Ljubisav Markovič:
KRATEK   TECflJ   POLITICNE   EK0N0MIJ5
STORILNOST DELA
Potein pride obdobje postop-nega razvijanja družbenega upravljanja. To že neposredno nakazuje JSrte bodoče komuni-stične družbe. Sestoje se v tem, da se dejanskj proizvajalec dvi-ga na vodtlno mesto v družbe-ne-m življenju. V kakšnem smi-s?u? V takem smislu, da zače-njajo sedaj delovn.l ljudje nepo-sredno sami upravljat; gospo-darsiko, kulturno, politično 'n sccialno-zdravstveno življenja To drugo obdobje bo daljše ;n bolj radikalno v razvijanju no-ve družbe. Tudi to pa mora ohraniti v marsičem ostanek srtarega. Na primer blagovno proizvodnjo in vlogo trztš*a. nagrajevanje po kvaUfikaciiah in večiem potrošniku delovna moči. Prav tako mora ohraniti tudi vlogo države v splošnem nravnavanju ekonomskih in družbenih odnosov. Razume se. ti ostanki starega imajo v na-ših pogojih novo vsebino. Ti so metoda razvoja iniciative posa-meznika in organizaeij, d-a o'. dosegli čim večji učinek To pa koristi   vsem,  vsej skupaostl.
Naš razvoj pa ie samo del da-našnjih dogajan] v svetu. Pre-hod iz kapitalizma se dejansko uresničuje tudi v drugih drža-vah. Samo v vsaki po svoje Ne bi mogli reti, da delavsfc? ra-zred v vseh državah politifno dovolj krepko deluje za pospe-Senje tega prehoda. V najboM razvitih državah celo prevladu-je stihijnost. To poment, da »na-ravnl tokt, proizvajalne sile (ame po  sehi pritiskajo   k  pre-
hodu na višje družbene odnose. Delavslci razred bi v teh drža-vah in v svetu lahko bolj po-spešil vsa ta gibanja in ublaiil »porodne bole&ine« nove druž-be. Z odločnejSo akeijo lahko na primer onemogoči strasilo vojne nevarnosti. Namesto da bi stotine milijard dolarjev tro-šili za priprave za un.ičevanja sveta, bi jih lahko trošili za gospodarskl razvoj. To bd v kratkem industrializiralo vse kontinente. V enem, dveh deset-letiih b.i delo v teh državah lahko skrčill na dve do tri ure na dan. Zivljenjski standard pa b: lahko bil za vsakogar vsaj dva do trikrat višji, kakor pa je   v   najbolj   razvitih   državah.
Stihijska težnja zahteva »a-vestno akcijo delavskega razre-da. odločno f.n energično, ker so materialnl pogoji za to več ka-kor zreH. Potrebna je tudi zato, ker pomen.t veliki razvoj tehni-ke tudl ogrožanje sveta, te ta ostane v rokah nazadnjaškdh sli kapitalizma. Pomislimo sa-mo, kaj pomenijo hidrogenske alt kobaltne bombe. Ne smemo pa pozabitri tudi tega. da se v času, ko nekje sistem umira, lahko v njegovem naročju naj-rfejo     kratkovidm     brezumneži.
Pripomba: V tej naši razlagi smo bodočo proizvodnjo. h ka-teri teži sodobna družba, v ce-k>t: imenovalt komunistično. So-ctalizem pomeni tudt komuni-s'i5no družbo, toda njeno nižjo fazo. Svet Je sedaj v prehodnem obdobju h komunizmu, to je. v njegovi  nižj!  fazi  — socialiimu.
STORILNOST DELA
1. Glavno vprašanje gospodarstva
Po navadi govorimo, (ia je delo temclj obstanka in raz-voja človeške družbe. Res je. Toda to zahteva neko dopolni-tev. Tcmelj je tisto delo, čigar nioč raste. Delo, čigar storil-nost raste. Tu pa smo prišli do odločilnega vprašanja gospo-darstva vsake države in vsake epohc. Vsa številna gospodar-ska vprušanja se konec kon-cev zaustavljajo na isti točki: na vprašanju storilnosti dela. Ali pa lzvira.jo iz njega.
