St 14.
V Gorici, 6. aprila 1888.
TeeajXV
„Softa" izhaja vsak p<>tok in vclja popoitiprejemana ali v Gorici na doro poSHjana,:
Vse leto.....f. 4.4P
Pol leta.....fl •2.2(
Cctvrt leta    .   .   .   .   », I 1«'= Pri ozuauilih in take tudi pri .,j)o. $lunicah"se placuje za navadno tristop-bo frato:
8 kr. Le ae tiska 1 krat 7   „   »   „     „   2   „ 6   „   „   ,.     „   3   „ ZareSe firke  po prostoru
ZareSe drke  po prostoru.
SOČA
Poaamczne stevilke" se dobivJ 8 kr. v tobakaniieah . v  gOHposkKtrlfti " bliza- „treh   kien",   na Btarom-lrgu in v nsnaki ulici ter t Trstu,   Via Ca*-"~ scrma, 3.   •        *
Dopisi in naroSnina naj se poSlja opntvniitTu jjSofie" Via Seminario it. lor
Rokopipi Be ne vradajo; dopisi naj sc Magovoljno fraufcujejo, — Delalccm in drugim ncnrcmo&nim se iiaroSninit eniza, akoae oulase pri opravni&tvu.
Slavnost jugoslovanska.
V  posledojem liatu smo se apisom: „Dika ju-goslovanska" naSim priproatejSim clfcateljem nekoliko bolj oznacili vladiko Stroasmayerja tor smo v ta namen navedli mnogo znainenitejSih cinov njegovih; a vse oavesti, kar je on dobrega in blagoga storil in uzro-6\\ — kedo je v stani? — Po tolikih in takih deja-njih ni mogo6e drugadi, nego da je veleraoB vladika Strossmayer postal svetovno sSaven, da se vse zaniraa za njega — dobro iz ljubezni, hudobno iz sovraStva, kakor je naravno, da poh'evre fiebeMoe naberajo sla-dek med, iz fiesar ose in arSeui le neslastni sok na-r.ravijo. Namenili smo opisati posteni filoveski roj, ki je Bposoben oabirati alad&ce iz zlahtnih cvetic, kakorlna je vladika Strossmayer; ognemo se pa vseh osa in srlenov, ki za Slovanstyo nimajo dmzega, nego strupono ifcelo.
NaSa jugoslovanska dika. StrosBmayer, obhajal je svojo zlato raaio slovesno 19. duo p. m. Ta pri-lika odkrila je se bolj, kako go vsa slovanska srea se svetim custvom udana veleumu, velikanu najveSega naroda slovanskega. Zgodovinsko zoameniri ta dan o-pisali, kako hvalezni narod slovan9ki ljubi in eaati vrle in zveste sinove svoje, stejemo si v dolzoost.
Yes slovanski svet pripravljal se je da je proslavil zlato maso najvecjega dpbrotnika svojega, jednega najslavnejsih in najucenejsih moz nnSega stoletja, dike sveto cerkve — Djakovskega vladike Jo si pa Ju-raja Strosamayerja. Posebno so je k tej alavnosti pripravljal veroi narod bosenskosremeke vla-dikovine, hotec" dne 19. niarca od vseh stranij v pro-cesijah priti v Djakovo, da izkaze apo§fcovp.njo in u-daaost avbjemu vrhovnemu pahtirju. A glej cuda! Kakor se js bila za casa potovanja na Velehrad za-pazila kuga, da se je bil prcpoveiial pohod, tako so so v Djakovem zapazile osopnice, da je bi!o prepo-vedano zbiriioje naroda za <Sas Stros3niayet'jeve slav-nosti 19. marca. Ju-li pa ta skrb za zdravjo hrvat-skib, srbskili in slovenskih rodoljubov oraejila kaj slavnosti in motila kaj aplolna radost, o torn-naj so-dijo castiti citatolji iz elede5ega opisa slavnostnih dnij.
V  nedeljo dne 18. marca pripelj^ se v Djakovo z doputacijami zagrebSkimi v soboto veScr ob jedncm dcputacija sloveuskav vozovih pievzviaenega bi.skupa. Biskup je pre'jubeznjivo vsprojcl, poaamczne 61anove tudi objel in poljubil, ter vse povabil, da ostanejo za svojfga bivanja v Djakovi njegovi gostje, 6ili alav-Jjeuec je ze ta dan pri vecerji s svojimi zlatimi nauki in duhovito konverzacijo vae o6aral. Nazdravil je vsem doslim.  Kanonik R a 6 k i iz Zigi eba pa jo se pose-
LISTEK.
premilost. gospodu
JOSIPU JURIJU STBOSSMAJERJXJ
uzoru in diki Slovanov
o sveeani ptlliki
Nj. slate nekrvatre darltvd-
dne 19. marca 1883.
Pri naa se frn zagrinja mrak
Neb6 zaatira goat oblak
In zvezde ni nobene.
Pa5 mnoga iukaj luL brli,
A z ndba teh nobena nf,
Iz zemlje ao roj^ne.
Ve zdraake lu6i zginite!
Nebeske,zv6zde einite,
Vas avit naj nas tolaSi,
On p6t nam pravo kazi! . .
Na gornjo ztSm in ddlnjo stran,
Za nas ob6k povs6d — teman; —
Ozrem ae v tm;ni nocSni
T;* dpi na *v6d iz^<5ui;
bej napil Slovencem, za kar so mu je zahvalil goap. H r i b a r.
V nedeljo imel jo prevzviSeni v Bvojej kapeH av. daritev, katere so se udelezili tudi nekateri dleni alovenskih deputaeij.
Ob 12. predstavili so ae bbkopu njogo-vl gostje p<w> vodstvom nadzupaoa Zagrebskega dvoruega a?et-nika Badovinca. PrevzviSeni vladrka Strossmayer je odgovoril, da mu je v veliko veselje, ko vidi toliko uCenih moi kot svoje castllce in je Se posebno alo-venskim deputacijam kaza!, da mu jo gorovo najljub-Se, da so se tudi njegovi Sloveooi na njega spomnili. On ljubi Slovenes kot svoj laatni narod in vedno bla-goslavlja ta blagi narod. Prosil je alovenake poslance da aporo6ijo celemu naroda in vsakomu Slovencu po-sebej djegovo najsrfinejso pozdrave. Podavss vaakerau se jedenkrafc toko, odpustil jih je milostno!
Prcvzviaeni je mej obedom vaako deputaoijo Se jedenkrafc prearcuo pozdravil ter imel tudi za vaako in vsakega dlana njeuega duhovito opazke. Biskup pravil je zopet, kako bo mu Slovenci pri sroi, kako blago da so delati naai vodje Bleiwois, Einspioler, Toman in drugi, koliko jo zlasti prvi narodu koristil s tern, da je, Ceravno ni imel blaga in jebi! priprost dlovek, narod prebudil in neumorno deioval. V imenu Sloveucev zahvalil se je dr. Marolfc, kateti je rekel, da ima prevzviseni tako velike zasluge za narod alo-venski kakor hcvateki. Kazal je na razmeqe jugoslo-vanskik plenum prad deieUmi leti in aedanje in to dobro razmerjo kot glavno zaslugo Strossmayerjevo proslavljal in njemu v imenu Slovencev napil. Sledilo je potem vc6 napitnic.
Ob Sesti uri na veder bila je kraana predatava pri on4a§njih opaticah, pri kateri je bil biskup do solz ginjen in videfi je bilo tudi mnogo drugih, ki ao ai oci brisali. Vaakako je karakteristitSno, da je bila cela ta predstava prepoveduna od vlado in da ae je ta prepoved ae lo na veoer zopet preklicala na posebno telografino proanjo od strani rimostana. Tudi o oaepnicuh ondoanji privatni zdravuiki ni6 nho vedli. Po prtdstavi, b.lo je Djakovo jako krasao raz-avitljeno in pred palaco vladike bilo je zbrano mnogo ljudatva, ki je vedno pozdravljalo vladiko.
