ur (8. i‘ CO li 'm- 'O' te- ti* rol 'coj Delavska enotnost 22. IV. 1978 - ST. 15 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN glavni urednik: odgovorni urednik: VOJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN POZIV PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE K SOLIDARNOSTI Z OSVOBODILNIMI GIBANJI IN NAPREDNIMI SINDIKALNIMI GIBANJI V SVETU Pomagajmo jim v pravičnem boju Sindikati tudi lestos pričenjamo solidarnostno akcijo z osvobodilnimi gibanji, žrtvami imperialistične agresije in naprednimi sindikalnimi gibanji v svetu. Kljub velikim naporom naprednih, demokratičnih in miroljubnih sil in še posebej neuvrščenih dežel, je danes v svetu še na milijone trpečih ljudi, borcev za svobodo, delavcev, ki zaradi rasističnih zakonov komajda životarijo, in naša moralna in politična obveza je, da jim kar najbolj pomagamo. Ker naša solidarnost in s tem tudi materialna pomoč temelji na vrednotah našega narod-noosvbodilnega boja in socialistične revolucije, ni povezana z nikakršnimi pogoji. To je pomoč delovnih ljudi socialistične samoupravne Titove Jugoslavije. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne in delovne organizacije v SR Sloveniji, da sodelujejo s finančno in materialno podporo osvobodilnim gibanjem, žrtvam imperialističnega preganjanja in naprednim sindikalnim gibanjemm . Solidarnostna akcija naj poteka vse leto do tedna solidarnosti v mesecu decembru. Predsedstvo RS ZSS predlaga, naj bi akcija potekala v teh oblikah: 1. Osnovne sindikalne organizacije oziroma sindikalne konfe- rence med letom v okviru svojih možnosti namenjajo finančna sredstva za osvobodilna gibanja na žiro račun: Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri RK SZDL, št.: 50101-789-93102. 2. Delovne organizacije oziroma sindikalne organizacije, ki proizvajajo tekstil, obutev, prehrambene izdelke, zdravila in sanitetno opremo, naj namenijo svoje proizvode za pomoč osvobodilnim gibanjem. Seznam potreb in navodila glede skladiščenja in prevoza objavljamo na 2 strani. 3. Pozivamo občinske sindikalne svete, da prispevajo od 500 do 2000 din. Z združenimi sredstvi bi nabavili poljsko bolnišnico za Palestinsko osvobodilno organizacijo in jo poslali kot darilo slovenskih delavcev na področje, kjer bo najbolj koristila palestinskim beguncem. Predsedstvo RS ZSS v imenu slovenskih delavcev vnovič izraža polno solidarnost z osvobodilnim bojem ljudstev na jugu Afrike, ljudstvom Palestine, delavci čila in vsemi, ki se borijo za svobodo in dostojanstvo človeka. Apeliramo na vse sindikalne organizacije, da se po svojih možnostih odzovejo temu pozivu. Ljubljana, 18. aprila 1978 PREDSEDSTVO RS ZSS Z' & F>Rf. PRVOMAJSKO SREČANJE Gram : kuit°r'.^USAN ŠINIGOJ, član predsedstva RK SZDL; klomrni pro9ram: godba na pihala, pevski zbori in fol-^^A^vSkupina; 2al:)avn' program: ansambel OTAVI J A \Z^jKA s humoristom »Vlaki vozijo, življenje teče« je naslov sestavka na 7. strani, v katerem predstavljamo Jožeta Urbanca, operativnega pomočnika šefa ljubljanske železniške postaje (na sliki v sredini). Foto: ANDREJ AGNIČ SEJA PREDSEDSTVA RS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Odločalo bo članstvo Na 56. seji predsedstva RS ZSS, ki je bila minuli torek pod vodstvom Vinka Hafnerja, so delegati obravnavali zvezni in slovenski dokument za dopolnitev organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov. O zveznem dokumentu se bo že na prihodnji seji odločil RS ZSS. Republiško gradivo pa še ni dobilo vize za najširšo javno razpravo. Predsedstvo je menilo, da ga je treba dopolniti. Končno besedo pa naj povedo o njem delegati RS ZSS. Več na 2. in 3. str. Predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez so predsedstvo seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v naši republiki in z nekaterimi dilemami pri ustanavljanju temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti za železniški in luški promet. Z delegati so na tej seji sprejeli tudi sklep o organizaciji in načinih vodenja knjigovodstva za republiške organe sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, obravnavali so predlog finančnega načrta republiških organov sindikata in Zveze sindikatov Slovenije za letos (zavzeli so se za maksimalno varčevanje) ter se dogovorili o tekočih nalogah, ki zadevajo priprave za 9. kongres ZSS. Tovariša Adolfa Šušterja je predsedstvo izvolilo za člana sekretariata predsedstva RS ZSS ter ga imenovalo za delegata predsedstva v nekaterih organih pri RK ZSDL Slovenije in pri Skupščini SRS. Na koncu pa so se člani predsedstva dogovorili za sklic seje RS ZSS, ki bo 25. aprila v Ljubljani. Na plenarnem zasedanju se bodo dogovorili tudi o pripravah in sklicu konference Zveze sindikatov Slovenije M. HORVAT Nezadovolistvo na ustvarjalen način Tako bi lahko zapisali ob rob zadnjim dogajanjem v jeseniški železarni. Zakaj so se razburili žele-zarji in kaj so storili, da v prihodnje ne bi bili nezadovoljni, preberite v sestavku »Boljša prva kot zadnja zamera«. or bodo tudi opredelili do zvezOTl 1^ gradiva in po vsej verjetnosti Horgg predlagali nekatere dopolnitve ^ temu gradivu. Kajpak pa bo razprava o slovenskih izhodili tekla naprej, vendar pa so delen 'T opozorili, da bi se morali vsaj ^0°1 J>Itl pustniških mesecev dogovori*' vsem, kar zadeva organiziranost. uk Tito\ tode dela in tudi kadrovska vpi rM fredi nja. Predsedstvo je spregovorilo h udi' ^ii d nadaljnji aktivnosti v pripravah n3^ j^i kongres ZSS. Obravnavalo in spT0vdi jelo je sklep o organizaciji in nae'1®1 atei vodenja knjigovodstva v ij,. sindikatov in Zveze sindikatov predlog finančnega načrta rePu^ je|°' sindikatov Slovenije, ki ga bo sp1^ na prvem zasedanju RS ZSS. Oh,J j L ških organov sindikatov in Z' ibosp i<*J navalo pa je tudi nekatera vpraša11)] V lil®’ ki zadevajo ustanavljanje tem6').1*, ( interesnih skupnosti za železnisa di luški promet ter slab odziv tetn®1)”, iriP^i organizacij združenega dela ph . pisovanju samoupravnega sp0,. . P zuma o temeljih plana razvoja 1®'. ^ ške mreže v naši republiki. Pozval'!* ^ osnovne organizacije sindikata. politično mobilizirajo delavce v L Jer meljnih organizacijah združ®a ■ meljnih organizacijah dela za podpis samoupravnega if "tis M. H' orVA "k? ‘f 'tli: IZ OBČINSKIH ORGANIZACI-1 !Je V Pi st0 Pot, CELJE: V celjski občini se pospešeno pripravljajo na integracijo osnovnih šol. Na sestanku občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja so že sprejeli rokovnik, po katerem so takoj začeli z javno razpravo, do 3. maja pa bi naj dobili zapisnike z zborov delavcev z vsemi pripombami. Zatem bo koordinacijski odbor oblikoval predlog samoupravnega sporazuma o združitvi, sveti šol naj bi 10. maja razpisali referendum, ki bo ob dnevu mladosti, 25. maja. Tako se je v celjski občini začela široko zasnovana akcija in praktično ni dneva, ko ne bi politična in samoupravna vodstva zavodov informirala občane o ciljih združitve in zagotovitve tesnega medsebojnega sodelovanja pri samoupravnem vraščanju šole v krajevno skupnost. Za izvedbo akcije skrbijo OOS. D. K. Ptej ,4 rij dali v javno razpravo. O*11 tek zelo na široko obrav'113' uresničevanje tistih določil s' l'rt dikalne liste, ki so predmet 6v, kretizacije na področju in n%. j"" terih pravic iz medsebojnih^., °°v lovnih razmerij, ki jih htKu, ',J' sindikati poenotiti, da bi °' večjo socialno varnost delanj ^ Pel; VELENJE; . J s Občinski svet namenja v 1 j Pen njem obdobju posebno Pz°rrlJi) Pfg izobraževanju in usposabljal sindikalnih aktivistov. Na z njih občnih zborih osnovnih^. iev S kva ganizacij sindikata je bilo r Ijenih kar 65 % novih Pre^nJi' kov osnovnih organizacij Sl1 J kata. Pa tudi akcije, ki so P pt® sindikalno organizacijo, za NOVA GORICA: P nih organizacij sindikata. hn V okviru priprav na konp e^ zveze sindikatov Slovenil® c "dj zveze sindikatov Jugoslavija !lH' doslej/,, kot1?,, vajo polno angažiranost os0 obdobju vse bolj Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so brez pripomb soglašali z vsebino osnutka reorganizacije Zveze sindikatov Jugoslavije (mimogrede so člani tudi »pokukali« v osnutek reorganizacije slovenskih sindikatov). Predsedstvo je razpravljalo tudi o tezah za pripravo zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice. Iz razprave povzemamo na kratko samo dve, po našem mnenju najpomembnejši »pripombi« oziroma napotka sestavljavcem zakona. Novogoriški sindikati podpirajo povezovanje na medobčinski ravni. Prav tako pa sodijo, da bi veljalo podrobno uskladiti pristojnosti bodoče gospodarske zbornice in oddelkov za gospodarstvo občinskih skupščin, da ne bi podvajali delovnih nalog enih in drugih. Na koncu sestanka so se še dogovorili, da bodo osnutek stalisč novogoriških sindikatov o uresničevanju sindikalne liste za letos in o poenotenju nekaterih pravic iz medsebojnih delovnih razme- uresničevanja vsebine za,v~ ijr združenem delu ter pred 11 v ' vitvijo organizacijskih . jeci' sindikatih je pripravil svet zveze sindikatov lodnevni seminar za aktiv Šaleške doline. Sen11 jL so se udeležili Pre^Sjjk3,l!: ^1 osnovnih organizacij sin k. ter konferenc OOS, Pre.^seM t®' občinskih odborov sindik3*^ predsedniki komisij občil1-sveta ZSS. . j® Udeležencem seminarJ t)i' spregovoril predsednik f P <;|(r škega sveta zveze sindikat0®, j) venije Vinko Hafner o Pr'P na 9. kongres ZSS s stali^Tj,)!' sničevanja družbene v*P8e kata v političnem sisternu s stičnega samoupravljanj 'i^i1 seminarju, ki se ga j° jj«® tudi član sekretariata P1^ f stva RS ZSS, Emil Šuštar - -jr vorili še o organiziranosti '|/iSjti lovanju sindikatov ter o n3 Jr sindikatov pri uveljavlja0'^®! legatskega sistema, pa 0.^fjrl'1'1 jan ju čistega dohodka 111 ^ sredstev za osebne don skupno porabo. Priprave _ ____ ■ ■ V* M mil jgTD- mm mrm S jarm. ' na razpis _ - itovega sklada ^red dnevi so organi Titovega sklada za štipendiranje mladih delav- ccvin . otrok delavcev v SR Sloveniji naslovili na vodstva vseh družbe-^ Političnih organizacij v republiki in v občinah ter na Gospodarsko , uigamzacij v icpuunKi in v oocinan ter na vjospoaarsKO rf iet0rn'co Slovenije informacijo o pripravah na razpis sklada v šolskem t«" 0r 1^78—79. S tem začenjajo mesec in pol pred uradnim razpisom W i ; j [.