Storilnost dela je tista glav-na stvar, zaradi katere nasta-ne prehod iz enega v dru^ na-čin proizvndnje, na primer, kapitalizcin niora odstopiti me-sto socializmu. Zakaj? Zato ker je sociali/.em v osnovi no-silec večje storilnosti dela. Kaprtalizem.  to  se  pravi  pro-
izvoilnja za profit kapitalista, ne more več dvigati storilnosti dela glede na ogromne mož-ttosti, ki obstoje. Ne more tega na bazi povprečnib ekonom-skih pogojev. Ce pa kapitali-zcm v splošnem smislu ostane, tedaj se mora predrugačiti njegov gospodarski mehani-zem. Odtod imamo take-poja-ve, kot je na primer plauira-nje, petdnevni delovni teden in celo tudi nekakšue oblike delavskega sodelovanja pri upravljanju proizvodnje. Ti pojavi so naravi kapitalizma tuji. To so pravzaprav ele-menti socializma. Toda kapi-talizem jih mora, neodvisno od zavesti Ijudi, uporabljati. Te oblike so zanj nujnost, ki mu jo vsiljuje konec koncev problem storilnosti dela.
2. Pojem storilnosti dela
Storilnost  dela  pomeni  moč   je  ta,  da   proučinio  moč  vsa-dela,   njegovo   plodotvornost.  kega  od   teh  elementov  dela.
r- .    .    .   .                    ..       Zlasti   moramo  videti,  kakšen
Delo je, kakor vemo, spojina   .    odaQS med živim de]om jn
treh elementov:  z.vega clove-  gre<lstvi za proizV(Klnjo, ki jib
škega dela  sredstev za delo m   {q   de(o           lja   v   gibanje.
predmeta dela.Joda dek) nam   Dn](,a      t        .    ^ da vidim0]
samo  po sebi se ne kaze, ko-   kakšn0    koiieino    proizvodov
hksna  ie njegova moc in nje-   da-     t(J   delo    pravzaprav   pa
gova plodotvornost. Za gospo-   prjdemo   ^   obeh    poteh    do
darsko z.vljenje pa je to naj-  istega cjlja   Količina  proizvo-
poglavitnejse.                            doy    je   pravzapra7    rezultat
Ostaneta nam dve poti. Ena   plodnosti dela. Ta plodnost pa
je v prvi vrsti odvisna od od-  prejca, ki delata z različnimi
nosa med maso živega dela po  sredstvi dela. Delovni dan naj
eni   strani   in   maso   sredstev  bo osem ur.
za proizvodn jo po drugi stra-     Prcjec B dela v tovarni, pre-
ni. Naj nam to razloži enosta-  lico   in   vretenom.   Kakšna   je
ven   pnmer.   Oglejmo   si   dva  moč  njegovega   dela.  Imamo:
8 ur živega dela nasproti ... rczultat 1 kg prediva.
Pretec B dela v tovarni, pre-dilnici. Tam bi bil na primer
1 preslicc 1 vreteao... 1 kg volne
takle odnos: 8 ur živega dela nasproti
... rezultat 200 kg prediva.
V tovarni je rezuitat prejca ncprimerno yečji. To pa za-radi tega, ker isla količina ži-vega dleia spravlja v gibanje in predeluje mnogo večjo ma-so sre-dstev za proizvodnjo. Predilrii stroj in električna energija dajeta pravzaprav zlavno moč prejcu v tovarni. Močna sredstva za delo po-vzročajo, da je plodotvornost n.jegovega deia velika. To se pravi, da v 8 urah dela sprede 200-krat več prediva. Razen sredstev za dnio ima proieo v tovarni še druge ugodnejše pogoje. O njih bomo govorili pozReje.