Sv. Jozefa dne zarano n;»znanjal je djakovBkemu ' prebivalatvu strel topijiev, da je napo6il slavnostnijdan. j Na ulici zaCelo je posMjati ftvahno in na trgu pred | Btohio ccrkvijo Jo viadiSkim dvorcem zaeel so je zbi-j rati praznicno oble^eai narod. Ker je bilo ta dan za-' branjeno ptoslemu uarodu prihajati v Djukovo, po-magal si je marsikdo tiko, da jo prisel 2e v aoboto | all nedeljo ter pri6ak-.il slavnostnega dne pri svojih | znanoih ali sorodoikih. Djakovo samo pa je sv. Joai-' pa dan — dasi na Hrvatskem ni zapovedan praznik
Oj, jasna zvezda tarn gorf, %e znona mi iz davnih dnl, I nam je ta svetila, Vodnica nam jo bila!
Ta zvezda — Ti I
Ti v6dia nos, nam jasno aijcS,
Nam blagodcjno 2arke lijefi,
Da, boljo vddiS nos odzgor
Neg vsoh sozvezd Ti mno^ni zb6r •
Ti zv6zda vzorua si I
Bil zvest si v vck Bjgii in r6du.
Bil zvest Cirilu iu Molodu,
In — sebi! ZnaSnjno hodil si vsikdar, Bil b t a 1 c n T i j e p 61 in 2 a v Kot zvezdam tarn na nebi, —
Oj slava Tcbi! Ti svetiS bratom rodnira tarn, Oj sveti §e sirotaim nam, Brez zvezde zdaj popotnim nam Dve zvezdi aam sla kdaj aijoH Ciril, Metodij sta se zvali . . . Urn.la ata Ciril, Hetod I Kdo zdaj po njiju atezi hodi? Kdo n»s po njiju v^pru v?di?
~ praznovalo bolje ko vaak drugi dan v letu; trgo-vine, §e celo zidovske, ostale so zaprte; hifie pa so se odicile z zastavami.
Vladi^ini gostje zbirali ao se v dvoranah vladi-Skega dvorca. Bilo jih je priapelo od razaih krajev nad sto.
Ob dovetili priila je duhovsSina, na ^elu jej proSti dr. R a 6 k i, S t r e i t in 0. M i 1 e r, po pre-vzviSenega vladiko in takoj na to jela se je mej avo-nenjem in grmeojem topi6ev pomikati prooesija iz dvorca preko trga v oerkev* Koder je Sel vladika, padalo je na kolena mlado in staro, krizajoe' se o nj ego vein blagoalovu.
Slovesna sv. raaSa, katero je daroval vladika z veliko asisteocijo, zatala se je todno o polu desetih.
Mej sveto maSo obliajal je vladika Da etopnji-cah velikega altarja mnogo vernikov obojega • spola. Po konLanem svetem opravilu pa je izpred altarja govoril daljsi govor, ki je na vse navzooe uaredil tako mbgo5en utis, da ni bilo videti v cerkvi subega cJesa. Mnogi ihteli so so glasno. Glavno misli tega prekra-snega cerkvenega govora so j
ttPetdeset let je, odkar eera postal duhovnik. Izredoa bozja milost poklicala mejekmalu na tojvla-disko atolico, da sem Vam viSji duSai pastir. Naj jo bila moja yolja Se tako dobra in moja rao6 3e tako slabotna, jedno je gotovo, da sem vedno imel pred o&ni uzviaeoi svoj poklic. Vefiaa resnica, ki bo razo-deva v naukih avete vere; ta resnica, ki je od Boga samega in ki vodi k Bogu, bila mi je vodib pri vsem mojam delovanji; njo ohraniti neoskmojeno, bilo mi je neprestano hrepenenjd. Zdruieval Bern pavsvetem svojem poklici z ljubezuijo do Boga tudi vedno Iju-bezen do naroda, ljubezen do Vas, ki ste bil: hto-. ceni mojemu vrhovnemu pastirstvu. Vest mi zato ne o&ta ni&aar. Dahovnika ne morem ai misli ti, ki bi poleg Boga ne ljubil svojega naroda; ako pa so vendor taki, ted&j niso pravi duhovniki, tedaj ne umejo prav dolznosti svoj'ga stanu. Pravi pastir mora dati zivljenje za svoje ovce; te ovce ate mi vi, to ovoe mi je narod moj. Naj bi me preganj&li in Urali v smrt, ljubezni do naroda ne dam ai izruvati iz sroa. Jezus Kriatus daroval se je na kriSi v neskonCnej svojej dobroti za vesoljno Sloveitvo; a on —sin boiji — je §e v poslednjih trenotkih prosil nehvaleiaemu narodu svojemu odpuitSanja, on je izraelski narod v neizmernej ljubezni do njega izgovarjal, da ne ve kaj dela. Tudi jaz bodetn narod svoj ljubil, zanj gorel, zanj dcloval do posledojega izd'hljaja kot pravi duhovnik ; vedite pa tudi vi vai, da mora v trenotku nevarnosti biti vsak posamezuik, goapod ali kmet, duhovnik v aluSbi naroda in domovino. Ako ljubim in blagoslovljam hvoj narod, ne ljubim in blagoalovljam
Proklet zdaj njiju vzor je tod I Prokleti so pri nas obredje, Ki v njih Boga molili dedje 1 Ti bodi drugi nam MctodI Ti nas po poti oni vodi, Ki sveti jo je vtrl Metfidij! Oj jasna, vzorna zvezda naSa, Ti kazi do svetiSfi nam pot, Kjer sveti jezik oei ae zglasa I...
Sijaj nam, oj svite krasni, Zvozda meni Ti edfna, Se Te treba cerkev naSa, Treba se te domovina, —
Oj, ne vgaani,
Svite jasni 1 . . A . . . saj zvezde n e g a s n 6, A saj zvezde ne mrjd:
Vekovft
Njih je avit. Tudi Ti pred natni hodil, Sve'tii bodei nam nevgasno, Slave rod boa* varno vodil
tJ bodo^nost jasno!'                     , ,
a aBBGOB&&
mssrmsms   mm            ,    jjiiuj m j-------.------
6ita!ni6ni odbor je uzo davno gojil Custvo hva-I lefriosti za bivSega svojega pevovodja, laoi umrlega I Hribarja, obialovaje, da je, odkar jo postal za6. vo-I ditelj vaduioe, odtegnil drnatvu svojo moo* — meada j z ozirom na spremenjene politi&ne odnosaje v naiem I Primorji. In teiko je delo to tudi blagemu pokoj-I niku,  ket ielel je vedno kazafci ae hvaleinega cital-
nici, kotera jedina tou je pripomogla, da je prJSol iz I Vipave oa tuk. c. k. aormalko. Zato je pa ditalnicni I qdbor nameraval uie lani takoj po smrti Hribarjevej ! pricediti „beaedoa z vstopnirio, s katero bi bilo mo-I goce umisliti pokojniku nagrobni spomcaik. A rod-I binske razmere, vredoega nasiedrnka gospodu Hri I barju, druStvenega pevovodja g M. so zaprecevale, I kar se je zgodilo So le pretekli ponedcljek. j          Da je odbor izbral v to drugi velikono&ii praz-
I nik, vodiJa ga jo misel pottati zsjeduo prilikozabave I tudi Sloveucem * deavle, ki obiskujejo ta dan nase I mosto zarad oblcajnih lcnjskih dirk na Rojieah. In I provo je pogodil! Ob nnpovedani uri se j<? /aeelo I zbirati v krasno razsvetlcnej &*taluicu< j dvoraoi mnogo j !judstva. Mesto in dezela sta biia oaatno zastopatm. I Pohvaluo ae uaoramo izraziti o goap6h in gospodiSnah • I Siialmoarkab, ki so bcsedo pooastilo v prav lepenv j Stevilu.