^anizirane priprave za izbiro nove generacije štipendistov sklada, v«; r Jo bila do sedaj ena slabših točk poslovanja sklada. S' i}< Kljub še Ot ' ^ei ^ vedno prisotnim proble- 1 j.0ni in nekaterim ponavljajočim se znaten na- v. Btam, smo v uresničevanju ciljev sirskiada dosegi1 ,j ,KTi‘ov sklad za štipendiranje mla-j ^ nolavcev in otrok delavcev je vse a i i tazumljen kot instrument de-’, i nin ljudi in občanov, s pomočjo if* 'etega ie.tj omogočajo svojim t( Sčho 1 * * * 't siiboii nadarjenim in družbenopoli- 1 aktivnim mladim delavcem in : r°kom delavcev, da se izobražu-usposabljajo za poklice — a' del' ul 0PravilaJ ki so združenemu d; kjo in ^la in kandidirajo več posamezniki jj: y najbolj potrebna, ni (v tem smislu se uveljavlja praksa . j, ^ anskem letu je bila dokaj doni; De n° *zPeljana)> da na razpis sklada rt PrT'’ rnarveč predloge kandidatov ilt tprn V^ai° samoupravna okolja, j Or °uPravni 'n družbenopolitični 1 Sani v TOZD, KS, šolah, skupno-111 m i B »cene drugod. Čeprav še ne povsod, o primernosti kandidatov ntajo po samoupravni poti in - e na podlagi izjav in mnenj posa-ifi- ^'n nadrejenih delavcev, vzgoji-(J6’’' in družbenopolitičnih delav- Sj^dlogi za posamezne štipendiste pot, 'kujejo na podlagi kadrovskih itj'eb in uveljavlja se načelo, da se Pr^disti Titovega sklada v času j- vežJemanja štipendije pogodbeno J na delovno okolje, iz katerega i- i(ir, .ai° oziroma v katerem bodo i' Cevali delo po končanem izobra-i- Tak štipendijski odnos že tov seb' povečuje resnost in od-i1 s,0Ora°st pri kadrovanju štipendi-t tet interes TOZD in drugih sa-Sk, Petrih sredin do razpisov I . a ler možnosti, ki jih sklad nudi °braževanje in usposabljanje 'H avcev. skeePrav je bila po zaključku šol-' p^Sa leta 1976—77 kar 20% šti-, p0 lstom prekinjena štipendijska >evvjba> ker niso izpolnjevali pogo-a,se J® raven učnih uspehov kvjli^ala, kar kaže na primernejše in , žov etnejše kadrovanje in tudi od-Sv°jih °dnos štipendistov do I Beta . °bveznosti v drugi in tretji ge-poC>ji štipendistov. skupS-0Poma se uveljavlja tudi delo tri(T 1,1 komisij podpisnikov sa-avn'b sporazumov o štipendi-Cn9j, v občinah. Ne povsod in ne Vendar je vse več občin, ki ')(lriQ Orno opravljajo svoje naloge v li!,pe,Su do Titovega sklada in ki z jih s 01,1 kadrujejo štipendiste ter Pot; na njihovi študijski ezubat se deloma kaže tudi v štipe ° b°ljši teritorialni porazdelitvi 'tip a Se vedno pa so brez Titovih flibn. st°v občine: Brežice, Laško, ICa’ Sevnica, Velenje in Krško. n* predlogov za delavce? ^tatj6 3 Pa ne bili realni, če H*® bi kritično analizirali vseh PoslovJ liivosti 'n nedorečenosti v Prevefan^u sklada. Teh je gotovo. VPrašan'n nekatera ponavljajoča se ^hJžbp 'n problemi postajajo '{ttŽpj noPolitično že skoraj nevz- -kotavp6*! dosedanjih razpravah so VeSa skj3*'’ °dziv na razpise Tito-sklac)a ada ni ustrezen in da organi fredloB 1S° dobivali dovolj primernih aBske 0v Za podelitev štipendij. V Petpjh etU s'cer dovolj kva- !r5totroPredl0g°v za štipendiste iz Aa za , delavcev (pri čemer gre ve- So|ahaS^8a organizacijam ZSMS na ^MS) ^ ob®'nskim konferencam Povsem zatajil pa je odziv za štipendiranje mladih delavcev. To je še posebej presenetljivo, ker so prav pri zadnjem razpisu povečali število štipendij za mlade delavce in tudi posebej razpisali štipendije za izobraževanje in usposabljanje ob delu. Očitno gre torej za več premalo dogovorjenih stvari. Prvič, sama objava razpisa v sredstvih javnega obveščanja očitno ni dovolj učinkovita in se morajo mnogo bolj kot doslej angažirati v kadrovanju štipendistov družbenopolitične organizacije, zlasti organizacije ZSMS in ZSS v temeljnih samoupravnih sredinah ter organi Gospodarske zbornice. Še v znatno večji meri je treba doseči, da bodo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne kadrovske službe v TOZD in občini vgrajevale možnosti izobraževanja in usposabljanja s štipendijami Titovega sklada v svojo kadrovsko politiko in kadrovske programe ter razumele to možnost tudi kot izredno pomemben dejavnik za vzpodbujanje in stimuliranje mladih delavcev za čimboljše delo — učenje in družbenopolitično angažiranje. Saj imamo preko 300 tisoč mladih delavcev! Drugo, pri mladih delavcih smo preveč usmerjeni na izobraževanje na visokošolskih OZD in premalo obrnjeni k izobraževalnim potrebam delavcev na poklicnih in 4-letnih strokovnih šolah, za specializacijo, razne »dokvalifikacije« in podobno. Enostavno ni mogoče razumeti, da med več kot 300 tisoč mladimi delavci in 10 tisoč udeleženci izobraževanja ob delu v naši republiki ni mogoče kadrovati nekaj desetin nadarjenih in družbenopolitično dejavnih delavcev, ki bi zaslužili in bili pripravljeni sprejeti naziv »štipendista Titovega sklada«. Tretje, določen negativni vpliv na odzivnost razpisov imajo tudi prizadevanja, da bi dosegli ustreznejšo študijsko kvaliteto štipendistov. V mnogih okoljih se namreč pojavlja določena rezerviranost, češ da njihovi kandidati niso sposobni zadovoljiti merilom sklada. Veliko razprav pa tudi različnih in celo nasprotujočih si stališč je bilo v organih sklada na področju osnov in meril za izbiro kandidatov in podelitev štipendij. Kako izbirati kandidate?_______________________________ Temeljna usmeritev, da je Titov sklad namenjen izobraževanju in usposabljanju posebno nadarjenih in družbeno angažiranih mladih delavcev in otrok delavcev ter da je le posebna nadarjenost združena z marljivostjo pogoj za izbiro kandidata za štipendista Titovega sklada, ni sporna, vsiljuje pa se vprašanje, kako izoblikovati merila za vrednotenje te posebne nadarjenosti. Mladi delavci lahko svojo nadarjenost dokazujejo na več načinov: z doseganjem nadpoprečnih delovnih — proizvodnih rezultatov (preseganje norme ali drugih časovnih terminov, preseganje normativov glede kvalitete ali porabe surovin, organizacijska iznajdljivost in širša uporabnost pri delu in podobno); z inovacijsko dejavnostjo; z dosedanjim strokovnim in družbenopolitičnim izobraževanjem ter usposabljanjem itd. Navkljub vsem slabostim in slabim stranem šolskih redov oziroma ocen in vsem subjektivnim vplivom nanje, so vendarle učni uspehi še najbolj objektivno merilo za ugotavljanje nadarjenosti in marljivosti učencev in študentov. Zato morajo biti kandidati za štipendije sklada tudi v tem pogledu najboljši učenci in študenti. V srednjih šolah so to odličnjaki in prav dobro ocenjeni učenci, ki imajo odlične ocene v tistih predmetih, ki so pomembni za smer študija, na visokih šolah pa študenti, ki dosegajo poprečno oceno 8. Vedno znova se odpira razprava, ali naj Titov sklad štipendira vse smeri študija ali naj se obrne predvsem k poklicem, ki so združenemu delu najbolj potrebni, to je k študiju tehničnih smeri, pedagoških poklicev in medicine. V praksi so prevladovale naslednje opredelitve: — prednost imajo kandidati, ki se odločajo za študij oziroma usposabljanje za poklice, ki veljajo kot prednostni; — študij in usposabljanje mora praviloma pomeniti logično nadaljevanje in izpopolnjevanje osnovnega poklica kandidata oziroma dela, ki ga opravlja v dejavnosti; — izjemoma je upoštevati tudi izrazito osebno nadarjenost kandidata oziroma smisel za določeno dejavnost. Seveda je treba za vsakim predlogom videti tudi kadrovski interes oziroma sklep pristojnega organa, da takšen poklicni profil, za katerega študij se kandidat opredeljuje, načrtujejo v svojih kadrovskih planih in da štipendistu zagotavljajo ustrezno delo po končanem študiju. Zaradi slabega odziva na dosedanje razpise in precejšnjega osipa je sedanje število štipendistov Titovega sklada precej skromno. Sklad štipendira 161 učencev in študentov, med njimi 44 mladih delavcev. Takšno število, ki gotovo ni v skladu s potrebami združenega dela, dokazuje prej nasprotno, da je v združenem delu premalo razvita kadrovska funkcija. Zato se predlaga, da bi se v letošnjem razpisu povečalo število štipendij od običajnih 120 na 160 ali celo na 200. Gradiva, ki so jih organi Titovega sklada pripravili za širšo razpravo, so dobra osnova za temeljitejše kadrovske priprave pri oblikovanju predlogov za Titove štipendiste in tudi opora za ureditev nekaterih odprtih vprašanj. Z njimi bo moč zagotoviti skladu še uspešnejše delovanje. Razpis štipendij bo objavljen v dnevnem časopisu 25. maja, Delavska enotnost pa ga bo objavila v 20. številki, dne 27. maja 1978. G. E. RAZPRAVAM O NOVI ORGANIZIRANOSTI NA ROB ŽIVLJENJE TERJA SVOJE V javni razpravi in pri sprejemanju odločitev ne smemo pozabiti na vsebino, na družbeno vlogo sindikatov. O tem mora teči razprava; ali sindikat svoje družbeno poslanstvo uresničuje ali ne, zakaj ne in kako ga mora ?! Ta čas je v javni razpravi dokument sveta ZSJ o osnovah organizacijsko-politične graditve zveze sindikatov. V obravnavi pa so tudi slovenska izhodišča za izpopolnitev organiziranosti in metod -delovanja Zveze sindikatov Slovenije. Iz vsega, kar smo lahko doslej razbrali iz razprave o obeh dokumentih o spremembah v organiziranosti sindikatov in metod delovanja v tej množični politični organizaciji delavskega razreda, razredni organizaciji delavcev, kaže poudariti vedno prisotno misel, da ne spreminjamo — ne smemo jih — organizacijskih oblik in metod dela zato, ker smo bolj kot manj navajeni v predkongresnih razmišljanjih in razpravah govoriti o obliki in morda še očem, temveč si vodstvo slovenskih sindikatov prizadeva usmeriti razpravo o »reorganizaciji« (pod narekovajem zato, ker gre le za delne spremembe organizacijske narave) na vsebinsko plat. Prav zato se na vseh sejah predsedstva RS ZSS, posvetovanjih in razgovorih ukvarjajo predvsem z vprašanjem: koliko dosedanje oblike organiziranosti v sindikatu in v primerjavi z njimi nove rešitve za organiziranost in metode dela omogočajo v resnici uveljavljati ustavno vlogo sindikata kot razredne organizacije delavcev. Torej tiste, ki mora biti spodbudnik novih razmišljanj, poglabljanja samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih skupnostih in kako v sistemu socialističnega samoupravljanja uveljaviti takšno vlogo sindikata, kot mu pripada. Vseh pomanjkljivosti v dosedanjem delu, pa tudi uspešnih akcij sindikata na vseh ravneh organiziranosti kajpada v našem zapisu ne moremo opisati. Opozorimo pa lahko na nekatere, ki so po mnenju članov predsedstva RS ZSS in dokumentov, ki sta v javni razpravi med osrednjimi vprašanji, dilemami in morda za marsikaterega tudi »neproblematičnimi« oblikami dela v sindikaih. V ospredju je vsebinsko in organizacijsko delovanje osnovnih organizacij sindikata, ki so temeljna oblika političnega dela članov sindikata in tudi temelj celotne sindikalne organizacije. In če povemo po resnici, velja zapisati, da se večinoma osnovne organizacije sindikata še vedno niso uveljavile kot torišče sindikalne dejavnosti delavcev. Cesto, v številnih primerih tudi prepogosto, so v imenu delavcev, torej članov sindikata, odločali izvršni organi na ravni delovne organizacije ali celo sestavljene organizacije