Kaj potemtakem vsebuje pojem   storilnosti   dela.   Vse-
1 predilni stroj
50 vreten
100 kWh električne energije
200 kg volne
buje enostavno, toda najpo-glavitnejSe vprašanje, ki nam odkriva, koliko dela vsebuje neka. količina materialnih do-brin. Koiiko proizvodov daje določna količina dela. Tu je določeni rezultat dela dejstvo. Ta rezultat pa j.e, kakor smo videli, odvisea od tega, kakšen je odnos med živim delom po eni strani in sredstvom za pro-izvodnjo po dmgi strani. Zato lahko vprašanje storilnosti de-la postavimo tudi na naslednji način: Namreč — koliko žive-ga dela potrošimo pri sprav-ljanju v gibanje in predelova-nju določene koliciae sred-stev za proizvodnjo.
3. Tehnična sestava elementov dela
Da bi spravili ladjo v giba-nje, je treba 30, 50 ali 100 mornarjev. To je odvisno od velikosti ladje. Velike čezoce-anske ladje imajo po več sto-tin mornarjev. Za spravljanje vlaka v gibanje je trcba nepo-sredno samo nckaj ljudi — strojerodja, kurjač, sprevod-niki. Stružnici streže samo en človek.
Ali smo te ljudi postavili popoln-oma samovoljno? Ne. Vemo, da bi bilo neumnost po-riniti lacljo na odprto morje (zazdaj) samo z nekaj Ijudmi. Toda sniešno bi bilo, če bi imeli v vsakem vagonu več sprevodnikov. Nekaj objek-tivnega, takorekoč prirodnega določa, koliko delavcev mora biti 7 teku določene proizvod-ne defavnosti. To objektivno je — znafaj in razvitost sred-ster za delo. Toda prav tako tudi splošna organizacija po-sla. Le-to je torej vsebovano v sami tehniki dela.
V odlvisnosti od toga, koliko je razvita tehnika dela, kakš-na so sredstva in orgariizacija dela, obstoji ncko potrebno sorazmerje: določena količina tehnike zahteva za določen čas rloločeno količino živesra dela. Prav tako pa tndi določeno kolieino surovin. To potrebno sorazmerje med količino ži-vcga dela in mase sredstcv za proizvodnjo imenujemo teh-nično sostavo dela oziroma proizvodnje.
Naš primer, ki smo ga zgo-raj   navcdli,   je   pokazal.   da
iinamo enkrat toiinično sesta-vo z ročno preslico in vrcte-nom, drugič pa sestavo s pre-dilnira strojem. Pri njem je očitno tudi to, da razvita teh-nika zahtcva tudi večjo maso surovin, da bi se delo odvijalo v predvidenera času. Projec B v tovarni je moral imeti pri-pravljenib 200 kg volne, ker sicer ne bi imel kaj delati v teku 8 ur.
Tehnična sestava dela je osnovni pokazatelj storilnosti dela. Tudi brez posebne ana-lize lahko zaključimo, da ima prejec v tovarni večjo storil-nost dola (scveda predpostav-ljamo kolikor toliko normalne pogoje. Med nje spada tudi nivo izkoriščanja kapacitet ce-lotne tovarne).
Z napredkom tehnike in z uvajanjem znanstvenih metod v organizacijo dela se spremi-nja iudi tehnična sestava dela. Le-ta rasle. se veča. Lahko ra-čunamo, da bo ščasoma vsa predilnica avtomatizirana. Te-daj bo njeno delo naclzoroval samo en delavec. Prcdelovala pa bo. na primor, v 8 urab dela 1000 ton volne v predivo. Storilnost dela bo torej silo-vito porasla. Toda tu moramo postaviti še en pogoj. Da bo nnnire? tudi tedaj napor de-lovne sile v istem obsegu. Da bomo imeli isto trošenje de-lovne sile.