I          Vapored se je pri5el   z mo&kim  zboroui „Pje«,;
J vajmo !ft, katorega so peli Citalnidnt pevci pod yod-I stvom svojega vrlega in jako po'2rtovalaega pevo-I vodje. Pri zabavi Stroeamayer-iove slavaoslno „bc« j sedo" je rekel odlicni govoroik Htvnt, da ae izrazuje j vzajemnost Slovencev s Hrvati najbolje v pesraih — J slovenskih petih mej Hrvati in hrvaSkip rooj Slo-| venoi. To vzajemnost je naS skladotolj Foerater jako I dobro izrazil v hrvaSkcj pesmi: ^Pjovajmo" pokjonje-I nej hrvaskeiuu pevskemu drustvu „Kolo(< v Zngrebu I in namenjenej slovenskim pevcem. Kar dobitno iz j Foersterjevega peresa, je pac" le soyrseno in tako 11tudi ta skladba. Polna raelodije v posamnih giasovih, j hvalezaa, puScajoe' vsakemu gla9tt prjmerno razpro-j stiraoje, in veren izraz pesnikoyih, misli. IzvrSitev je l.bila srecna, posebno poln efekta jo bit 6ni del, kder I prevzaine melodijo ba3 II., do6im so ga visi trije J glaaovi spremljali v ljubkem „pianlisimu*. Ob&nstvo I je pozdravilo uze prvo pevsko totSko z glasutra odo-
bravaojem. Na to je sledil mosatii zbor wVzorK na-j Sega uadobudnoga skladatelja Fr. S. Vilhatjfl. Vazna j je ta skladba, ker je prva ghsbeiia raisel sklada* j teijeva iz lata 1865, ko jc» bil stoprv v 13. Icba svo- \ j jega ^lvljenja. Raziiva se po skladbi neka po.seb.ia j I milina, in na§ vrli meanni zbor jo jo znal tudi vtlo I j dobro izraziti se svojimi glasovi. Komaj so utihniii I ubrani glasovi zadnjega kro.pkega sozvoka, nastal jo J pravi vihar ploskanja in odobravanja uzadovoljcnega j j obcinstva. Mej nasim poaluSalatvom opaziti je po-j aebno navduSenje za mesano zbore. MeSaui zbori I cdlikujejo se po zvooni raznovrstnosfi glasov nas;>roti I ozki left moskega petja; prav tako imajo prodooat j zarad veeega obsega, polnosti, krepkobti in lepote j glasov, kar je pri moskcm zboru vse le bolj jedno-J stransko. Zato pa mesant zbori pomalom izpodoitkajo I tia moSkim zborom i v nas Slovencih in tenia nalicno J. se vedno bolj mnozi stevilo glasbotvorov za mesano I petje. To seveda jako Otomni slavo tenoristqv, koji j n?- so uae tako redki. Igra „AU piavaj ali utoni* 1 zvrsila ae je jako povoljno. Po2rtovalnosfc in spret-j nost nagega g. revise rja si je uzo davno y polni meri I osvojila prizuanjo naiega obdinstva. To vam je pravi j Ijnbljenec nasega poslulalatva; dovolj je u2e, da se | prika2a na deskah, ki pomenijo svet. Gospodicoa | Ljudmila oastopila je takrat prvic pa igrala jo svojo i I vlogo tako dobro, kakor bi bilu, takioi igram vzd I davno privajena. Bogdan bil je diden mornar. Uioga I mornarske bladookrvnosti zvrsil jo jako dobro, tako j da je Slovek menil imoti pred sabo dolgopetega An-I gle^a — 8od65 vsnj po govorjenji. G-ospod Bogdan I zaaMi pa Se posebno priznanje zarad vzgledne mar-I Ijivosti in poXrtovalnosti; tezivne uloge je Bprejel ta I dan t vseh treb igrah. Naj bi ga posnemali oni j piladi in zmo2ai gospodje, ki imajo vedno na jeziku I izgovor: „nimam casa*, ako jib 61ovek naprosi maj-I bne uslugice za drustveno zivljeDje. I                                                  Koneo ptibodnjiS.
j          So pa tudi drugi raznoyrstui prcdineti. (Znanie-
i nit a je ura, narejena po glasoviti mestni uri v Augs-I burgu. V gornjem delu stoji kip Vzvelifiarjev, ob 12. I uri pridejo iz notranje ure dvanajsteri apostoli; ko I pridejo do Vzvelicarja, poklonijo se ma, on pa jih I blagoslovi z deanico. Mej tern takrat. trikrat zapoje I petelin na strani. V dolnjem pvedeli stoji smrt, ki ] tol<Se po zvontfku z jedno roko cetrti, z drngo ure. j V8i ti kipi so od lesa lepo izrezani. Razstavljeni so I tudi pridelkit vino, olje, sladkor; iz rojstnega I meata je dobil papei 2ita, ovao, koza in teli5ev. Mi-sjjonavji iz Azijo so poslali predmete ondasujega Or 1 brta in koze divjih zivali.
j          NajdragocenejSe darovo so sv. 05etu poslali ce-
I sarji, kralji in veliki bogataSi. Vzvisena na§a vladar-
] ska hiSa je sijajno zastopana.    Nj. ¦Veli6:niBtvo cesar
J in kralj je poslal dragocea krii od zlata uuaefcao iz-
delan, okraien z velikimi briljanti,   biseri in svetlimi
safiri.   Razveu tega je poslalo  Nj. Velic'anstvo 1000
btifilij tokajakega vinaiz I. 1821. Nj. Velic'anstvo ce-
sarica in kraljica je poalala kraano  in dragooeoo ka-
zuio, zlatom in sviio vczeno, biseri okmSeno.   Cesar-
jevic Rudolf in ostali nadvojvode so darovali pape^u
relikviarij v obliki  veliko knjige,  koje .platnice   od
srobra so okraSenez briljanti, safiii, rubini in smarag-
di. Na prednji platnici je kriz,   pod nj'm kipi Matre
B. in 4 evangolistov, vsi od srebra. V t«j plafcnice je
I vezanih 6 listov,   od k.-)jih vsak ima rolikvije svetnt-
I kov za dva rnpaoca.   Dolo je voliku umetniske vred-
1 nosti.
Cosari^inja Stefauija z gospomi mesta Danaja so poslale krasno olbo s starimi mletaskimi 6ipkami posebno vrednosti. Diuge nadvojvodinje so darovale krasno kazulo, vezeno lastoo roko.
Umrli nemski cesar je poahl pape2u mitro, na j kateri se blest6 briljanti, rubioi, safiri, smaragdi, a-I niotisti, vseb skupaj 72. Spanjska kraljica je darovala pape2u zlat pratan z velikim safirom, koji okro2aje j 12 volikih briljantov, a na vsaki strani pratana zopet I po ve6 briljantov.
j          Tuiiki sultan  jo daroval  zlat prstan z btiljati-
tom izvanredno velikosti in lopote, tiajlopsi y izloLbi. Dragoccn dnr je poslal braziljanski cesar, nam-rcc naprsni kHz" od samih briljantov s Sostimi velikimi safiri.   Braziljanska ceaarica je dala krasno n'aBli-kati triptihoo,   predslavljajofi tii pnzoro   iz ^trpljenja I Kristusovega; ngonijo v vrtu, gl( j 61oveka in razpetjo na kri2. Okviri okrasvni so % biaeri in dragiin katne* njem. ^Poleg tega je ceaarica iistanovila odbor gospit I v Braziliji, ki so v sponiin papezeve zlate mase od-j kupilo 250 suztijih. V rcsnici plomcnito dolo. J          AngleSka   kraljica jo. poslala  papeJSu v darvrfi
I s posodo za pranjo role pri sv. masi oba dola od sail ega zlata. I          Nenavadno v svoji vrsti delo je dobil papez" od
portugal3kega kralja. To je velik kclih od siihega zlafa z izvanredno bogaro ornamonliko. Podnozje je okraseno arabeakami, kipi in simboli. Okoli stebla se dvigajo stolpici gotskoga sloga v treb vrstah jeden nad drugim. Caso okro2ujejo kipi 12 apostolov. Iz-I delan je po nekem starem kolihn, ki je t kraljovski zakladnici v Lisabonu.