združenega dela. Ne manjka pa tudi primerov, da so se ti izvršni organi sindikata »zlepili« s poslovodnimi sestavi in celo tedaj, ko je delavec ali pa skupina delavcev uveljavljala svoj resničen prav, ob drugih prežali na njih, da bi čimprej krivico ali pa nesamoupravno ravnanje skrili za »tovarniškimi plotovi«. To pa je kajpak le ena plat medalje. Ne smemo pozabiti, da so se osnovne organizcije sindikata, predvsem pa njihova vodstva marsikod v zadnjih dveh letih močno približala »že-Ijeni ravni« vplivanja na samoupravne odnose v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Kljub vsemu pa smo se srečevali z neke vrste paraleli-zmom (tako je zapisano v slovenskem gradivu) v delovanju sindikatov in delavcev—samoupravljalcev, ki so se v praksi dvakrat odločali o enem predlogu samo zato, da bi zadostili (formalno seveda) politični oziroma samoupravni normi. Včasih se celo dogaja, da na enem sestanku najprej odločajo delavci kot člani sindikalne organizacije, vendar se za tem sestanek prelevi v zbor delavcev. Prav ob tem pa zadenemo v jedro vprašanja: ali je na takih sestankih sindikata jasno, da je to razredna organizacija delavcev, ki ne sme zagovarjati parcialnih interesov nekega dela delavcev, kajti — na koncu koncev — gre za sindikat, ki je organizacija delavskega razreda. Slovenska izhodišča pa jasno odgovarjajo nato vprašanje. Težijo namreč — doslej tudi ni bilo nasprotnih stališč — k uresničevanju ideje, da bo izvršni odbor sindikalne organizcije v temeljni organizaciji združenega dela izvršno-politični organ, kar daje seveda vodstvu sindikata drugačne dimenzije kot pa je to omogočal dosedanji statut. Vodstvo osnovne organizacije sindikata mora biti zadosti usposobljeno za nenehno spremljanje in spodbujanje iniciativ članstva, vedeti mora za interese »svojih« članov, sposobno mora biti oblikovati in tudi sprejemali stališča do predlogov, mnenj, ocen in sindikalnih organizacij, v katere se osnovne organizacije povezujejo. Kajpak pa bi bilo ob tem hudo napak, če bi pozabili, da je vodstvo sindikalne organizacije dolžno tudi uresničevati sklepe, za katere se dogovorijo delegati v občinskih, republiškem ali zveznem svetu in v njegovih politično-izvršnih organih. Delegatski sistem v sindikatu je že zdaj zahteven. Prav ob tem pa lahko zaznamo še neko pomanjkllji-vost v organiziranosti in pri metodah političnega dela v sindikatih. Gre za vprašanje delegatskih razmerij v sindikatu kot družbenopolitični organizaciji. Sedanji delegatski sistem v sindikatu je, po statutarni opredelitvi, dokaj dober posnetek delegatskega skupščinskega sistema, saj ne manjka nekaterih faz usklajevanja in dogovarjanja, celo pri delu izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Vendar pa izkušnje kažejo in nanje je še posebej opozorila dosedanja razprava o obeh gradivih, da moramo delegatski sistem v sindikatu »razbremeniti« togih, formalnih delegatskih povezav in uveljaviti takšne delegatske odnose in meode dela, da bo zagotovljena stalna povezava med sindikalnimi organizacijami in tudi samostojnost sindikalnih organov pri sprejemanju stališč in sklepov. V javni razpravi je bilo doslej tudi mnogo govora o dosedanjih strokovnih sindikatih. Ob tem kaže še posebej opozoriti na razmišljanja, da so dosedanji sindikati, kot formalno samostojne politične organizacije »presegle« svojo vlogo, kajti povsem jasno je, da moramo v prihodnje tudi sindikat organizirati na osnovi reprodukcijskih dohodkovnih celot. Resnici na ljubo povejmo, ne vemo zakaj tako premalo opozarjamo v javni razpravi na to, da lahko prav takšna organiziranost sindikata pospeši dohodkovno povezovanje v združenem delu in v družbi sploh. Odločili naj bi se — tako rešitev ponujata zvezno in slovensko gradivo — za petnajst sindikatov, ki pa bodo v prihodnje oblike dela zveze sindikatov. Vendar pa je omogočeno, da se specifični interesi posameznih kategorij delavcev, glede na panoge, lahko skozi množico oblik prav tako uveljavljajo v zvezi sindikatov. Za zaključek našega razmišljanja o »reorganizaciji« sindikata velja poudariti tudi misel, da bi kljub številnim, včasih tudi umetnim dilemam, v sindikath ne smeli pozabiti na vsakodnevna in druga življenjska vprašanja delavcev v naši družbi. Predolgo časa se ukvarjati sam s sabo, s svojo organiziranostjo in metodami dela je slej ko prej bolj dokaz slabosti kot pa poguma. O tem bi morali še posebej razmišljati v osnovnih in občinskih organizacijah sindikata, ko bodo govorili o »reorganiza-cijskih inačicah«. MARJAN HORVAT PREDLOG , O KATEREM BOMO RAZPRAVLJALI Petnajst sindikatov V Zvezi sindikatov Slovenije naj bi po novem oblikovali naslednje sindikate: 1. Sindikat delavcev energetike in petrokemije (prozvodnja in prenos ter distribucija električne energije, premogovniki, nafta in plin, bazična petrokemija) 2. Sindikat delavcev kemične in nekovinske industrije (kemična in farmacevtska industrija, plastika, barve, laki, guma, nekovinska industrija ipd.) 3. Sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin (črna in barvna metalurgija, kovinska in elektroindustrija ter ladjedelništvo) 4. Sindikat delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije (tekstilna industrija in industrija obutve ter usrija) 5. Sindikat delavcev gozdarstva, predelave lesa in papirne industrije (gozdarstvo, Tesna industrija in celuloza) 6. Sindikat delavcev grafične, založniške in časopisno-informativnih dejavnosti (tisk, RTV) 7. Sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije (tudi tobačna industrija) 8. Sindikat delavcev prometa in zvez (železnica, PTT, cestni promet in cestno gospodarstvo, zračni in pomorski promet, špedicija in skladišča) 9. Sindikat delavcev gradbeništva (gradbeništvo, gradbena obrt, zaključna dela v gradbeništvu, industrija gradbenega materiala, projektantske organizacije) 10. Sindikat delavcev v trgovini (ki se ne povezujejo v proizvodne sindikate) 11. Sindikat delavcev gostinstva in turizma (ki se ne povezujejo v proizvodne sindikate) 12. Sindikat delavcev obrti in komunalnega gospodarstva (ki se ne povezujejo v proizvodne sindikate) 13. Sindikat delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi (ki se ne povezujejo v proizvodne sindikate) 14. Sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva 15. Sindikat delovnih skupnosti (družbenih dejavnosti, upravnih organov, skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, pravosodja, družbenopolitičnih organizacij, finančnih organizacij, civilnih oseb v JLA, ipd.) KAJ OVIRA DOHODKOVNO POVEZOVANJE VELIKO CERI NA ODPRTEM MORJU Dohodkovnih odnosov ni mogoče vzpostavljati na starih zakonskih osnovah — Ovira za sporazumevanje med trgovino in proizvodnjo so tudi kontrolirane cene in zamrznjene marže ter z administrativnimi ukrepi povzročena nizka akumulativnost vrste trgovskih dejavnosti h Kot je bilo poudarjeno tudi na minulem 8. kongresu ZKS, je dohodkovno povezovanje med proizvodnjo in trgovino eno najpomembnejših vozlišč našega družbenogospodarskega razvoja. Pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo so bili doslej doseženi nekateri spodbudni rezultati, ki jih lahko merimo predvsem s količinskimi kazalci. Pred nami pa so mnoga težavnejša vsebinska vprašanja, s katerimi se bomo soočali pri nadaljnjem razvijanju novih družbenoekonomskih, še zlasti dohodkovnih odnosov. Najprej velja poudariti, da je bilo v Sloveniji doslej sklenjenih kakih 600 samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo, nadaljnjih 700 sporazumov te vrste pa še nastaja. Pri povezovanju trgovine s proizvodnjo je bil potemtakem storjen pomemben korak naprej. Kot rečeno, pa gre v nadaljnji fazi dohodkovnega povezovanja za odločilne vsebinske spremembe, za uveljavljanje meril in osnov za ugotavljanje in razporejanje skupno ustvarjenega prihodka ter še zlasti za skupno razvojno povezanost trgovine s proizvodnjo. To nedvomno ne bo lahka naloga, niti ne kratkotrajen proces. Dileme, ki se bodo ob tem porajale, bo treba reševati postopno. Napačno bi bilo, če bi jih preveličevali, napak pa bi tudi ravnali, če bi jih reševali kampanjsko, ne da bi realno ocenjevali razmere. Kaj ovira dohodkovno povezovanje Ko ustvarjamo nove družbenogospodarske odnose in začenjamo fazo pomembnih vsebinskih preobrazb, bi bilo nespametno podcenjevati nekatere negativne težnje, ki se ob tem pojavljajo in ki lahko postanejo ovira v procesu družbene reprodukcije. Na minuli seji predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije je predsednik republiškega komiteja za trg in cene Štefan Korošec naštel nekaj takšnih ovir. Opozoril je predvsem na nevzdržnost sklepanja samoupravnih sporazumov v okviru panog in ne po reprodukcijskem načelu, kar poraja monopolne pojave in zapiranje trga. Značilno pri tem je, da takšne »panožne« sporazume priznava tudi zvezni urad za cene, ko odobrava višje cene industrijskih izdelkov. Prepreka pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo je med drugim tudi neugoden položaj nekaterih trgovinskih dejavnosti, v prvi vrsti prodaje na drobno. Največja ovira pa so kasnitve pri sprejemanju novih zakonov in zakonskih predpisov, zaradi česar se — kar je največji paradoks — novi družbenogospodarski odnosi trenutno uveljavljajo še na starih zakonskih osnovah. Partnerji, ki se samoupravno sporazumevajo, grajajo zvezno administracijo, češ da izkorišča vrzeli v družbenoekonomski preobrazbi zavoljo kasnitve novih zakonov in zakonskih predpisov in nepopolnega sistema samoupravnega sporazumevanja, da ukrepa samovoljno, po upravni poti. Očitajo ji tudi, da se vmešava v notranja razmerja delitve skupnega prihodka, namesto da bi skrbela za stabilnost cen. Takšne »intervencije« krnijo sporazumevanje in omejujejo dohodkovna razmerja zvečine le na vlaganja skupno ustvarjenih sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar pa je kajpak le del dohodkovnih odnosov. Zamrznjene oziroma depresi-rane cene so tudi eden izmed vzrokov, ki preprečujejo uveljavljanje dohodkovnih odnosov in uresničevanje načela, da pripada v družbeni delitvi dela vsaki delovni organizaciji tisti del dohodka, ki ji gre po vloženem delu. Miran Goslar, generalni direktor Mercatorja, v zvezi s tem meni, da bi se morale, če bi dosledno upoštevali omenjeno načelo, posamezne faze reprodukcijskega procesa odpovedati dohodku, medtem ko bi druge spet nezasluženo pridobile. Prišlo bi do nereda pri delitvi celotnega prihodka. Obojestransko izsiljevanje * V To ugotovitev lahko podkrepimo z razvrstitvijo izdelkov oziroma trgovskih artiklov v tri skupine. V prvi so proizvodi, ki so pod administrativnem nadzorom