Potemtakem: »... družbena stopnja storilnosti dola se iz-raža v relativnem obsogu sred-stev za proizvodnjo, ki jih de-lavec z istim naporom delovne
sile spreminja v proizvod ˇ določenem delovnem času. Ma-sa sredstev za proizvodnjo, 9 katero upravlja, se povečuje s storilnostjo njegovega de-la... masa uporabljenih stro-jev ... mineralnih gnojil, cevi za kanalizacijo ... je pogoj za povečaiije storilnosti dela. Prav tako tudi masa tistih sredstev za proizvodnjo, ki je skoncen-trirana v poslopjih, velikan-skih pečeh, transportnih srcd-stvih itd.... Povečanje obsega sredstev nasproti delovni sili, ki jim je pripojena, izraža po-rast storiinosti dela.« (Marx, Kapital I, slr. 517—518, cirili-ca, izd. »Kulture«.)
4.  Storilnost  in intenzivnost dela
Poglejino najprcj, kaj je to intenzivnost dela.
Pri izdelavi proizvoda dela-vec, kakor veino, troši svojo delovno silo. Dela določen čas. Ob tej priliki napenja do ne-ke stopnje svoj razum, miši-ce in živce. Ta stopnja napora je intenzivnost njegovcga dela.
Bolj intenzivno je delo tiste-ga delavca, čigar delovna sila se v istem času napenja in tro-ši v večjem obsegn. Ko dela intenzivnejše, delavec na pri-mer bolj pazi na gibanje stro-ja in gibanje prcdmeia dela. Njegove roke in noge so hi-treje premikajo. Hitreje kon-čuje predvidene operacije itd.
Rezuliat te večje intcnziv-nosii dela je ta, da delavec v istein času (8 ur) proizvede večjo kolifino proizvodov ka-kor poprej.
V kakšni medsebojni zvezi sta intenzivnost in storilnast dela?
Prvo, kar lahko opazimo, je to, da vsako delo zahteva do-ločeno stopnjo intenzivnosti. Storilnost dela potemtakcm vključu.je noko stopnjo inten-zivnosti dela kot nekaj pnvseia razumljivega. To je normalna, navadna, povprečna intenziv-nost. Taka intenzivnost ni ne-kaj posebnega. Spada v pojena storilnosti dela.
Toda nekatori delavci delajo bolj intenzivno kakor drugi. Prav tako labko tudi eelotne gospodarske organizaci.ie de-lajo bolj intenzivno kakor pa je povprečje v intenzivnosti dcla. V tem smislu moramo pojem intcnzivnosti dela iz-lot-iti in ga posebno prouče-vati.
Primerjava storilnosti dela in intenzivnosti dela kaže ne-kaj sknpncga. Tako proizvod-nejše kakor inlenzivnejše delo dajeta v istein času več pro-izvodov kakor poprej. Toda med njima se pojavlja tudi bi-stvena razlika.
Kakšna?
Taka, da da proizvodnejše delo z istim pofroškom dela več proizvodov. Intenzivjiejše delo pa da več proizvodov sa-nio s povečanim potroškom dela v istem delovncm času.
Urednlštvo io glavna uprava »Na5e skupnostl« (v srbohrvažčlnl »Naše lajednice«) Beograd, Dečanska  35/IV.  telefon  20-118.   —   Glavni  in  odgovorn!   urednik
LJublsav  Markovit.   __  Uredniški  odbor  In  dopisniStvo  ta  Slovenijo, Liubljana, Ul. Tonfrta Tomšiča   9/II.,   telefon   21-605.   —   Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo,
Ljubljana,  Ut Toneta Tomšiča  5/11.  telefon  za  ljubljanske  naročnik» 20-463. za zunanje 21-832, poštni predal 29, tekoči račun 60-KB-5-2-367, s posebno oznako »za .Našo  skupnost'«.  — Tiska  Časopisno-založniško  podjetje   »Slovenski poročevalec«. — Za tisk odgovoren Franc Plevel.