Ali najdragncenejai dar je dobil papez od pred-I sedaika kolumbijanake ropublike v_ju2ni Ameriki. To J je naprsni krisS, sestavljen od samih Velikiti briljan-I tov, svetlib ko zvezdo. S tem kri2em si je okrasil J prsa sv. Oco pri ztati av. raa§i. Strokovnjaki trdijo, da je ta predmct najdragocenejai na celi izlo^bi. 6o-I spodje v Bagodi, glavnem mestu iste republike, da-j royali so atolo od srebernega btokata, na kateri je I 14.800 bisorov; 800 smaragdov in 340 dramantoy. I          Podoben kriz  od  briljantov  poslal je vojvoda
madrid3ki  (Don Carlos).   Napravljen je y Florenoi; I ves^aki ga conijo na 50.000 frankov. I          Mesto  Pariz je  poklonilo  papeZu  sijajen dar,
I kikrono (tiaro). Narejena je od srebrnaga brokata in I gosto poaejana z biaeri, diamanti, safiri, rubini in ama-I ragdi. Na vrhu je zlato jabelko, in na njem bliafii se I krii od briljantev. Prekrason predmet. I          Ameridani  slove po svoji prakticnosti, in to je
I dokazal predsednik zjodinjenib ameriskih dr2av. Po-I slal je papsza lepo vezan prepis ustave Zjedinjenih ! driav. Ta uafcava daje katoliski cerkvi popolno svo-I bodo. Predsednik je botel reoi papezu, da .bo iata I ustava tudi v prihodnje ondi veljavna. Vidi se, da I severni in juLni A meri can i imajo jako razlicen pojem I o 9prakticno9tiu I To je glavnimi <5ftami aeatavljena I slika vatikanske izlozbe. Ko bi vae pojedine predmete I hoteli le nasteti, morali bi dobre stiri ure, izlozbe j malo pozorneje pregledati. Velika je viednost teh j darov, a sv. O6o je dobil znatne svote tudi v goto-I viui, ter se po priliki raCuna, da vsa v red nost preaoze j svoto sto milijonov frdnkov. Kot stipen'dij za zlato I maSo je izrofiil sv. Odota glavni jubilejski odbor %% I mil. frankov.          _                                     „SI,W
le Sas/.ki §te mi ud'ani, temye6 ^'ubim in blagoslov-]ja% MCJ^°ie sovrainike". —
^Y#jpisljiv bil je utis tega govora. Vladikft v polnem cetkvenem ornatu z mitro na glavi in pastir-sko palico v rokab, praznujo6 petdesetletnico svojega inainistya, a govored tako Sivabno in gladko, ko da mu je komaj trideset let; beseda njegova priprosta kljnbu temu polna dusevne globokosti; ob«a bm^ov oWit z neko nadzemeljsko miibbo — vse to upjivalo je na navzofo tako harmouifino-pobozno, da je po konJSanem govoru, ko se je vladika vraoal na avoj prestol, cela cerkey kakor veled neznano ^apoyedi popadala ua kolena. Iz sro vseb pa so gotovo pnb* tele k vsemogodnemu Bogu najiskrenejSe proaaje, naj bi svojej svetej cerkvi in narodu ohraaii ae dolgo tega blagoveatnika Ijabezni in rescice.
Ko se je po podelitvi apostolskega blagoslova vrnil vladika v svoj dvorec a proces$0 v jednakem redu, ^akor je priSIa v cerkey, podal se je v ozje prostore svojega stanovanja, jda se odpo2ijo; v pro-stomib dvoraaab njogova razidencjjo pa so so zadole zbirati mnogoStevilno daputacije v tem, ko se jejsila naroda-2tealo na proatoraem trgu pred dvorcem ter v veil in na dvorisci istega.
O poludvanajstib za5el je vladika vsprejemati razna odpoalanstva. Prvo bilo je na vrsti odposlanstvo dubovSSine, za duhovsdino pa bilo je . vsprojeto na-rodno odposlanstvo, v 6egar iraenu izro5il jo grof I-vaa Draskovic adreso z 9000 podpisi z razuili krajay domovine in potem takoj odposlanstvo Ljubljau-skega mesta. V imenn poslednjega cagovoril je vla-diko mestni odbornik Ivan Hribar tako-le: BViaokopTevzhoditeljni in visokoprosveSeeni gospodl Premilostivi vladika!
Petdeset let je minolo, odkar ate, darovavsi prvo sveto daritev, posvetili Bogu svoje sree, katero je prej ze posveLeno bilo narodu indomovini. Ta trojna poaveta biia je izvor velikih dobrot, katero ste ska-sali svetej cerkvi in domovini. Petdeset let no po-menja veliko v 2ivljenji carodov; a v zivljenji hrvat-skega naroda pomenja teh petdeset let cela stoleija.
Svet poznal je Hrvata le junaka na bojuem po-lji; oa prosvetnem popriidi ni si ga zmatral yrstnega. Zacuden si torej mane o6i sedaj, ko vidi da je ta kulturno prezirani narod v poslednjib letih napredo-val tako orjaski, ko vidi da se je v hrvatskej domovini zacela tako znamenito gojiti znanost in raz-cvetati umetnost. Zafiuden si mane ooi in povprasuje se: od kod vse to v tako kratkem casu P In tu po-staja pred Vaio uzviseno osobo in priznati si mora: iz* Njega, iz biskupa Strossmayerja.
Da! — visokoprevzboditeljni gospod! ves ta velikanski napredek Vasega naroda veciaoma Vale je delo; Vi ste radostnega area pozdravljali vsako zasnovo za napredek naroda in povzdigo domovine; Vi ate v najboIjSih sreih hrvatskih budili in gojili nado do Blavne bodacnosti; Vi ste iz dare2ljive svoje roke si-pali brezstevilnc dobrot sirom domovine; Vi ste hr-vatskemu narodu dali ono, kar drugim narodom dajo cesarji'in kralji: vseudilisce, akademijo, galerijo slik in pa oarokrasno to oerkev, v katerej ste po milosti bozjej darovali danes zlato sveto maso in katera je • po zasnovi in izvedbi najsij'ajnejsa prica velioega Vasega uma in blazega VaSega srea.
Tacega moza imenovati svojega castnega me-scana ponosno je glavno mesto bratovakega sloven-skega naroda, bela Ljubljana. Zato je nje zakoniti zastop izbral nas iz svoje srede ter -nas poslal sem z naifofiilom, da Vaiej Visokoprevzboditeljnosti sporooi-mo y danasnji slavnostni dan cutila Ljubljanskega prebiyalstva, katera se dajo izraziti z malimi beseda-mi, ki slovejo: brezmejdo obfiudovaoje in najpopol-nejSe spoStovaDJe."
Ko je govornik Hribar izrekel besede: 0Vi ste vvojemu narodu dali, kar dajo drugim narodom cesarji in kralji" zalile so vladiki solze o5i in zacel se je glasno ihteti. Ginjeno zahvalil se je odposlanatva, objemtf vse tri dlene njegove in presil je naznaniti mestnemu zastopu Ljubljanskemu, da p ponosen na caatno me^anstvo slovenske pnrostolnice in da bode za sreco in blagor XJwbljane in njenega prebivalstva vedno obracal se v molitvab k Bogu, Prosit je tudi sporociti vsemu narodu slovenskemu, ki ga Jjubi in blagoslovlja iz vaega area.                  (Dalje prih.)
.Velika beseda" za Hribarjev spomenik.
V kratkib 14. dnek uze druga velika abeseda" y nasej ditalnici! Kaj tacega ni zmoglo naie drustvo uLe davno, morda Se -v onej zlatej dobi ne, ko so mu bili odnolsji gled6 sodelavcev in osebito Se pev-skih moci mnogo ugodnejSi nego so danes. A kar neugodni odn,o|aji zayirajo, to do2ene resna volja in ystrajna marljivost gg. aqdelavk in sodelavcev. Malo jih je, a so korenjaki. Njim se iraamo zahvaliti in — razume se —. vrlema druStvenemu odboru, da se cat! saia ditalnica y syoj^j 251etnici ae mlado iafiilo ter je ni nikakor yolja ule^i se v hladni grob, kakor jej jo kedo x&e prorokoval. Ne I dna, mata vseb dru-gih slov. dnStev r mes|uf(,dala Je y min-:ih tednih najl©V«i yzgled s^jim oteokom, kako naj jo posne-majo sedaj in poznejia lata, ko tudi dm prekora5ijo ' 4obo mladeniikib let                                               I
Vatikaniska razstava.