in katerih depresivne cene ne pokrivajo stroškov. Tu ni kaj deliti, ker prav zaradi administriranja ne deluje reprodukcijsko načelo »vsakomur po vloženem delu«. Ker zvišanja cen v tej blagovni skupini ni mogoče pričakovati, je to področje trgovine tem bolj občutljivo. V procesu sporazumevanja o združevanju dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino ne more sodelovati kot enakopraven partner. V drugo skupino sodijo proi-. zvodi, za katere je značilna hi-perprodukcija in zato tudi večja ponudba, kot je povpraševanje na jugoslovanskem trgu. V tem primeru so proizvajalci v primerjavi s trgovino v neugodnem položaju in morajo zavoljo velike ponudbe na trgu med seboj tekmovati pri dajanju kondicij oziroma posebnih nakupo-prodaj-nih ugodnosti trgovini, seveda če hočejo normalno poslovati. Ti proizvajalci se upravičeno pritožujejo, da jih trgovina odira, medtem ko trgovina — prav tako utemeljeno — dokazuje, da s temi bonifikacijami pokriva izgube v drugih blagovnih skupinah. Tretjo skupino sestavljajo proizvodi, pri katerih je povpraševanje večje od proizvodnje in je zato proizvodnja v monopolnem položaju glede na trgovino. V tem primeru proizvajalci izsiljujejo trgovino, terjajo od nje udeležbo pri naložbah itd. Tako je kršeno načelo, naj bi vsaka blagovna skupina pokrila stroške, česar pa verjetno še lep čas ne bo mogoče doseči. Miran Goslar je — tako kot že prej nekateri drugi razpravljavci — opozoril na razkorak med izhodišči zakona o zdrušenem delu in konkretno prakso, ki se uveljavlja z nekaterimi izvedbenimi predpisi. Nenormalno je, je dejal generalni direktor Mercatorja, da v obdobju, ko bi že morali biti uveljavljeni dohodkovni odnosi, le-te urejamo s predpisi, ki veljajo še iz dobe pred sprejetjem zakona o združenem delu. Tako, denimo še vedno velja stari zakon o cenah z vso regula-tivno vred — novi zakon še lep čas ne bo sprejet — to pa skrajno otežkoča sporazumevanje med trgovino in proizvodnjo. Ohranjajo se preživele kategorije, kot so marže in rabati, ki bi jih že morali odpraviti, namesto njih pa uveljaviti sistem samoupravnega sporazumevanja med proizvodnjo in trgovino o udeležbi v celotnem prihodku. Kot rečeno, je položaj posameznih trgovinskih dejavnosti dokaj različen. Trgovina v celoti pa je lani z indeksom 123,8 dosegla manjši porast sredstev za razširitev materialne podlage dela kot proizvodnja, ki je dosegla indeks rasti 135,1. Drugi kazalci poslovne uspešnosti, če izvzamemo akumulativnost, ki je v trgovini nižja, pa so približno enaki, vštevši neto osebne dohodke, ki v obeh primerih izkazujejo indeks nekaj več kot 122. Nizko akumulativni tudi veliki sistemi Podatki iz lanskih zaključnih računov dveh velikih slovenskih trgovinskih sistemov, Emone in Mercatorja so verjetno bolj ali manj značilni za vso slovensko trgovino. Kažejo namreč, da je akumulativnost v primerjavi s celotnim prihodkom v obeh primerih nizka, saj znaša komaj 0,44 %. Značilno pa je, da sta kar polovico ostanka dohodka namenjenega za odplačevanje obveznosti, za udeležbo pri kreditiranju morebitnih skupnih naložb, itd., denimo pri Mercatorju ustvarili dve njegovi zunanji organizaciji. To vnovič dokazuje, kako nizka je akumulativnost, ki jo ta delovna organizacija dosega v prodaji na drobno. Medtem ko sta Emona in Mercator lani dosegla približno enak celotni prihodek (1090 starih milijard oziroma 1132 milijard) in tudi podoben ostanek dohodka (4,76 stare milijarde oziroma 4,95 milijarde), sta obe trgovski delovni organizaciji skupaj z amortizacijo prigospodarili 20 starih milijard oziroma 15 milijard, kar zadošča za graditev kvečjemu treh ali štirih večjih samopostrežnih trgovin. Znano pa je, da so prav trgovski sistemi, ki se ukvarjajo pretežno z nizko akumulativno prodajo živil in drugih vsakodnevnih potrebščin, izpostavljeni intenzivnemu družbenemu pritisku, kar zadeva graditev novih maloprodajnih zmogljivosti zlasti v novih naseljih. Prav nizka akumulativnost tovrstne trgovske dejavnosti je v prvi vrsti vzrok, da mora trgovina najemati obsežne bančne kredite, saj njena udeležba pri teh naložbah ne zadošča. Podcenjeni delež trgovine V delitvi dela med proizvodnjo in trgovino jv. kot kažejo sta- tistični podatki, delež trgovine v mnogih dejavnostih očitno podcenjen, drugje spet pa je morebiti tudi precenjen. Lahko pa trdimo, da je delež trgovine v reprodukcijskem procesu nasploh podcenjen, saj si proizvodnja in trgovina v tem primeru stojita nasproti v razmerju 95:5. Stvarna cena dela grosistične trgovine v tej delitvi pa je 6 do 8 %, detajlistične trgovine pa 12 do 14%. Iz omenjenih podatkov in primerjav lahko razberemo, da ekonomski položaj trgovine ni ugoden in da je akumulativnost trgovine, zlasti še prometa na drobno, zelo nizka. Nekatere trgovinske dejavnosti, denimo živilska ali tudi trgovina s tehničnim blagom, sploh ne pokrivajo stroškov, tako da v velikih sistemih, ki združujejo proizvodnjo in notranjo ter najpogosteje tudi zunanjetrgovinsko dejavnost, ni mogoče zadostiti zahtevam, naj bi posamezne temeljne organizacije združenega dela pokrivaile svoje stroške in se kot enakopraven partner dohodkovno povezovale z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavljeni organizaciji združenega dela. Nizka akumulativnost številnih trgovinskih dejavnosti je tudi vzrok, da trgovini primanjkuje investicijskih oziroma obratnih sredstev ter da je izbira blaga v številnih blagovnih skupinah dokaj nepopolna. To trgovino tudi sili, da si prizadeva izgube v dejavnostih z depresiranimi cenami pokrivati z bonifikacijami, ki jih izsiljuje od proizvajalcev pri aktiklih, katerih ponudba presega tržne potrebe, po drugi strani pa s seznama dobaviteljev, kot se neredko dogaja v jugoslovanskem merilu, črta vse tiste proizvajalce, ki v ponujenih samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev niso pripravljeni udeležiti se njenih naložb za razširitev trgovske mreže. Klasične trgovine ni več Ob koncu velja še poudariti, da so združevalni procesi v minulih letih pripomogli k nastanku velikih distribucijskih sistemov, ki poleg trgovinske dejavnosti obsegajo tudi proizvodnjo. Klasične, »čiste« trgovine ni več. Tudi trgovina na drobno je že zdavnaj postala le eden izmed členov velikih distribucijskih sistemov in velesistemov, ki morajo pri vzpostavljanju dohodkovnih odnosov napraviti red najprej v lastni hiši, da bi se samoupravno organizirani lahko vključevali v tokove dohodkovnega povezovanja v širšem procesu reprodukcije. Pri nadaljevanju teh družbenoekonomskih procesov, ki so sestavni del splošne družbene preobrazbe, si bo treba torej prizadevati, da bi odstranili omenjene in druge ovire ter udeležencem samoupravnega sporazumevanja omogočili, da se bodo ;— ustrezno organizirani — lahko posvetili bistvenim vsebinskim vprašanjem združevanja dela in sredstev, to je vzpostavljanju in poglabljanju resničnih dohodkovnih odnosov. NANDE ŽUŽEK Blago na smetišču Po čl. 205 zakona o združenem delu mora delavec, ki povzroči pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti temeljni organizaciji škodo, to škodo tudi povrniti. V bistvu enako določa tudi čl. 160 zakona o delovnih razmerjih, ki poua-darja, da mora delavec povrniti škodo, če se mu dokaže, da jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Temeljna organizacija je torej dolžna dokazati, da je delavec ravnal vsaj hudo malomarno in s tem povzročil škodo, če hoče uveljaviti zahtevek, da mora delavec škodo povrniti. Kdaj lahko govorimo o hudi malomarnosti, kdaj pa le o malomarnosti, ni vselej lahko razmejiti. Delavki, ki sta delali v manjši prodajalni, sta imeli na voljo neustrezno skladišče. Skladišče je bilo premajhno, zato sta imeli neprestane težave, kam namestiti velike kartone, v katerih sta prejemali blago za prodajo. Tako sta nekega dne dva velika kartona, v katerih so bile kopalke pa tudi otroške obleke, položili v neposredno bližino odpadlih kartonskih škatel. Delavec, ki je odvažal na smetišče prazno embalažo pa tudi smeti, odpadke itd. je pomotoma naložil tudi oba kartona, v katerih je bilo blago. To so ugotovili šele potem, ko so opravili inventuro, saj prej delavki sploh nista opazili, da je blago izginilo. Temeljna organizacija je zahtevala od delavk, da povrneta škodo, češ da sta ravnali hudo malomarno, saj bi morali obe kartonski škatli jasno označiti, ali pa ju namestiti tako, da se delavec pri odvozu smeti ne bi zmotil. Delavki sta se izgovarjali na premajhno skladišče, na preobilico dela itd. Škode nista hoteli poravnati, zato je temeljna organizacija zahtevala, da sodišče združenega dela delavkama naloži povrnitev škode. Sodišče prve stopnje se s predlogom ni strinjalo, ker je menilo, da sta delavki sicer ravnali malomarno, vendar jima hude malomarnosti ni mogoče očitati. Sodišče združenega dela SR Slovenije je odločitev sodišča prve stopnja razveljavilo, saj je očitno, da delavki nista ravnali tako, kot bi ravnal vsak poprečen dela- Blaga nista postavili na pravo mesto, čeprav sta vedeli, da bo delavec odpeljal neuporabno embalažo oziroma smeti na smetišče-Njuna dolžnost bi bila označiti, v katerih kartonih je dobro blago, ali pa delavca opozoriti, da kartonov z blagom ne sme odpeljati. Sodišče pa bo moralo vsekakor natančneje ugotavljati, kako je mogl° priti do zamenjave, zlasti pa še, koliko je bilo vredno blago, ki je bilo odpeljano na smetišče, saj je od tega odvisno, koliko znaša škoda, ki sta jo delavki povzročili. Zastaranje odškodninskega zahtevka Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev materialnih obveznosti, med drugim tudi odškodninskega zahtevka delavca, proti temeljni organizaciji. Po čl. 608 zakona o združenem delu zastarajo terjatve delavca iz delovnega razmerja v roku treh let. Za zastaranje zahtevkov se sicer smiselno uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev, kar pomeni, da začne zastaranje teči od dneva, ko delavec zve za nastanek škode in storilca. Pogosto ugotavljamo, da mnogi delavci, ki so bili telesno poškodovani zaradi nesreč pri delu, ne uveljavljajo pravočasno pri temeljni organizaciji svojega odškodninskega zahtevka. Res je sicer, da je do uveljavitve zakona o združenem delu veljal dveletni zastaralni rok, toda tudi v tem času je imel delavec dovolj možnosti, da je začel postopek za uveljavitev odškodnine. Pogosto pa delavec, ki je kakorkoji prizadet zaradi nesreče pri delu, ali se je poškodoval v zvezi z delom, noče uveljavljati odškodnine, ker se zaveda, da bo na slabšem, če bo morala temeljna organizacija plačevati visoke zneske odškodnine. Prav zaradi tega mnogi delavci uveljavljajo odškodnino šele potem, ko niso več v delovnem razmerju v temeljni organizaciji, ker so se zaposlili drugje ali pa se celo upokojili. Sodišče združenega dela mora seveda upoštevati zasta- ranje, če se temeljna organt'? zacija sklicuje na zastarali1' rok. Tako je storilo tudi sodišče, ko je delavec zahteval odškodnino zaradi nesreče pf' delu, ki se je zgodila leta 1971. Do nesreče je prišlo za' radi spolzkih tal, na katerih je delavec spodrsnil in padel tet si poškodoval zapestje. Ko sa je upokojil, je leta 1976 vloži predlog, v katerem je zahte' val plačilo odškodnine zarad' bolečin, preslanega strahu i" zaradi tega, ker je bil prikrajšan pri osebnem dohodka-Sodišče je seveda njegov zahtevek zavrnilo, saj je od n3 Stanka škode minilo že pet le(' Sodišče prve stopnje je namreč sodilo, da delavec niva upravičen zahtevati odškodnine. S takšnim stališčem se je v načelu strinjalo tudi prit02 beno sodišče, vendar bo treba preveriti, ali so točne trditv6, da se je delavcu zdravstven0 stanje zavoljo poškodbe Za pestja kasneje bistveno P° slabšalo, zaradi česar je mofa biti pred upokojitvijo da J časa v bolniškem staležu- Iglavec torej ne bo dobil 0 škodnine za bolečine, za pre stani strah ali zaradi P1323^ tosti pri osebnem dohod» zaradi poškodbe zapest^' lahko pa bo zahteval odško nino, ker je bil prikrajšan P, osebnem dohodku, če bo ug0^ tovljeno, da se je stanje P poškodbi poslabšalo, in s'c^ v času, ko še ni nastopil0 za staranje. _./ IVAN ŽU2£l> s & zrzs-■*-s s-g s g- / ™ &>/ //•v/ s-z: & g: s-& st-s s g g-g-3, g; g g: g'3 šT z'§-s-? 