanje je nam sicer za zdaj po vodi splavalo, pa zato obupali, še ne bomo. Kakor človeku, kterega je silna nesreča zadela, srce ne sme čisto upasti, tako tudi Slovani ne bodo obupali ampak pridno delali v prid svojega naroda in pogumno gledali v bodočnost pričakovaje sreeniših dni. — Ktero ministerstvo bode zanaprej vladalo, to še ni določeno. Največ dunajskih novin pravi, da pride Kellersperg na mesto Hohen-ivarta. Kellersperg sliši sicer k ustavoverni, nemški stranki, pa sliši se, da on ni tako zagrizen nasprotnik Slovanov, kakor Gis-krovci. Brž ko ne bo on deloma posnemal Potockija, tako da ne bo ugodil nobeni stranki. To kažejo nemške novine, ki so © začetku, ko je Hohenvrart padel, od veselja vriskale, zdaj pa že začenjajo bolj tiho postajati. Kakor ni drugače pričakovati, vlada na Češkem zarad raz-rašenja sprave močna nevolja. Vidi se, da ne bodo volili v državni zbor. — Ko je te dni Rieger iz Dunaja prišel v Prago nazaj, sprejela ga je na kolodvoru ogromna množica in ga spremljala z živijoklici do njegovega stanovanja. Nekteri so preglasno pokazali svojo nevoljo proti Nemcem pred tiskarnico nemčurskega „Tagesbote" in bilo jih je 11 zaprtih. V ogerskem deželnem zboru v Pesti je bil Andrassv od leve stranke, t. j. sedanji vladi nasprotne interpeliran ali vprašan, zakaj da se je v naše državne zadeve mešal. Odgovor še ni znan, pa pride menda te dni na vrsto. Srbsko. Srbski knez Milan je obiskal v Livadiji ruskega čara. Car ga je bil prijazno prejel in mu mnoge časti skazal. Seveda da to našim Nemcem ni prav, ker se vselej močno jezijo, kedar Slovan Slovanu roko poda. Bazne norice. i Narodna tisfcarnica se napravlja v Ljubljani. V ta namen se bo osnovalo posebno društvo, ki bo skrbelo za napravo omenjenega narodnega zavoda. Izdale se bodo delnice s skupno glavnico od 50.000 gld. na 500 delnic po 100 gld. Vsi rodoljubje se vabijo, da se tega novega narodnega povzetja v prav obilnem številu ndeležijo. Naznanila o tej zadevi sprejema g. Graselli v Ljubljani in g. Skaza v Mariboru. Po ustanovitvi tiskarnice bo društvo izdajalo dnevni politični list in pozneje, ako moči prepu-ste, tudi narodni list s podobami. Gotovo vse hvale vredno povzetje, kteremu more vsaki rodoljub želeti prav dobrega vspeha. Pol. društvo Slovenija v Ljubljani je imela 1. t. m. občni zbor, v ktereni se je govorilo o sedanjem političnem položaju. Sklenile so se sledeče resolucije: 1. Slovenija pritrjuje adresi deželnega zboia kranjskega in izreka, da se pravična svoboda zamore izpeljati le na podlagi čeških fundamentalnih členov; 2. Slovenija čestita češkemu narodu, ki je nepremakljivo in junaško branil svoje in s tem tudi druzih narodov pravice; 3. Slovenija obžaluje pretrganje sprave ter želi, da se na novo prične; 4. To se bo tem preje zgodilo, ako vsi federalisti vzajemno in solidarno postopajo; 5. Slovenija kliče niinisterstvu Hohenvrartovemu, pogumnemu zastopniku federalističnega programa trikrat ..Slava". Vse te točke so bile enoglasno sprejete in so se po telegrafu naznanile deželnemu zboru češkemu in ministru Hohenwartu. Slava 1 Nora železnica. 5. t. m. je prisopihal v Belak prvi hla-pon po dodelani železniški črti, ki veže Koroško s Tirolskem in se Pustriška železnica imenuje. Okoli srede tega mesca se bo ta nova črta boje odprla občinstvu. VojaSčina in narodnost. Vojaško ministerstvo je nedavna zaukazalo, da morajo častniki tistih polkov, pri kterih niso sami Nemci, ampak vsaj 20 vojakov med sto govori kak drugi jezik, naučiti se tudi tega jezika toliko, da jim bojv njem svoje podložne podučevati mogoče. Ako v treh letih ne naučijo se drugega polkovnega jezika, ne bodo v službi povišani, kedar pride vrsta na nje. To je pač pravično povelje in bo gotovo veliko pripomoglo, da se vojaki lahkeje in hitreje naučijo vojaške službe. Po tem takem se bodo častniki ljubljanskega, mariborskega, tržaškega in — celovškega polka brž da morali naučiti slovenskega jezika — pa žalibog slišimo, da se pii celovškem polku to ne bo zahtevalo, akoravno je tudi na Koroškem tretjina Slovencev, tedaj tudi v celovškem polku tretjina slovensko govori. V zadnjem trenotku nam dojile novica, da je Bensl odstopil in Andrassv mesto njega postane državni kancelir, Locjaj ja nadsleunik Andrassy-ev v ogerskem ministrstvu- Čudno, ako je resnica- Darovi za limekov spominek: Prenesek iz 20. lista . 125 gl. 30 kr. 65. Janez Likar, kaplan v Bovcu.......1 „ — n 66. J. Žuža, rudarski posestnik........2 „ — n 67. Juri Arnšek, posestnik v Grižah......— „ 50 „ 68. Franc Dolinar, ., j „ ......_ ^ 50 n 69. Dr. Janez Bleiweis v Ljubljani ......5 , — „ Vkup . 134 gl. 30 kr-V Celovcu 9. novembra 1871. Odbor. ----------------- V Celovcu po vaganu: pšenica 6 gld. 34 kr., — rež 4 gld 53 kr., — ječmen 3 gld. 27 kr., — oves 2 gld. — kr., — ajdat-2 gld. 73 kr., — turšica 3 gld. 40 kr., — pšeno 4 gld. 86 kr. Žitna cena. ! Knrzi na Dunaji 8. novembra 1871 Kreditne akcije 303 gld. 20 kr. Nadavekna srebro 116 gld. 50 kr. Narodno posojilo 67 „ 65 , Napoleondori . . 9 „ 32 Listnica. i Družbina. Nektere čast. gg. poverjenike, ki letošnjih bukev niso še dobili, prosimo, naj še malo dni potrpijo, v kratkem bodo vse knjige razposlane. Neljube okolščine pri razpoši-ljatelji v Ljubljani so krive, da razpošiljatev ni že davno končana. O tem pozneje več. Besednik o v a. J. C. v Lj. Srčna hvala za poslano, pride kmalo na vrsto. Več pozneje pismeno. Knjigi Vam po-šlemo. Izdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Biser. — Tiskar: J. in Fr. Leon.