I         Ako etopia v to razstavo ter z o^eiom premeris
I sijajno urejene izlozeue predmete, mialis, da je to iz-I lozba umetoega obrta, kakorsno se sedaj vidi po I svetovnih mestih; ako pa ditaS napise na predmetib, I spomniS se hitro, da tu niraa prostora sebiSua trgo-I vina, nego da so to lo datovi otrok svojenm ocetu. I Najved predmetoy je za cerkveno bogosluzje, flter so
je na^telo   15.000  kazul,   30.0CD ^toJ,  40.000  alb,
100.000 humeralov, 9000 keUhoy, 500 mostraoe, 20 j zvonov; dalje 800 skofovskib prstanov, mnogo Sko-I fovskih miter, paatoraloy, altarnih svegiikov ltd. To j so tudi pravi darilniki (altarji), od katerih je akoraj I najlepSi iz regenburSkc skofije. Pod krasn?ni balda-] binom visi velika altarna slika, predstavljttjoCa Mater
B., ki dt&i na koleaih nobesko Dete. Krasen kriz, 6 j BVefinikov, zlat kelih, dragoceno pregrlnjalo,   bogato
vozana masna knjign, so predmeti, pred kojimi stoji ' neprestaoo ye^'a ioaoika oMmlfe,
Dopisi.
S Krasa, na veliki petek. (R a z 1 i 5 n o s t i). Doznali ste uze, go.spod urednik, da je podiuznica sv. Cirila in Metoda za seianski okrnj splavala —-vsaj zatao — po vodi,   Volja je sicor bih dobra, a
maojkalo je potrebne ener2ije,' da hi se koriatno poBjetje bilo izvrSilo. Vabilo, katero so prejoli vsi u&telji'«e2anskega okraja, da bi sodelovali pri usta-novitvi podruznice sv. Cirila in Metoda za eezanski okraj, glasilo ae je tak6-le: Blagorodni gospod ! Pooblascen v to od slavnega vodstva drus&be Sv. Csrila in Metoda, da ukrenom potrebno v svrho ustanovljenja podruznice navedenega druStva ae se-dezem 7 SeSani, obradam se do Vaiega blagorodja s proSnjo, da blagovolite, kakor Yam dopuSda Vas delokrog stopiti v dotiko s probujeuirai prvaki Va-Sega okraja kakor tudi z drngim ljudstvom ter raz* loziti istira uamen druStva Sv. Cirila in Metoda z ozirom na nevarnost, ki preti slovoDskemu solstvu na jezikovmh mejah in s tern sloveuskerau narodu Bploh ter spodbujati iste, da pristope kolikor mogoco mnogobrojno podruznici, ki se osnuje v kratkom v Sezani.
Udnina, ki znasa 1 gold, na leto, je tako skrom-na, da Vam jc lehko nabrati primerno lepo fitevilo udov, ako so hoceto zrtvovati le kolidkaj uajpotreb-nejSemu i najkoristnejSemu drustvu, koje delujo se-daj "v Slovencih. Da bodete to stoiili, o tem sera prepridan, ker poznam Vase demo--^ in rodoljubje in Se posebno vnetost za VaS alan, ki je. posvecen narodnej prosveti.
Kdor no morn Brtvovati enoga goldinarja, naj se zaveze upladati v podruznidno blagajnico vsaj 10 krajc. na leto, a eimer postaue podpornik drustvu; a v prvej vrsti prosim Vas, da pridobivate letnikov.
Da Vam olehdam VaSo nalogo, posiljam Vam knjszlco, iz koje lahko posDameto vsa pojasuila kojih Vam je treba.
Pri nabiranji udov paziti Vam je na to, da sprejraete le take, o kojih ste prepridaui, da bodo lahko upladevali svoje doncske, kor bi bili udje, koji ne pladujejo redno doneskov le v kvar rednemu poslovanju in uspesnemu delovauju.
Iraenik nabranih udov blagovolite mi poslati preje ko mogode, naj kaBnejo pa do srede prihodnje, ker mis'im sklicati ustanovni zbor uze drugo nedeljo t. j. 26. t. m. in sicer v Sozauo,   kar   naznanim   se
mm
zelenjava kinda gredice, Aval dvrsia i zdrava, sploh vse v pravem redu, nadepolno za razoi pridelek, Ako blagoslovi Le Vsegamogodni. Koliko sadnih dreve'sc na razpolago, a vendar bo le redki oglwse! Nesredui iz-govor: »Kedaj donese sad, ga ne udakainP Prijatelj moj, ako ostaneS tega nmeoja, tndi tvoj sin ne udaka 8adu.
„Glej stvarnica vse ti ponudi, Lo jemat' od nje ne zamadi ia
V imeuiku prosim blagovolite uazrweiti todno ada ime, priimek, krstno ime fie zivega ali umrlega odeta, kraj v kojem stanvje in hisno stevilo.
Nagovarjajte ijudi, da se udelcze ustanovnega zbora v Sezani koiikor mogodo maogobrojao. Na imonik naj se podpiSa ali podkriza vsak sam, da je bolje zavozan.
Nadcjaje so da bodeto kolikor inogode pomogli v to, da se podruzntea Sv. Cirila in Mi'toda v So-zani poatavi na krepko noge okraju Se2auskemu v &i8t a narodu v korist sem a& sicnim pozdtavom iu z odlifiuim spostovanjem Vam udani                  —.
V Sezani»10. junija 1887.
Vsledtega so ufiitelji storili svojo rodoljubno do!2nost in nabirali udov. Vkljub team ni prislo niti do tega, da bi se bil sklical obljubljoni nustanovni zbor". Vsa stvor je nekam zaspala» ali prav za prav ni zaspala, ker So zdaj mareikateri utfrtelj dobiva po priprostih kraetih pod dob, ces : „Ruzkgal si nam o potrebitosti druzbe sv. Cirila in Metoda. vpisali smo se vanjo v lepem stevilu, a zdaj ni vc6 o vsem tcm ne dnha ne sluha!" Naravno, da taka o&taoja u6iteljem niso po volji, kor oai niso zakrivili, 6o iz te moke ni bilo kiuha.
„Edinost" je imela prav, ko je prcd nekolikimi tedni bjavila, da se cudi, da tak6 velik kraj, ka kersen je Sezana, kjer biva toliko narodtie inteligen-cije, »3 zdaj nema avoje podruSnice sv. Cirila in Metoda. Mislili smo, da bodo ta „Edinostin" namig kaj pomagal. Zaman I Ne gane se nikdo. nPooblas6enectt molCi — drug pa ne stopa na njegovo mesto, da bi izvisil to, kar je pooblasLeneo opustil, V(5di si ga Bog, zakaj. Ia vender ima Sezana celo vrsto rodo-Ijubov, izmej katerih bi se kdo lehko z vspehom po-prijel naSemu narodu prekoristnega delal Nadejati se je, da se to vsaj po veliki noLi izvrsi in da a Kristom vatane tndi potrebita podrnSniua sv. Cirila in Metoda za se2;inski okraj! — Ker uze govorim o kraskej naiej metropoli, b6di mi sloboda. da vprasam; zakaj se ne razpise tamosr.ja naduLiteljska slniSba? — Dokaz; da so Solski zakoni razlagajo po volji ne-katerih mogodnikov... 0 cudnih golskih razmerah na Pritoorskeni bodemo govorili pezneje. ffWahrheit gegen Freund an Feind !tt pravi Schiller I — -^Prija-telj resnice in pravice.
S KmetOV, 4.aprila. — Pregovor pravi: „Kmet je opazovaleo". Prav tako; j pogosto opazuje le, kar ga v oei bode, da lahko zmaja z ramo, See, vendar le nisem zadnji I
ZapazivSi pa napredek, se ne zmeni dalje, me-ne5: ha — saj lahko — ko je s dim. Prav tak slu-oaj imamo na nasi dezelni kmotijski Soli, slov. od-delka. Cesto sem naletel na dopis, ki je bifol vodstvu, omeojal slabo Btanjo, slab vzglod itd.
\ts-A. aedaj ee nihie ne oglaai, ko je kljub ostri ,zimLizL diilgeiaiL Uaia^a,. i» v^a jobdcibjuioy, viaogwdi, fiotno napravljejji, trte povewne, 4vflvj^ <H5iWeftO 5»
Z Bollkega, 31. marca. — Dopisnik iz Bolca v zadnji Stov, „S(^ek* omenil je, da so se delale na novo tnepto v staro<Iavni Koper odhajejofiemu gospodu sodnikn Jakopi^u razne ovacije. Prav je, da se 6aste mozje, kateri so dasti in spoStovanja vrodni. BivSi nas vok'^inlani gospod soduik pridobil ni jo za 6asa njegovega tukajsujega slu2bovaoja vsestransko spoSto-vanje ter je bil zavoljo vsustrankih lepih lastnosti v ob6e jako priljubljen, razen nekaterim mogotcem, kateri pa za narodno stvar niso prav oifi mogocni. G. sodnik Jokopipi6 je kazal takim mogotcem, da tndi pri sodniji niso oni niL bolj.mogocni, kot drug! revni in pohlevni ljudje, ki iraajo pravico in resnico na svoji strani.