8 ž 2 g š 3 / 3 / /cz/ »Delo z ljudmi« je odpovedalo, posledice si lahko zamislimo i 3 1 J a j a e a li a e a >t a il '♦ 1- 0 - e o e o a o a a •i a s r i r l i / Hočemo direktorja... ^je so bile družbenopolitične organizacije, da so delavci Iskrine TOZD Napajanja v Novem ^estu »morali« govoriti z direktorjem? _____ Nedavno tega so delavci oddelka *‘eParstvo v novomeški Iskri (Iskra, ^omatika-TOZD Tovarna napa-™nih naprav) odložili orodje in zadali pogovor z direktorjem. Torej jjrekinitev dela, ki če je verjeti bese-ani delavcev ni zajela le tega oddel- ka. Neposredni povod? Prenizki in ^ustrezni osebni dohodki! Vzroki? 1 so globlje in bolj zapletene narave. Naj začnemo kar z neposrednim j>0vodom, torej osebnimi dohodki. e'le v Iskrini TOZD Napajanja izločujejo v razmerju 1:5, kar pa dobi ^Posebno težo, če vemo, da je naj-IJ^ji osebni dohodek manjši od •500 din, najvišji pa krepko večji od " 000 dinarjev. Indeksno razmerje ^bnih dohodkov je v tem kolektivu e °d 1973. leta povsem neizpreme-l'jeno in so ga od časa do časa »umet-j10* popravljali, pri čemer pa so polnili krajši, se pravi bolj gorak ^nec delavci za stroji. Vrh vsega pa * treba še pripomniti, da osebne do-izplačujejo po »starem« si-Stetnu, kajti novega samoupravnega ^razuma o delitvi osebnih dohod-.°v> kot ga predpisuje zakon o zdru-,eilem delu, v tem kolektivu še nima-' Kot je povedal Ivo Longer, no-oizvoljeni predsednik osnovne sin-'kalne organizacije, sp tekstualni 46 tega sporazuma decembra lani na ‘erendumu sicer sprejeli, zataknilo iSe je s prilogo, po kateri naj bi bil , lskraš« nagrajen po rezultatih svo-c8a dela. Takoj pa je treba povedati, a omenjeni samoupravni akti niso j!0(t razmišljanj ljudi v tem kolek-Vu in tako tudi ne odražajo njihovih j^ebnih razmer. Odgovorni v Iskri *; Predlog novega samoupravnega .rtfazuma navzlic odklonilnim sta- ‘Cem republiškega sveta Zveze sin- 'tatov odkupili od Iskrinega inženi-. ^Sa v Ljubljani. Nesmisel, ki pa ga v ^ ti zagovarjajo, češ da sami ta-triu delu niso bili kos. Ta nespamet ,. Je pokazala tudi na referendumu, ier so delavci s 60 odstotki vseh gla-v glasovali proti sprejetju spora- zuma. Niso torej ponovili napake iz lanskega decembra, ko so sprejeli »mačka v Žaklju«. Iskrini delavci se namreč — tako povedali sami — v novem samoupravnem sporazumu niso videli, zato so glasovali proti. Popolnoma pravilno. S tem so vodilnim, ki so nanje pritiskali na vse mogoče načine, češ da je sporazum treba sprejeti, jasno povedali, da so delavskih aktov ne smemo sprejemati, ne da bi upoštevali delavska samoupravna hotenja. Žal so bila le-ta sila slabo organizirana, vendar o tem malo več kasneje. Formalno sprejemanje dvorezen meč Seveda so bili v Iskri potem, ko se je zataknilo pri sprejetju že omejene »priloge« novega samoupravnega sporazuma, v veliki zagati. Služba družbenega knjigovodstva jim je glede na sprejeti formalni del dovolila, da so izplačevali osebne dohodke po »starem« sistemu, kajti v nasprotnem primeru bi morali »iti« na zajamčeno osnovo, kar pa nikomur ni dišalo. Delavci pa so ob vsem tem nenehno in upravičeno zahtevali višje osebne dohodke, zlasti zato, ker ne gospodarijo slabo. Bodimo odkriti: z 2.300 dinarji mesečnega osebnega prejemka se dandanes ne da živeti. Tega so se zavedali tudi v Iskri in poskušali najti način, da bi osebne dohodke zvišali ne glede na to, da še niso sprejeli samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Poslovodne strukture so prišle na dan s predlogom, da bi zvišali vrednost točke, in sicer za dva dinarja. S tem pa bi se razmerje v osebnih dohodkih še povečalo, s čimer pa se niso strinjali delavci za stroji, ki so predlagali naj bi vsem enako povečali vrednost delovne ure. Tu se je torej dokončno zataknilo in kot je bilo že omejeno, so delavci v »kleparni« prenehali delati. Kaj se je dogajalo potem, najbrž ni treba posebej poudarjati, saj je znano, da ob takih dogodkih odgovorni hitro in učinkovito ukrepajo. Takoj se je sestal razširjeni sekretariat partijske organizacije, prav tako pa tudi izvršni odbor sindikalne organizacije bršljinske TOZD. Sestanka so se udeležili še predstavniki Iskre, republiškega sveta Zveze sindikatov in drugi. Naj povemo še to, da je »počilo« ravno v času, ko je bila večina vodilnih družbenopolitičnih Iskrinih ljudi na seminarju v Poreču ... Kaj je povzročila »budnica«? Čeprav ponavadi tak način urejevanja stvari, kot so se ga lotili delavci v Iskri, obsojamo, kajti to ni pot po kateri naj si naš delavec pribori normativno zagotovljene samoupravne pravice, bi vendarle veljalo poudariti, da nekajurna prekinitev dela v tem kolektivu le pomeni premik v pozitivni smeri. Ta »budnica« je sindikat in druge družbenopolitične organizacije ter samoupravne organe v kolektivu, ki so doslej bolj spale kot delale, le pripeljala do spoznanja, da jih delavci še kako potrebujejo. Še posebej velja to za sindikat, ki se mu vse minulo nedelo zdaj krepko maščuje. Zdaj, ko se je prebudil, je pred njim kup nalog. Začeti bo treba pri obveščanju in osveščanju. Delavci v TOZD Napajanja od kolektivnega glasila združenega podjetja SOZD Iskra nimajo nič. Svojega glasila tudi nimajo. Njihov sistem informiranja je doslej slonel le na eni oglasni deski. Tovariš Ivo Longer je v pogovoru dejal, da bodo tovarno v kratkem ozvočili, da bi informiranje delavcev kar najbolj steklo. Pravzaprav pa je ta njihova namera zelo vprašljiva, kajti delavec bi bil tako le enostransko obveščen. Celovita informacija v našem sistemu informiranja-vzdruženem delu in tudi drugod pa le ni samo to. da delavec posluša, marveč tudi da oblikuje to informacijo. To pa ob zvočniku nad stroji ni mogoče, kajti delavec nima mikrofona, temveč je le-ta v direktorjevi ali kaki drugi pisarni. Informiranje je tesno povezano z odločanjem; zategadelj se bodo morali v novomeški Iskri oprijeti česa .bolj učinkovitega, nečesa takega, kjer bo delavec res dobil potrebno informacijo, hkrati pa bo tudi on informiral druge. Zmotna je misel, da delavec nima ničesar povedati. Morda bi še najbolj veljalo oblikovati kratko tedensko in daljše mesečno kolektivno glasilo, v katerem bi delavec v njemu razumljivi besedi dobil to, kar nujno potrebuje, da bo dejansko samoupravljal. Iskrin sindikat zdaj, ko to poročamo, seznanja delavce z novim dohodkovnim sistemom in delitvijo po rezultatih dela, da bi lahko izdelali kar najboljši predlog »priloge« novega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pomaga mu tudi občinski svet Zveze sindikatov, kajti sindikalno vodstvo je skoraj povsem novo in neizkušeno. Ob koncu bi bilo najbrž dobro podčrtati, da sindikat in drugi samoupravni dejavniki v kolektivu ne bi smeli ostati le pri osebnih dohodkih. Seveda je treba tudi nov dohodkovni sistem nenehno izpopolnjevati in dograjevati, vendar uveljavljanje samoupravljanja ne poteka samo skozi prizmo osebnih dohodkov, ampak je tu še veliko drugih življenjsko pomembnih vprašanj. Največ bo moral Iskrin sindikat storiti pri osveščanju svojih delavcev, kajti le-to je pogoj in temelj vsemu, čemur pravimo, da je demokratično in samoupravno. Le-tako bo namreč prišla samoupravna pot urejevanja stvari dejansko do veljave in delavci ne bodo iz obupa, ker ne vidijo rešitve, odlagali orodja in zahtevali pogovor z direktorjem, ki ima že dovolj drugega dela. IVO KULJAJ lAKAJ so SE RAZBURILI ŽELEZARJI NA JESENICAH? ttaljša prva kot zadnja »zamera« ^®fan ščerbič, prvi mož sindikata vželezarni, pravi:»Boljše in spodbudnejše je, da so delavci f*abe pravilnike zavrnili, kot da bi nezadovoljstvo zaradi delitve v prihodnosti povzročilo še aJ drugega« j dvaindvajsetih TOZD in treh j^0vnih skupnostih skupnih služb , eniške železarne so v petek, 14. % a’ ®*asova'' ° novih pravilnikih o ^vah in merilih za delitev osebnih fab °^»ov 'n d£Ia sklada skupne po-je JL Rezultat referenduma, ki se ga je eležilo 79,8 odstotka železarjev, T^kazal, da se delavci v petih tvg ^ s predlaganim načinom deli-„ osebnih dohodkov ne strinjajo, v Pa so pravilnike sicer sprejeli, ^ ar le s šibko večino. iei kai je torej prišlo do tega, da so taJ*Vc'> kljub mesec in pol dolgi javni av'> na kateri so pravilnike Uo a) temeljito pretresali, zavrnili vot na^n delitve? Najbrž bo odgo-kj SQe°a poiskati v spletu okoliščin, L>n Vsaka zase in vse skupaj na ^It^ ^Peljale do, lahko bi rekli, le ^ 8a neuspeha referenduma. 5o vaCe*° se je v sredo, 12. aprila, ko ostaje v Ljubljani. Še prej 'u bil prometnik na ljubljanski . ,staji. Stanoval sem vseskozi v lubljani jn sem se na ta delovna s esta vozil z vlakom. Takrat, ko ^ bil v Postojni, sem porabil mo za vožnjo v eno smer cele tri Ob štirih sem odšel od doma, *aj sem prišel pol ure čez pol-J*' No, tudi delo danes je bi-kQeno lažje, kot pa je bilo včasih, smo delali »dvanajst-šti-mdvajset« v sezoni pa tudi »šti-^ajset—štiriindvajset«. Prak-n° nismo bili prosti niti ure.« l°žetovi spomini so mimo-posegli tudi v vojni čas. Srede ^e,a je izgubil v internaciji in s, ma z materjo sta se prebijala 0^i tiste težke čase. ^Najbrž nikoli ne bom pozabil, bil Sn° PornanjIcanje hrane je bil'* !akrat mecl vojno- Star sem st'rinajst let in moram reči, da sem razumel, zakaj je tako. Niti slučajno nisem matere prosil za kruh, ker sem vedel, da ga ni pri hiši. No, in tisto, česar se največkrat spominjam: v Šentlovrencu smo imeli sorodnike in lakota naju je s prijateljem prignala do tega, da sva se z vozičkom peš napotila iz Ljubljane v Šentlovrenc. No, dobila sva nekaj moke, pa masti, krompirja in drugih kmečkih pridelkov. S tem sva srečno prišla do Rudnika pri Ljubljani, kjer so naju ustavili in obdolžili prekupčevanja ter nama seveda vse zaplenili. Nekajdnevna pot je bila zaman.« Začeli smo že pripovedovati, kako poteka Jožetov delovni dan. Tisto o prekinitvi železniškega prometa na gorenjski progi smo že omenili. Kaj pa drugo? »Dovolj je dela na ljubljanski železniški postaji, saj je poleg Zidanega mosta eno najožjih grl železniškega prometa v Sloveniji, Jugoslaviji in skoraj bi si upal trditi, tudi v Evropi. Kar lahko bi jo primerjal z ljubljanskim Karlovškim mostom, za katerega pravijo, da je najožji del čestišča med Evropo in Azijo. In kaj je moje delo? Urejati moram vse tisto, kar ni predvideno v našem tehnološkem procesu. Včasih v kompozicijah vlakov manjkajo vagoni, včasih je kakšen več, pa vagoni, ki prevažajo avtomobile, katere moramo dodati ali pa hitro raztovoriti.« In prav tisti trenutek je vstopil v sobo železničar in sporočil, da je iz Maribora prišel vagon s krsto brez dokumentov. Treba je bilo telefonirati v Maribor in urediti zadevo. »Tudi take stvari se nam dogajajo poleg rednega dela, ki pa med drugim obsega tudi vsakodnevni obhod celotne železniške postaje; to pa niti ni malo, saj sega od železniškega nadvoza nad Titovo skoraj do Polja. Koliko kilometrov je to, res ne vem. Vem pa, da smo takrat, ko sem bil še prometnik, izračunali, da mora vsak v dvanajstih urah prehoditi vsaj dvajset kilometrov.« In kaj dela Jože sedaj, ko ima za sabo trideset let službe in oseminštirideset let, ženo, štiriindvajsetletno hči Tatjano ter štirinajstletnega sina Joška? Hišo zidam. Staro na Zaloški cesti so podrli in ves prosti čas posvečam gradnji. Z otroki je danes že lahko, ko so odrasli. Takrat, ko so bili še majhni, je prav zaradi varstva, ki ga praktično še ni bilo, žena morala pustiti službo. Ja, v letih smo že, saj imam že vnuka. In služba? Še sedem let.« ANDREJ AGNIČ KITAJSKI ZAPISKI (I.) ŽIVI IN BODI ZDRAV -POLITIČNA DOLŽNOST Tam nekje nad Himalajo, zavito v visoko »gorovje« oblakov, je naš B-727 precej premetavalo. Tako smo lahko le slutili, kje se skrivajo Everest in drugi najvišji vršaci. Kasneje se je megla pod nami začela trgati. Kamere so zabrnele, da bi ujele spomin na globoke doline, iz katerih je v vse smeri kipela strmina. Enkratni in zaradi ponavljanja vendarle enolični pogledi. Precej kasneje, šele nad pušavo Gobi, pa se je nebo zares pretrgalo. To je bilo prvo pravo vizualno srečanje s Kitajsko, saj smo zares lahko občutili vso njeno prostranost in razsežnost. Leteli smo še nekaj ur in v trdi noči preleteli, menda dvakrat, znameniti nitvijo s podobne poti, kot je čakala nas, pozdravil znanca iz našega letala. Sploh je bila srbohrvaščina naslednjih deset dni »uradni jezik« v stikih z gostitelji. Pri tem so se posebej izkazali kitajski prevajalci Čaj, V;ang in Ju, uslužbenci Kitajske in ternacionalne turistične agencije. Globoko hvaležni smo jim bili vsi iz »moje«, 22-članske skupine. Sploh pa — kako sem zašel na Kitajsko? Odgovor je preprost. JAT oziroma njegova TOZD AIR YU-GOSLAVIA je pred nedavnim odprl letalski most med Beogradom in Pekingom. Med 90 potniki v drugi skupini nas je bilo tudi 30 novinarjev, zvečine iz Slovenije. V letalu pa je miru, četrto največje sladkovodno jezro na Kitajskem. Do sanatorija, kot se uradno imenuje, bi sicer lahko prišli tudi po kopnem, čez mostič, ki otok povezuje s sosednjim, tega pa spet drug most z obrežjem. Vendar bi bil ovinek po cesti predolg. Tako smo se Kolegica — dober dan! Ob čaju v prijetno hladni sprejemnici (spet kitajska navada) nam šef okrevališča ČANG O ČIN, sicer zdravnik—internist, na kratko predstavi ustanovo, ki jo vodi. Sanatorij so odprli leta 1951, ima 300 postelj »Kolegica, dober dan!« — kitajski zdravnik-internist Čang O Čin in beograjska zdravnica Radmila Talič raje peljali z ladjo in spotoma poslu-I šali razlago. »Za jugoslovanskimi košarkarji, M ki so bili tukaj pred leti. ste sploh prva skupina tujcev v teh krajih po osvoboditvi (Kitajci mislijo s tem na leto 1949; op. pisca)«, razlaga Čaj. In naprej: »Jezero je 60km dolgo in 40 km široko, vendar zelo plitvo, poprečno tri in največ devet metrov globoko. Voda je mirna (in močno kalna!) ter nikoli ne zamrzne. Med 30 vodnimi živalmi, ki jih lovijo, je najbolj znamenita srebrna riba.« Vprašujemo in se nazadnje sporazumemo: gre za nekakšno postrv. V jezeru je 72 otokov, na enem ^ izmed njih je bila nekdaj ječa, v ka- tero so zapirali gusarje. Razen dveh, treh so otoki obljudeni ravno toliko kot pri nas Kornati, torej živa divjina. Drugače pa je na obrežjih Jezera miru. Tristo kilometrov so dolga in razdeljena med štiri ljudske komune, ki tako, kot je na Kitajskem povsod v navadi, pridno tekmujejo med seboj »En, dva, tri... dajmo še!« kitajski zid in pristali na pekinškem letališču. Prve besede, ki smo jih slišali, pa niso bile kitajske, ampak srbske: beograjski kolega je pred vr- ska p P0Vabil° slovenskih sindikatov se mudi na obi-?. nas delegacija svobodnih nemških sindikatov sitl(jjk ske demokratične republike. Predsednik tega re center Bonifika Znano je, da predstavlja pomanjkanje športnih objektov na slovenski obali veliko oviro za razvoj telesnokul-turne dejavnosti. Problem hudo tare šoloobvezno mladino in pa delovne organizacije, ki imajo na moč okrnjene možnosti za organizacijo aktivnega razvedrila zaposlenih. Zato so se v Kopru odločili. pokritega plavalnega baze«3’ pristana in objekta za v0^n športe, parkov, sprehajali««' podobnih stvari za spori 1 rekreacijo. Poleg tega, da ^ Koper končno dobil m; ske Pfa *5l( k m, tiv Pte uej bta trebne športne objekte, d« li, h k zelo razveseljivo tudi to: bo športno-rekreacijski «el1 ter odprtega tipa, da bo voljo prav vsem, ki sta jb11 P Koper M 0 O □ o o a □00 športna dvorana stadion omožna igrlana ploskev pon kotalkališče rokometno igrišče košarka tenis da bodo zgradili na območju Bonifike sodoben športnorekreacijski center, ki bo zadovoljeval potrebe velikega števila prebivalcev slovenske obale. Center bo imel številne športne objekte od pokritih in odprtih igrišč tja do kopališča. srcu šport in rekreacij3- po- trebni načrti za nove šp°* pot«' eh«1’ objekte so nared. bo urediti le še nekater« malnosti in že bo prič«13 jir nifika spreminjati sV°jv ju«.. sedanjo na moč podobo. dolgo«3*1 A- Fl- is 1 Pot Pol Pio, Sv0 S« kv, ki 1§; k t Pic kv k k ski k] k, so jih 'av Slo k Po So, k 141 Pl. 'U P* Ptl tiv k] k vo k. "------- " - DR. FRANCE KRESAL DELAVSTVO IN SINDIKALNO GIBANJE V SLOVENIJI V LETIH 1925-1941 Ustanove za zaščito delavstva ai1’, nsPekcije dela so imele velike pra-'■l\ ». 111 dolžnosti pri zaščiti delovnih po-ri;' |)^ev> delavčevega zdravja in življenja ' 0vnem mestu- Vendar svojega reJt 0. Iai)stva varuha zaščite delavcev niso ^ avičiie z uspešnim delom. V praksi firjisj vloga inšpekcij dela zmanjšala '•(inf0 Za ugotavljanje pomanjkljivosti oZlj t0voJ®alni pregled industrijskih obra-|a_'-vičesar niso ukrepale za zaščito de-l0' .ev in za zagotovitev njihovih pravic. avne borze dela so bile organ mini-iv. . a za socialno politiko za posredo-Udel^ c'e'a ‘n podpiranje brezposelnih g(JVc?V- V prvih letih obstoja stare Ju-ieiii!tov aV^e v razmerah posledic prve sve-Jp^11® vojne je breme podpiranja brez-delavcev prevzela država. Ta 'a! stva pa je začela že leta 1920 ob-krčiti in konec leta 1922 je to lav, e v celoti prevalila na ramena de-iCVin delodajalcev. Sistem posredo-la j dela in podpiranje brezposelnih ^ n0avcev je postavila na načelo sa-1^' pJ^drževanja. Državna subvencija za i ^ let/11 ranje brezposelnih delavcev, ki je lea }921 znašala 550.000 din, se je do > tad ^ ^ znižala na 400.000 din, kar je 9;Por° ^ a*° komaj za enomesečne pod-, pf. ()0^ 2.000 brezposelnim delavcem, pri ■ lie^? Pa Je bilo tega leta prijav-okrog 35.000 delavcev, ki jim 3,11 j sl‘tve niso mogle posredovati. f CCialno zavarovanje delavcev ni i, ..^otno izvedeno z enakimi pravi-Spu Za vse zaposlene delavce, niti jpi" °- Rudarji so bili zavarovani v rrfli' pfj krajevnih bratovskih skladnic . p ji), farskih in montanističnih podjetji' u 0 bde podrejene glavni bratov-J i)s.skladnici s sedežem v Ljubljani. bK soh?0ve za zavarovanje železničarjev j; žav la humanitarni in bolniški fondi dr-ja|,n.e8a prometnega osebja pri direkci-r So>arzavn>h železnic. Vse te ustanove 0 : svoje zavarovance izvajale bolni- v^’. nezgodno in pokojninsko zavaro-Javni in privatni nameščenci so Pri -p niško in nezgodno zavarovani Jn6 *rgovskem bolniškem in podpor-ilto^.društvu, pokojninsko pa pri Po-Ijiijl^kemu zavodu za nameščence v * Vani' Državni uslužbenci so bili jem0Van* P1* državnem pokojnin- * PtjVj skladu. Vsi delavci, ki so imeli d° socialnega zavarovanja po I4 au o zavarovanju delavcev z dne iti Oj aia 1922, so imeli samo bolniško tava5®°dno zavarovanje. Pokojninsko Pre^v°Vanje za te delavce, to so bili Hv em v industriji in obrti zaposleni S 193 bil° uvedeno šele 1. septem- ^Vsk° zadružništvo je bilo t^fflibno za reševanje malega položaja delavstva ^Jovi samopomoči f# j . 