Ko se je zvedelo, da nas zapusti priljubljeni gospod sodnik, zdihnil je marsikedo : „Skoda; bil je dober gospod in pravicen sodnik. Res bil je dober gospod, pravicen soduik in pravi postenjak.
•Na veder pred odhodom zbralo so je k barikern v cast odhajajoLemu gosp. sodniku mnogo gospode raznih atanov. To je bil lep vefier slovesa, ki bode vsem cstal v spomiou. Drugi dan sprejelo je do de-set kociji gospoda odbajajoSega sodnika do Serpe-11 ice, kjer so se poslovili z vosilom, d.i bi ga milost-ljivi Bog obranil mnogaja lota v prospch resnice in pravice tudi med brati Iatraui.
_________                N. N.
Pod Predelom, dno 1. aprila. (Imamo ga! Plosk !) ,Ce mi ne dajo glaau, tozit jih bom, kaker.J
Vsled tog.**, vsled krmiLljavega postopanja ki-malcev in drugih neznadajnikov (t. j. nomozkih, da si ozenjenih ljudij) pa vsled tega, ker si je dotitai sam svoj glas pritisnil, bil je vzdignen na visoko mesto naseg'a zupana, Mart. C. bo 6 glasovi od 11. Vsa jiast, kolikor je zasluzi I Klobuk z glave t
0 Djogovom nadobudnem delovanji pisala bode dalje naia akrajaa kronika". Za danus imam omeniti lo (leyiSki njegov govor, htol sera refii, njegovo 1. dejanjo. Velikonofini ponedeljck si je domislil: naj napravim dunes pies, da pokazem, kedo sem. In raz-bijalo se je, cepetab in tulilo ter luskalo z durirai blizo ceikve in dubovni^a cez polnoot
Ma bravo, zupan! Skoda le, da ne znate 5. cerkvene zapovedil Kaj pa §§. 27. in 34. „Obc. re-da" ? To ti bo odslej vzorna krajna policija pri nas! Ali hoceto nasega iupana v niiavo, kjer radi plesete ? damo ga dober kup 1
Pa spot mi ne gre v glavo: Kako jo mogel .vsprejeti moz uradovanje, se predoo se jo resil re-kurs, predno je prisegel po §. 23. Ob5. redaP Sami cudezi 1
Mozem, ki bo ga volili, bode to vsaj tri leta dolga — cast!       ^_______                   Z.
Politieni razgled.
Da Slovaiii dosczemo narodne pravice v ustavnej na§i dr^avi s postavnimi sredstvi, ni ve5 dvomiti; le boriti se moramo 2a nje Bta-novitno korak za korakom, kakor so se morali boriti drugi narodi. — V poslednjem listn smo omenili, da je pravosodno ministerstvo naro5ilo uajvisjemu sodnemu dvoru, naj sc posvetuje in potcm predlaga, kako bi se tudi pri ti najvisji sodui stop.nji moglo zadostiti narodni enakoprav-nosti. Najvisje sodi§de se je na to izra^ilo, da v to sverho treba osnovati senate za vaako na-rodnost ter nastaviti uraduike in dostojanstve-nike ve§6e dotifinili jezikov. — Ta i2java je zo-pet hudo razburila Slovanom sovrazue duhove, kakor navadno vsuka Slovanom priznana pravica.
Da se Slovani v Avstriji ne bojujejo za svoj obstauek hrez u^pelia, ka2c nam tudi to, da so pri poslednjih volitvah u/e tudi na Da-naji CeUi v. uekaterimi Nemd vzajcmui spravili v niestni zastop dva prava Ceha. Se ve, da to iiberalne Nemde siliw 'grixe; a kaj jim pomaga —  nSlovan gre na dan!"
Domado in razae vesti,
t Dr. Valentin Zamik.
Slovenija jzgubila je zopet enega najboljSih si-nov svojih. Velikega petk.i popoludne umrl jevLju-bljaui poznati rodoljub dr. V. Zarnik za vodenico v 51. svojem letu. Ranjkega moramo priStevati dnim, ki imojo najvec zaslug za narod slovenski.; bil je veduo pri vseh narodnih drustvih in podjetjih iglede gmotne in duSevne podpoi-e med prvirai. Kot dober govornik jo bil o svojem casu res 7Jdobrodejno olje v puata kolesa kranjskega de2elnega zbora", sosebno da je pobijal in bizdal neslane in razposajene govore sovraznega D.
Dr. Zarnik je bil iz dijaskih let najboljSi prijatelj nasega slavnega Brjavca inLevstika invseskozi nnjiskienejsi rodoljub slovenski. Zato pa ostane Bpo-min njegov ve6en v zgodovini slovenski.
Bog mu daj vecdi pokoj!
Vladika Strossmayer nam je izvolil poBlati naslednjo zahvalnico, da jo objavimo :
Prigodom svetkovanja zlatne raoje mise primio sam najsijajnijih dokaza Ijnbavi i Stovanja od drage brace naSe Slovenaca, da upravo neznam naSina, kako da im se dostojno zahvalim. Ob6ina za obdi-nom zurila se je, da me imenuje osstnim svojiin ob-Lanom; druztvo za druztvom hitilo je, da me iza-bere Sastnim svojim udom, a prijatelji opet poiuriSe se, da mi Sto srdacnije fiastitaju moje govorno. Ja im fio svimaoviem javno i ponajtoplije zuh-valjujem i molim ih, neka mi oprosto, Sto im se svakomu posebice ne zahvaljujem, budud mije to ns-mogude radi moga odlazka u Rim.
Bog dragi blagoslovio, fititio i JSuvao kraanu na§u Sloveniju i destitu bradu naSu Slovence! Bog dragi dao, da ona ljubav i onaj vez, koji se je ved toliko puta a osobito ovom zgodom med rodjenom bradom Slovencima i Hrvatima toli njezmm i dvretim pokazao, nikada ne oslabi I Srdcem i duSom jur smo jedni.   Sa bratskom ljubavju
Strossmayer, biakup, U Djakovu dne 3. Marcja 1888.
Pirhi za druStyenike „Slovenskega jeza" V Brdih. Med to se Steje: I. pismo provZviSenega gOBpoda Sti'ossmaycra, skofa v Djakovu, katero se tako glasi: „Velecieujeni Gospodine! Zahvaljujem se ov!em ponajtoplije Blavnomu drustvu ,Slovenskomu jezu v Btdih" kako na izkazanoj mi podasti imono-vanja za prvoga podastnoga svoga dtana, tako i na priposlanoj mi destitci o zlatnoj mojoj misi. —• Bog dragi blagoslovio sia7no druztvo ^Slovenski jeztf, i sve uriedae njegovo dlanove svakim dobrom obilno nadario !
Bog dragi dao, ter slavno dra2tvo „ Slovenski jez" na medji izmed slovenskoga i laskoga svieta saduvalo vkrasnom narodu slovon-skomcisti jezik slovenski, liepe njegovo obidaje, poznate njegove k-ri'e-posti i prokuSanu pobo^nost njego vul Josjednom: Liepa hvala i Bog blagoslovio! Sa bratskom ljubavju.                 |StroBsmayer s/r. biekup.
U Djakovu dne 26. !owojka 188&.
To krasno pismo doslo je predsedniku na Ve-likonod. II. priSteje se k pirhom odgovor yeleslav-nega dezelnega odbora na prosnjo „Slov. j6zd" gl«jdo pod'por, ki naznanja piedsedni§tvu, da jo deielni 6d-bor, ker so podpornega odbora. nabrani zneski u2e drngim oocinam razposlani, odstopil proSnjo slavnega drufitva' visokemu c. k. namcstfniStvu v Trotu, da bi ono'blagovolilo pri razdelitvi dr-5 a v n e, podpore', ako je mogode ozreti se feu d i n a b r i s k e o'b d i h e.