'fi Pon,e'delavsko zadružništvo je bilo Poioj^btio za reševanje materialnega ^očj Ja delavstva na osnovi samopo-i%Ljlelavskih domov. Naj ome- jale so podporo brezposelnim delavcem in podpirale delavske sindikalne organizacije. Delavska zbornica v Ljubljani je bila ustanovljena 6. januarja 1922 in je vse do leta 1927, ko so bile izvedene prve volitve vanjo, delovala kot začasna delavska zbornica. Njeni člani so bili dotlej imenovani na predlog delavskih strokovnih organizacij. Delavski zaupniki so bili zastopniki delavstva po obratih Delavski zaupniki so bili zastopniki delavstva po obratih, posredniki med delavci in delodajalci v delovnih sporih in varovalci delavsko zaščitne zakonodaje po obratih. Volili so jih oz svojih vrst vsi zaposleni delavci lavski zaupniki so uživali zaupniško imuniteto in jih podjetnik zaradi njihovega delovanja ne bi smel odpustiti iz službe ali kako drugače preganjati, zato so bili pogosto tudi nosilci sindikalne borbene politike in so se sindikati borili, da bi imeli čimveč svojih ljudi med zaupniki. Ta organizacijska oblika delavskega gibanja je nastala v razmerah revolucionarnega razdobja ob koncu prve svetovne vojne in po njej. V Sloveniji je bila institucija delavskih zaupnikov uvedena 1918 in sicer v povezavi z obrtnim nadzorništvom. V moči te uredbe in ob podpori revolucionarnega razpoloženja delavstva so bili v mnogih podjetjih takoj izvoljeni ali postavljeni prvi delavski zaupniki. Način njihovega delovanja, pristojnosti, pravice in dolžnosti ter način izvolitve pa vse do leta 1927 ni bilo določeno. Ves ta čas so v mnogih podjetjih delavski zaupniki obstajali in delovali samo ob podpori močnega delavskega gibanja, ker so podjetniki odrekali legalnost njihovega poslovanja, ovirali njih izvolitev, delo, jim odrekali vlogo legalnih predstavnikov delavstva, niso spoštovali njihove imunitete. Delavski zaupniki so bili elementarni in najbolj množični nosilci socialne politike, ki so segali v sleherno podjetje, obrat in bili v njem stalno prisotni ter niso nikdar izgubili stika z delavstvom. Vse omenjene oblike zaščite delavstva so se seveda uveljavljale v pogojih kapitalistične družbe in bolj ali manj zaostrenih razrednih konfliktov. Zato je še posebej očitna razlika med deklariranim in normativnim stanjem ter dejanskimi pogoji življenja in dela slovenskega delavstva, ki je bilo prisiljeno boriti se za svoje pravice. Razkorak med deklariranim in dejanskim stanjem je bil velik in delavstvo je bilo prisiljeno boriti se za svoje pravice Delavska zaščitna zakonodaja, tudi taka, kakršna je bila z vsemi pomanjkljivostmi, je bila uspeh boja delavskega razreda za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, rezultat razrednih odnosov v stari Jugoslaviji, v svojem političnem izvajanju pa je nosila pečat poostrenih razrednih nasprotij, ki so nastala po učvrstitvi buržoazne vladavine. Vsi socialnopolitični ukrepi so v praksi zadevali na velik odpor in nespoštovanje s strani podjetnikov in tudi samih državnih organov, ki bi morali skrbeti za njihovo izvajanje, tako da se je moral de- bije v okviru industrijsko še manj razvite Jugoslavije, ki je imela bogato agrarno proizvodnjo. Take razmere so zahtevale preusmeritev slovenskega gospodarstva v razvoj industrije. Ta razvoj pa v letih stare Jugoslavije ni bil zadosten; temu niso bile krive samo posledice ekonomske narave, pač pa tudi politične razmere. Delež kmečkega prebivalstva je bil v Sloveniji kljub razvoju industrije in Iz cikla Maksima Sedeja — »Predmestje« lavski razred vztrajno boriti za izvajanje zakonskih odredb o zaščiti delavcev. V takih okoliščinah so delavci živeli in delali pod najtežjimi pogoji, kar je imelo za posledico veliko število poškodb pri delu, smrtnih primerov, veliko izčrpanost delavcev, številna njihova obolenja in končno veliko revščino večine delavstva. Delež kmečkega prebivalstva je bil v Sloveniji kljub razvoju industrije največji — struktura delavstva v Sloveniji od 1918 do 1941. leta_________________ Prva svetovna vojna je povzročila velike gospodarskopolitične in splošne strukturne spremembe slovenskega gospodarstva, prebivalstva in delavstva. Pretežno agrarna in industrijsko nerazvita pokrajina je prišla iz industrijsko bolj razvite bivše habsburške monor- o v . 1 ^ ti j istiiv Slcn*° zadrugo »Železničarski de-Crr, tr0m<<> ki je kupila hišo na Turja-rtat(WlU’ kjer U^ljanski proleta-Ugo '|,Svoj prvi delavski dom, in za- ^ __________________ N farski dom«, ki so jo leta anovili komunisti v Trbovljah, pa )en u8a je z lastnimi sredstvi zgra-*; JuJj rudarski dom, ki so ga orjunaši I ceSo , 1924 zažgali. Delavske zbor-•Vv j ot Interesna predstavništva delt 'Zva!' .nameščencev tudi oblikovale s°cialnopolitične ukrepe. rph Jene so bile po uredbi o delav-riQ*°^ilihrniCa^ z ^ne 2 L maja 1921 in 28 fZak°na o zaščiti delavcev z likale r)n.uaria 1922. Organizirane » ani Jlačelu samouprave. Vodili so >i. p j’ 1 so jih volili vsi zaposleni de-Ori Vanje ^na sredstva za njihovo po-JP.SvsČik obvezni °’3 % Prispevki •mez^‘ ^ področje delav- Sr^kih lc ie sodila zaščita vseh eko-social B.v de)a7 SOci,alnih in kulturnih intere- —— K^ico ■ evl m nameščencev. Imele so ja, v*co ;n , -** ■»auicsccucev. imeie so 3 jn dolžnost dajati zakonoda-C^orl^ Predl°ge, poročila in Ha r.sfVanju delavskih socialnih jk-Zaht ' elavske zbornice so morale tiv j*0 Sre rt Pr*2adetih strank sodelovati ,;%o8o°dVhanJu za sklepanje kolek-1 'Z det® ab »n pn sporih, ki so nasta- mh -kIOve Pri sporih, ki so nasta-'(u- razinerja med delavci (2t sti ukoZoirdali so P°datke i" tla, ^Je tv, 7° 0 delavskih zadevah V *ezd in eksistenčnega mini-dna gibanja, stavke). Da- Kruha ni — (Maksim Sedej) drugih gospodarskih dejavnosti največji, je pa nazadoval. Ce vzamemo za izhodišče primerjave stanje ob zadnjem popisu prebivalstva pred prvo svetovno vojno iz leta 1910, vidimo, da je takrat od kmetijske proizvodnje živelo 68% slovenskega prebivalstva, od industrije in obrti 15 %, ostalih 17 % pa od trgovine, prometa, javnih služb, svobodnih poklicev in od drugih dejavnosti. Do leta 1931, ko imamo zopet ustrezne podatke iz popisov prebivalstva, se je delež kmetijskega prebivalstva znižal na 60%, delež slovenskega prebivalstva, ki je živel od industrije in obrti pa se je povečal na 23%. Med kmečkim prebivalstvom so bile še ogromne rezerve delavne sile, ker so v Sloveniji prevladovala majhna in zato pasivna kmetijska posestva, 57 % vseh kmetijskih gospodarstev z okrog 90.000 družinami je imelo manj kot 5 ha zemlje, 30.000 kmečkih družin je bilo nesamostojnih, brez lastne zemlje, od tega je bilo okrog 15.000 viničarskih družin. Razen tega se je mnogo posestev zadolževalo, deloma zaradi težkih davčnih bremen, deloma zaradi drugih izplačil in obveznosti, teh dolgov pa pozneje niso mogli vrniti. V letih velike ekonomske krize je bilo zato okrog 42.000 slovenskih kmetij prezadolženih, veliko jih je šlo na boben, nekaj pa jih je rešila uredba o zaščiti kmečkih dolgov. Vse to je predstavljajo veliko rezervo delovne sile za razvijajočo se industrijo v Sloveniji. Razvoj industrije prikazuje število zaposlenih delavcev in njihovo strukturo____________________ V 20-letnem razdobju industrijskega razvoja Slovenije v dobi stare Jugoslavije se je razvilo 856 industrijskih obratov tovarniškega značaja, v katere je bilo investiranega 2,2 milijardi dinarjev osnovnega kapitala. Po številu obratov so sicer prevladovala manjša podjetja, večina kapitala pa je bilo investiranega v nekaj res velikih podjetij in prav ta podjetja je obvladoval tuj kapital. 68 % vsega kapitala je bilo investiranega v tista podjetja, ki so bila sicer ustanovljena še pred letom 1918, v okviru stare Jugoslavije pa so izrabila ugodne razmere in zelo razširila svoje obrate v Jugoslaviji. V mnogih primerih gre tu za podružnice tujih firm. Nacionalizacija tujih firm, ki je bila začeta takoj po vojni, ni bila uspešna. Bolj kot število podjetij nam razvoj industrije prikazuje število zaposlenih delavcev. Rudarstvo in metalurgija, ki sta bila v prvih letih po vojni glede števila zaposlenih najmočnejša, sta začela v drugi polovici 20 let upadati in sta leta 1939 zaposlovala le še okrog 7.000 delavcev. Do leta 1939 se je najbolj razvila tekstilna industrija, ki je tega leta zaposlovala okrog 17.000 delavcev v 67 tekstilnih tovarnah, okrog 5.000 delavcev pa je bilo zaposlenih v obratih oblačilne industrije. Gradbena in lesna industrija, ki sta bili pred gospodarsko krizo po številu delavcev najmočnejši industrijski panogi, sta nazadovali, leta 1939 je gradbena industrija zaposlovala okrog 15.000 delavcev, lesna pa 3.000. Delavstva na državnih železnicah in v železniških delavnicah v Mariboru in Ptuju je bilo okrog 14.000. Kovinska industrija je ves čas napredovala in je leta 1939 zaposlovala okrog 12.000 delavcev. Usnjarska industrija je zaposlovala okrog 5.000 delavcev, kemična in papirniška 4.500, živilska pa 4.450. Delavcev, zaposlenih v trgovini, gostinstvu in storitvenih dejavnostih je bilo okrog 11.000. Javnih in privatnih nameščencev je bilo okrog 13.000. Delavcev zaposlenih v gospodinjstvu (gospodinjske pomočnice) je bilo 9.000. Vseh zaposlenih je bilo v Sloveniji leta 1939 okrog 135 do 140 tisoč. Rudarstvo in metalurgija sta imela zelo pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu Rudarstvo in metalurgija sta imela najpomembnejšo vlogo v slovenskem gospodarstvu med obema vojnama. Čeprav je tovrstna proizvodnja zahtevala največje investicije, so bili dobički rudarsko-metalurških podjetij po drugi strani v .največji meri rezultat izkoriščanja naravnih bogastev slovenske zemlje. V okviru te panoge je bilo za Slovenijo pomembno pridobivanje premoga, svinca, železa in jekla. Najbogatejši premogovniki so bili rudniki Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Velenje, Kočevje in Šentjanž, ki so se vsi razvili še v 19. stoletju. Po I. svetovni vojni sta se pomembno razvila še premogovnika Laško in Brestanica. Leta 1918 so ti rudniki zaposlovali 8.382 rudarjev. Do leta 1924 je premogovništvo hitro napredovalo, količina nakopanega premoga se je podvojila, število rudarjev pa povečalo na 12.773. Sledila je kriza v zaposlovanju, ki pa ni bila posledica manjšega povpraševanja, pač pa modernizacije in večjega izkoriščanja rudarjev. Leta 1925 je bilo v Trbovljah zaposlenih 5.100 rudarjev, nato je sledilo odpuščanje in polovica rudarjev je izgubila delo. V dobi najhujše krize je bilo zaposlenih le 2.400 do 2.500 rudarjev, pa še ti niso bili polno zaposleni, delali so le po 3 do 4 dni v tednu. Tudi po krizi se kljub povečani proizvodnji število zaposlenih rudarjev ni bistveno dvignilo in je dosegalo največ 2.000. Rudnik Zagorje je največji razvoj dosegel šele po prvi svetovni vojni. Zaposlenih je bilo okrog 750 rudarjev. Enako število rudarjev je zaposloval tudi premogovnik Hrastnik. Premogovnik v Brestanici je na dnevnem kopu zaposloval okrog 320 rudarjev. Brezno — Huda jama okrog 400, premogovnik v Kočevju pa prva leta po vojni okrog 1.200, po letu 1930 pa le še okrog 100 rudarjev. Državni rudnik Velenje se je razvil potem, ko je bila leta 1928 zgrajena termoelektrarna.. Premogovniki Laško, Zabukovca, Šentjanž in Kanižarica so se prav razvili šele v letih po prvi svetovni vojni. Vsi pomembnejši premogovniki so bili združeni v Trboveljski premogo-kopni družbi (TPD), ki je bila ustanovljena 1873. leta na Dunaju. Kapital je bil avstrijski, ki pa ga je do leta 1918 zamenjal francoski. Trboveljska pre-mogokopna družba je imela rudnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Brestanici, Libojah, Hudi jami, Kočevju in Krapini. Razen tega je imela moderno opremljeno cementarno in kamnolom