III. Se,Steje med pirhe nova kujiSica: Glasi 9S1 ov6ns*kega jeza", katera obsega vaShejse peticije druStva, njegova BPravilaB, druStveni Imenik, njegovo „Budnico*. To knjiSico prejmejo placujodi drustveniki brezpladno, neiidje pa za 13 kr., pri druStvenem predsedniku v Gradhem ali po opravaiku ,Sode" v Gorici. Naj bi vsi ti pirhi dobvo , tetnili „Slovenskemu jezu" in njegovim podpornikom 1   „
A. Z.
P. n. destitim narodHikom Sod'o. Dana§nji list smo Ustavili se le onim gospodom, od katerik ne npamo dobiti vedletne narodome z Iepa; poslali pa Brno ga fio onim, ki so zuani kot zavedni narodnjaki in a-pamo, da so nam toliko naklonjeni, da vsaj do pri-hodnjega-lista poravnajo svoj dolg.
Pri tej priliki prdsimo tudi one narodnJke, kateri nam za letos niso se nid poslali, naj blagovolijo nemudoma nam posiati narodnino za prvo poluletje. OpravciStVO „Sodetf.
2a Hribarjev spomenifc je bilo pri zadnji veliki besodi'vnaSoj ditalnici dohodkov bhzii 120 gl. r Pa .odbitih Uo§kih upa odbar uporabiti za. anomowk (rfwlftlOO^;
Slovenska ditalnica goriSka bodo prazoo-yala 29. t. m. avojo 25 Ietnioo. Za to piiliko priredi jako zaoimivo slavnoatno besedo. Pela se bota mej Sruglm velika zbora Ipavcev .KdojemarP* m.Foer-sterjev „Venee Vodnikov*, oba z vojaSkim orkeatrom. Sodelovati so ubljubili pevaki zbori iz Kanala, Kozane in Prvacme. Xako upamo torej videti iati dan na o-dra naSe 6italuie.e mocan in mnogebrojen pevaki zbor (50—60 pevcev in pevk). Hadejamo aa pa tudi, da Baa Slovenci z deiele osobito pa Se zastopniki drugih fiitalnio z GoriSkega pocaate se svojim dohodom v o-bilnem Stevilu.
Vabilo.   GoriSko  telovadno   druStvo   „Sokola priredi v dvorani Tom. Kranjoa  pri Catterini-ju jdne L. aprila t. ]. tocuo  ob 6. uri popoludne svoj  letni abeni zbor 86sledecira aporedom: 1. Pozdiav ataroate in odborovo porooilo o druStvenem delovanju. 2. Sklep racuua za 1.1887. 3. Proracun za 1.1888. 4. Volitov trek pregledovalcev  druatvenih radanov.   5. Volitev draStveaega odbora: staroate in 6 odbornikov. 6. Vo- . litev razaodnikov. 7. Eventualai predlpgi. Po ob5nem j zboru godba, petje in pies.   Vatopnina \za udo „So« <¦ kola* 10 kr.f za neude 25 kr.   V Gorici, dne 4. a- j prila 1888. K obilni udeloibi vabi odbor.
Izjava. Obzalujemo, da smo bili v 43. stev. „Soce" p. 1. o gospodu M. Furlaniju, trgovcu na Kornu objavili vest, katora se ni uresnicila in jo s tern preklicujemo.
Dirka na Rojioah bode kljubu deSelni in me-atni podpori kmalu prezivela avejo dobo. Velikonoeni ponedeljek je bilo letoa ze tnaogo maoj gledalcev nego lani; dirjadi ao biii domaft, katere akoraj vaaki dan vidirao po Gorici dirjati, da raarsikoga groaa obido, ko vidi ncvarnoat, da bi kooj koga na tla podrl. Nadejamo 86, da bode nase ljudatvo kmalu imelo dovolj razuma za kaj reanejsega, nego je dir-janje par konj.
Ponodevanje v nasem meatu postalo je jako obicajno. Cuje se po oele no6i petje in ukanje po ulicah. Ali priatva to Avatrijskej Nici, koder se mo-rajo bolebni Ijndje po nofci caapati. Ali no mote po-licija prepovedati to javno motenje ? Ali ni po noCi atraz, koje bi ponoenjakom branile pobijati znamke naz prodajalnic i. t. d. in iste premenjavati ? Govo-rilo ae je, da vse to delajo dijaki viSjib razredov tu-kajanjih arednjih Sol in neki visesaloi. Sosebuo laski prebivalci neke ulice vedno toztjo vjenemjjtuk. laskib iistov, da slov. dijaki kalijo ponocni mir, a dognalo se je, da to je laz, s katero oni avojo narodnost za-govarjajo. Naj kali ponocai mir kedor vze koli, mora se to odpraviti v cast meata.
Kedka slovesnost bode pribodnjo sredo v Dreznici na Tolmiuskem; trije zakonaki paii obhajali bodo ob enem zlato porckq. Med temi je Josip Go-milscik, po domace Kapitan in njogova soproga. Tako dolgemu zlvljenju tih zakonskih parov je gotovo pri-pomogla prava zakonaka vzajemnoat in dober krrskt zrak.
Vabilo na veseiico, katero priredi aezanska &-talnica na belo nedeljo dne 8. aprila 1888. v dvorani hotela „Tri krone*. Bazpored. 1. H. Volaric: „Za dom*, zbor. 2. Deklamacija. 3. „Na atrazl*., zbor z bariton solo. 4. Kocvjancic: „Danes tnkaj, jutri tarn", zbor. 5. „Zamujeni vlak", veseloigra v petib dejanjih. Svira ceski kvintet. Ustopnina 60 nv& za oaebo. Za-detek tocno ob 1% zvecer. L obiloej udelezbi uljudno vabi Odbor,
Vabilo na XXIII, redni veliki zbor „Matice Slovenake" v sredo 18. aprila 1888. 1. ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrata razpravam: 1. Pred-sednikov ogovor. 2. Ra^un o drusfcvenem novinem goapodaratvn v dobi od 1. jan. do 31. dee. 1887. I. 3. Volitev treh racunakih presojevalcev. (§. 9. a, dr. pravil). 4. Proradun za 1. 1889. 5. Letno poroSilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887. do 1. aprila 1888. I. 6. Dopolnilna volitev druatvenih odbornikov. Vsled amrti, odpovedi in po §. 12 dr. pravil imajo letoa izstopiti iz odbora: Gg. f Eiaspieler Andrej, dr. Jarc Anton, Kaapret Anton, Majciger Ivan, Pletorsnik Maks, Suklje Franc, Vilbar Ivan, Zupaa-6ifi Vilibald, dr. Zupanec Jernej in fcolgar Mihael. V
. odboru pa se ostanejo: Gg. Cigale Matoj, dr. Dole-nee Hinko, Flia Ivan, Grasaelli Peter, dr. Gregorci^ Anton, Gregor5i5 Simon, Hubad Franc, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Krzic Anton, dr. Lampe Franc, Levee Franc, Mara Josip, dr. Poklukar Josip, dr. Poiar Lovro, Praprotnik Andrej, Rai6 Auton, Ro-bi6 Luka, SenekovB Andrej, Stogaar Feliks, Svetec Luka, Subic Ivan, Soman Josip, dr. Bust Ivan, dr. Tavfar Ivan. Tomaic Ivan, Vavru Ivan, VoduSek Ma-tej, Wiesthaler Franc in Zupan6;6 Anton. Vaaj 16 odbornikov mora po §. 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. IzalopivSi smejo biti zopet voljeni. Pri volitvj odbornikov ic iztotako pri volitvi treh ra5un-akib presojevalcev (3. toSka) se vstevajo tudi volilni liatki tacih drustvenikov, ki sicer niso mogli priti sami
- k zboru, ki so  pa vendar volilne listko poslali od-
boru z lastnorofintm podpiaom tako, da ni suraa za* radi kake prevare. 7. Samostojoi predlog odborov : Redni veliki zbor naj sklene, da ae itna §. 36. opra-vilnega roda, ki se je doalej glasil: nTajnikovo aluLbo odbor po razpiau oddaje za tri leta", apremeniti in glaaiti v prihodnje tako: riTajnikovo alu2bo odbor po razpiau oddaje praviiosia na tri leta (§. 13. mat. pravil). Ako ae je pa odbor po vr&etnem t3Jntkovcm slttzbovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, erne ga tudi brez razpiaa potrditi za dnljso dobotf. 8. Po-aamezni predlogi in naavcti. (Prav. §. 4. a.) V Ljubljani dne 27. marca 1888. Pradsednik: Joaip Marn. Odbornik in-blagainik: Ivan Vilhar.