v Trbovljah, opekarni v Trbovljah in Brestanici in termoelektrarne v Trbovljah, Zagorju in Brestanici. Razen pridobivanja premoga je bilo od rudarstva pomembno še pridobivanja svinca. Podjetje v Mežici je bilo eno največjih tovrstnih rudarsko metalurških podjetij v Jugoslaviji in je zaposlovalo okrog 1.000 delavcev, rudarjev in metalurgov. Rudnik in topilnica svinca v Litiji pa sta že v 20 letih prenehala obratovati. (SE NADALJUJE) PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (23. aprila 1948) - - . - IIIBglgti DOBRI IN SLABI OBČNI ZBORI V MARIBORU Najosnovnejša napaka, iz katere izvirajo v glavnem vse druge napake in pomanjkljivosti našega sindikalnega dela, je vsekakor depolitizacija, v katero radi zapadejo naši aktivisti. Mnogi se omejujejo pri pripravah na občni zbor zgolj na tehnične priprave. Zaradi svoje politične nedelavnosti so v neposrednem strahu, da občni zbor, v kolikor se bo vršil izven delovnega časa, ne bo sklepčen zaradi premajhne udeležbe članstva. V nekaterih podružnicah, kjer delajo v več izmenah, so prišli taki aktivisti do sklepa, da enostavno ustavijo obratovanje podjetja; izhod tovarne je v tem času itak zaprt in tako bo na občnem zboru stoodstotna udeležba. Jasno je, da je to linija najmanjšega odpora. Napačno je tudi, da številni podružnični odbori čakajo na izvršitev priprav na občne zbore s strani višjih forumov. Jasno je, da funkcionar višjega foruma, ki ni seznanjen s stvarno problematiko podružnice, ne more dobro pripraviti občnega zbora v dveh ali treh dneh, ker je treba za to, kakor že omenjeno, tehničnih in političnih priprav, ki trajajo v nekaterih podružnicah po več tednov. Tako je moral v podružnici »Mariborski otok« predsednik Zveze gradbenih delavcev poleg drugega pripraviti tudi poročila in urediti blagajniško poslovanje. Dvomljivo kakovost takih poročil potrjuje dejstvo, da operativni plan tega gradišča v poročilih sploh ni bil omenjen. Primer dobrih priprav in kjer se niso zanašali na pomoč od zunaj, je bil v podružnici Mariborske tekstilne tovarne. Tam so bili občni zbori pododborov že predpreteklo nedeljo, in sicer v osmih naenkrat, po oddelkih, v ostalih šestih pa so bili še prej. Tudi občni zbori sindikalnih skupin so bili pravočasno, tako da je imela podružnica še 14 dni časa za priprave na občni zbor upravnega odbora podružnice, kar je vsekakor jamstvo, da bo tudi ta temeljito pripravljen. Drug tak primer dobrega občnega zbora je bil v podružnici Mestne uprave cest. Na ta občni zbor so prišli delavci iz 40 km oddaljenega kamnoloma na okrašenem vozu z godbo in zastavo. Ta občni zbor je posebno presenetil zaradi svojega svečanega obeležja, zlasti še zato. ker so tam udeleženci večinoma starejši delavci, o katerih tako radi trdimo, da je z njimi težko politično delati. Tudi občni zbor podružnic na državnem posestvu Lepi dol, v tovarni mesnih izdelkov Košaki, v Državnem zavodu za socialno zavarovanje in še ponekod drugod so bili dobro pripravljeni, kar je pričal njihov brezhiben in uspešen potek. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 4. maja 1978 na naslov; CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št.: 15. Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev. de 2NANSL0- vaostuie avosiDvec (£RWE7) OSUlUMf IkPOMEMU IM£fJ TRoslul) KAM BOŠKI fiEUERAt (LOM ) mineral, ziirst to-RUWI>A(M BRUSeVJE »VEbSM tou n K ERIANDEP enofeiu 'iTjEMvSIU RASLoU RomausVa NIKALNICA Tone FMiČ&K Ul STRDKOV-N?AZ ZA KINA, ČNOLOC, MESTO V 3RA91 , ZNANO ?C SIRU •Zmikavt mAjNosT ■G01.7I- vosr aiKoizjj SapSUA OTMAi VAblS^j žitna bolezen) ZNAČILNOST SIROTE ieoR/ R.ENI?) TEKOČA SKJOV SMUČARJU CBJieR MAJ) I>0-+HN7F.M REKA v S1BIRI7I SJLKMft STARO-S19I/ANSKA crM UMORKjA ClLMSUA zii&ziA (SHARoN) SLovasu aoADKa? MIR« oSua VEIETOKV JUŽNI Ameriki astatij TERMIN fese&uA ŽEtATUM a AZ/JL/I) WWAIA - de LAR.S 0NSA6ER TRUP TIL020T 1ZELEE SL MESTO IT7\LI7£ PlLOtoF, ANAKS/Av* mutM VeRMlTS-U>qoi - i>0«tBI)£-NA SMRT JANEŽ PlANINll ItM, BA-7TA W)IŽEV»JIK OKREPITEV »lavni PftNStl UPBuOUA kon- tinent msAm AZA2A- HiSksid) ŠPANSKI TiSATEL? (MATIEO, <51)7-1614) 3EZERO AFRIlif VLEČEN/E OBRATNA AMBUIAN1A l*E6CW0R KAPL0VAC Okusna mor.riba ANTON AŠILERČ. AKT TRDNOST, VbOMAlNOSr TfcVKA TURNER de 2A. PI7AOO JVORAU)! stirr M/V7KNJO bONVbO LOKAL V LjUSpAM 1 S7ARORIM. PbZbRAV VSOiDGOt- KOZEL SERmAnO OKI^ulš, ■RiDA FRAN4. PlSMEL? (ANbRE) telAVIl'. ZN. AeSicav 5ASDI, fRrrov! MORAVE 'ZRAELSIU Poun k (A5./V) de REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 13 Rešitev: Primož Trubar, Rado Simoniti, Ana Karenina, vikar, zaseka, der, Sa, oris, Ararat, Nora, rival, droga, Ankara, ENI, konj, Novalja, Orjen, garje, Adana, ena, t, Go, eter, kota, Uvac, vitamin. Lin, Majoneza, acetilen, MIG, Titani, Čabar, Janet, Ivana. IZŽREBANI REŠEVALCI * KRIŽANKE ŠT. 13 . L nagrada 200 din: Rems Dušan, Mestne njive 4, 68000 Novo mesto; 2. nagrada 150 din: Vera Štukelj, Moša Pi-jade 4-II, 64000 Kranj; 3. nagrada 100 din: Boris Barač, St. Rozmana 2, 69000 Murska Sobota. Nagrade bomo poslali po pošti. HUMORESKA Nosilci koordiniranega etcetera 1 Peter Perspektivnik, sekretar OZD »Zasanacioprosa«, že navsezgodaj, okrog osme zjutraj, Židane volje vstopi v sobo Mihe Mevže, referenta za reševanje reklamacij s terena. Referent Miha osuplo gleda in presenečeno izdavi: — A, vi ste, tovariš sekretar! — Ja, Miha, jaz! Veš, nekaj imenitnega sem si sem grede izmislil in moram ti to povedati, če ne, me bo razgnalo. A tudi tebe bo začelo razganjati, boš takoj videl... Še nikoli ni naš sekretar govoril takole lepo po domače z menoj, brez dlake na jeziku in odprtega srca, pomisli referent Miha. Ali je kje v precepu? Ali je pil? Le kaj ima za bregom? — Dolgo te že opazujem in tehtam, dragi moj Miha, reče sekretar Peter veselo. — A veš, da nisi napak? — Ne, ne vem! reče referent Miha, zardel in v zadregi. — V službi si vedno točen in priden si kot mravlja. Ni bilo še naloge, ki je ti ne bi opravil do roka... — Kaj bi tisto! izjeclja Miha. Vse bolj nerodno mu je. — A Štefan, ki med urami zavija k »Poličku«!? Francka, ki hodi od banke sem gede k frizerju!? In Lojze, ki vsak dan zamuja, pa je še toliko predrzen, da hodi domov ob dveh namesto ob treh, da srede sploh ne omenim. Še nikoli ga ni bilo v sredo popoldne v pisarni... Vse ve! se prestraši referent Miha. Mar ve tudi to, da sem z reklamacijami že kar tri tedne v zamudi!? O bože! — Ti si pa čisto drug človek! reče prijazno sekretar Peter. A nato resno: — Cas je, da se to dejstvo tudi ustrezno sankcionira. Referent Miha se močno prestraši. Nekoč je bil član disciplinske komisije in odtlej ve, da »sankcionirati« ne pomeni nič dobrega. Lahko je le premestitev, lahko zadnji opomin, lahko pa celo odpust. — Šaj ni mogoče, tovariš sekretar! — Seveda je mogoče! Pa še kako je mogoče... — A zakaj mi niste še pravi čas povedali, da bi lahko... — Ali misliš, da sem vedel. Šele včeraj sem čisto po naključju, med partijo tenisa z direktorjem »Jugoplonka« zvedel, kako to drugje delajo... — Kaj, kako delajo drugje, tovariš sekretar? vpraša refe- rent Miha in čuti, da postaja v sobi vse bolj zadušljivo. — O, smo še mi za luno?! Z opisi vendar! — Z opisi? — Ja, z opisi katalogiziranih delovnih nalog in opravil, s ponderiranim gradiranjem odgovornosti, pa tudi s kvar.tifici-ranim pristopom k specifiki na-grajevalne problematike. Ce bi se v sporazumih držali le črk, bi bili še naprej pri tleh. Vendar — A vi, tovariš sekretar? P* menda ja niste nase pozabit' Ja tako je: pregovor pravi, da je kovačeva kobila po navad bosa, kaj hočemo, se ojunači i|' se skromno zahahlja refere11* Miha Jevža. — Skoraj bi, ampak niseff1: reče sekretar veselo. — Vj. boste šli že vsi gor, moraUL nujno iti, razumljivo, tudi jaz1 vami, sicer se lahko propofb delitve porušijo, ne!? I so se znašli. A tudi mi se bomo. Veš, kaj boš ti? — Ne, tovariš sekretar! — Ti boš ažurni nosilec poslov za analiziranje reklamacij s terena! — A tako! se začudi referent Miha Mevža in olajšano vzdihne. — A kaj to praktično pomeni? — Najmanj stopetdeset jur-jev več! — O, hvala lepa, tovariš sekretar. A kaj bo Štefan? — Štefan bi pa po mojem lahko bil prevzemnik in izvrševalec delokroga poslov direktorja centra za registriranje kala v naših podružnicah. — In Francka? — Aha, Francka... Počakaj malo! Saj res, Francak bi lahko bila koordinatorka del in opravil šefinje računalniške tehnike. — Ali imate že kakšn0 L idej°? v k — Ja, seveda jo imam- v ? službo grede mi je iznenač3 A padla v glavo in mislim, da ^ % slaba. Jaz bi pa lahko bil nosili koordiniranega usklajevan)3 delovnih zadolžitev general' nega sekretarja. Peter Persp^' tivnik, nosilec koodiniraneg3 etcetera »Zasanacioprosa«, ^ praviš nato? Kako zveni? — Ja, ne vem, kako bi van1 rekel, nosilec koordiniraneg3 % toiC V % Ki etcetera. Prvi hip ne zazven1 domače, toda če vsestransk0 premislim, hočem reči, če se ta predlog poveže z drugi111, adekvatnimi predlogi, če se P11 tem upošteva še... In referent Miha Mevža sred' srečnega jecljanja umolkne. in ves ganjen prikima. JANKO ŠPIČE* I vstc h io V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost je izšla pomembna knjiga: Samoupravna urejenost in gospodarska uspešnost delovnih organizacij avtorjev dr. Bogdana Kavčiča in Vojka Antončiča. Kako se spreminja narava družbenih odnosov v organizacijah združenega dela? Na ta in druga vprašanja sta avtorja skušala odgovoriti z raziskavo, o kateri poročata v tej knjigi. Knjiga bo dobrodošla vsem vodilnim delavcem v delovnih organizacijah in družbenopolitičnim delavcem. Cena: 250 din za izvod. Naročila pošljite na naSnC-CGP DELO - TOZD LAVSKA ENOTNOP^ Ljubljana, Dalmatinova Ali gospodarska uspešnost vpliva na razvoj samoupravnih odnosov? Ali se z razvojem samoupravnih odnosov povečuje gospodarska uspešnost? Kako meriti razvoj samoupravnih odnosov? NAROČILNICA gr, Nepreklicno naročam pri TOZD DELAVSKA ENOTN_^ ^ Dalmatinova 4...izvodov knjige dr. B. Kavčič® Antončiča SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPU*' SKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ Knjige pošljite na naslov: ......... Poštna številka, kraj: Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. Čitljiv podpis' "ičj / %l % be 'loi S hi h fei hi h h, % 'ti. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala : Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel- - ~^ yi Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun Poljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stan« V, pl»' letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Po^tr1 čana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.