„Nftposredai davki". S tern naslovora izdal je g. R. Stack pred dvemi leti va2no knjigo za one, ki imajo z davki opraviti. Jako koristna je sosebno davkarijskim uradnikom, zupauotn in njihovim tajni-kom, da lozi poufiodavkoplacevalcein da jim loLi na-rejajo .slovenske pravil no vloge v davkarijskih zade-vab. Ko je g. S. to knjigo apisova:, je bil Se prigled-nik (koutrolor) v T61minu (pred v Bolcu), kjer je ljud^tvu zaradi uljudnosti in dobrohotnoga pouceva-nja v davkarijakih zadevah v blagem ppominu. Po izdavi to knjige debit je bil od ministeratva za svoje delovanje pohvalno phrao. Kmalu potem pa je bil imenovan davkarjem ter prestavljen v Mali LuSinj. Pred dverai meseci. jsbil zopet prestavljen v Rovinj.
Kedor ioli imeti knjigo Bffes»po8renni davki", jo lahko dobi od g. spisatelja po optavnis:v» „Soceu za 1 gl. ali pa pri kojigarji Wokulatu v Gorici.
Veiikonodne pesmi zlo2il inv preca^.ifcomu gospodu Adolfu Haimclju, zupniku v Sebreljih bva-leino poklonil Janez Laharnar, organist na St. Vifiki Gori; (posta 8V. Lucija). Cena 40 kr,
Dobra corkvena poaem mora imeti zravea iz-raine melodije v prvoj vrsti tudi dobro barmonijo. Prvi glaa, dasi najvazni§i, ne sme provladati drugib glaaov, temvec vso so mora ujemati v glidko in te-koco skupino.
Tej zaht.evi v polnej roeri zadostujejo zgorcj o-menjene pesmi, katero niso zavite, zap!etene, metafi-zifine in meglene, ampak lahko 'razumljive; so pa tudi zivahne, jedrnate in pobo^ne; v njih vse ftekako iivi, V8e so giblje, vae govori in odgovarjuu da se cio-veku zdi, kakor bi vae v reinici vidol in sliaal, kar tekat pove. Harmouizirano ao to pestni izvrstno. Skla-datelj znal ae je ogtbati kvai tsekstakordov, sepfcim in sentimentalnih non, kakerSnih mrgoli slovenska glas-ba, ki se datira iz casov, ko so na§i pradedje nosili se aa longa laaulje". Zvezek obsega 7 velikonocnic ; 6 za meSani zbor, zadnja pa je zlozena sostavoo, za moSki zbor. Zx dodatek je" pesom „Ti si Peter", za sopran, alt in orgljo. Ta pesem je zlozena uraetno; podobna je Kanonu.
Glede vpeljave doniinantn<) septirao so teoretiki razli6nih mnenj: Nekateri trd.% da se sme vpeljati kjerkoli nepripravljeno, a najodli5ni§i harmonijoalovec E. F. Riohter trdi, da so aepthna 1> takrat lono glaai, akd sea temeljnim basom v protfgrbu (motus contra-rius) uvede. To poudarjajo tudi glasbeni profe3orji Turk, Widmaun, Em. Al. Foewter in Kuhmatett. Po takem bi bila v 3 pesmi v 3. taktu med al torn in tenorom ta napaku, ki je, ae ve da, tako malenko-8tna, da jo piaejo najodlicniai mojstri. —
Izgledne pesmi, ki imajo poleg notranje avoje vrednoati pri sklepib Se prav lepo v koutrapunktiki izvrseno Allelujo, iskreno priporocamo in zciimo, da si jih omisli vsak slovenski organist.
Ruski jezik in Madjari. Piofesor slavistike na univerzi v Budape§tt dr. 0. ASbot zadel je u&ti po dvakrat na teden jezik — raaki. Hitro je imel alusateljev nekaj a to, da je ogromna dvoraoa postal?, prcmajhna. Zigreb^ki list „Srbobran" pa pri-stavlja k temu: Radovedni smo, kaj porcce k terau nemiko in madjarako noviuarstvo, ki je letoSnjo zimo pitalo zveleizdajniki poslance dalmatinake, ki so hoteli uveati ruaki jezik za obligatai predmet v srednjih Soiah. nKroraeH2ske Novyni* pa pravijo: ,, Ako bi na Gtlkej univerzi v Pragi toliko sloSateljov posluaalo jezik -^ ruaki (kar bi sicer mo-ralo biti!), hitro bi ti liati denuncovali sluSateije za — veleizdajnikje. —y Ho Nemci in Madjari 4e smejo I
127 let star kmet, Josip Mor, umrl je v Biumovu na Moravskem, zapustivsi 14 otrok, 32 unukov, 15 praunukov in 3 praprauouke. Jeden njegov sin ima tudi ze 102 1 Bil je vedno zdrav, a Sele pri 122 letu je zacel rabiti ocale. Umrl je od kapa.
Popravek. Svoje porocilo v zaclnji Stevilki wSo6cM o ob^aem zbortt „Gori§ke poddru'2nice sv. Cirila in Metoda" moramo popraviti v tern amislu, da naSelnik poddiuzuici je bil izvoijen g. Vekoalav S p i n c i 6, a na most nik mu g. Matej Lazar. Pod-druSnico samo pa zopet pvip;>ro6atno vaom zaveduim Slovencem, ki ljubijo ovoj narod.
IB06ATA ZALOGAI
g  VSAK0VR8TNEGASUENA   g
i
'I
izdelaniii suliiaenili ol>lelL
'aA                 in sicer po naslednjih cenah:                 fLi
b.$ spomladanske io letne obh>ke od gl. 8    napej   h4
ft                    »     jopice    „    „   4.50           Vk
n                    „     hlace     „    „   2 50
auknje   „    „   9.—   B      _^
25.-   .    [f
1.30
f^j salonaka obleka
rA obleke za deklioe in de5ke   n    „   i.ou   „     rL
\w\ plaSdi za dom in za deL   .    „    „   9.—   „    ly,
L-.il NaroSila se po 2elji izversujejo po &8 fy] najrxOvejSern kroj za vsak stan in po fti] [Hj poSteni ceni.                                              [M.
fed Ilzorci se po^iljajo po zahtevanji (^ i^l                           na ogled.                            m\
17 Mi l Tmaih, n^pli upci. |
KMETOVALEC
! je edini slovcuski, gospodarski list s podobami, ki izhtija dvakrat**na mosec na eeli poli. in pri-na&a poljcdolslco, zirinarake, vinarskoin drugo clanlce, '
I gospodarsko novico ter dajo narocnikom svojiro dobre gospodarsko   svote.   „Kinetovalee"   stoji na I
| leto 2 gld., za gg. uciieljc in knjiznico Ijudskih • Sol
I pa le 1 gld. Nnro&niki, ki rstopijo med iotom, dobe vso issisle §tovilke tistega letnilca.
ETOVALEC.
YRTNAR                 Q
je list s podobami, ki priunSa sadjarske in Bploh JL. | vrtnarskeClanke In izliaja dvakrat ita moseo.,, Vr- PJ 1  tnarja" dobe ilaroSniki nKraetovalca" zastonj.           ^
?O<3CZM>€>H€3-<3C30O^
Na drobno In. na <iel>elo.
hut (iiloi
v Gorici v Ea§telji;
obilna in mnogovrstna zaloga norlmfierSklh, galaoterijuklh, ma lib reel In lgra<5.
Najver^i izbor blaga za raznoSfieke (havzirarje) kramarje, cevljarje in krojace, potem molkov, avetih podob, roienkrance itd.; priporofia svojo veliko zalogo iEX*e» ali lepotieij, tapeoerij, olepSovalnoga papirja kakor tudi zlate in srebrne podlega za l^mmmjK*^b-yKrs^SiJix.^ *jbmhi.-fL^ po fabri6uih cenab veliko zalogo sveo in veliko zalogo Levljev vsako sorte za male in velike cene in moze itd.
POSEBNOST
VRTNA SEMENA
vsrke vrste in gotove dobrote.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmo-vanja.
ISa  d.elbelo — xisl  dLrolbno.
Wmm m otioromi nxednik: M,
mtWmAiWum ? QvskL