Kranjska politika in učiteljstvo. (Konee.) Nedavno sem v ^Domoljubu" bral tudi, da država nima nobene pravice do odgoje in šol, oboje se mora državi iztrgati iz rok. Sedanji šolski zakon je brezverski in krivičen. Eomu naj sedaj človek verjame? Mi smo prisegli zvesto izpolnjevati svoje stanovske dolžnosti po sedanjem šol. zakonu in tako tudi po svojih skromnih močeh delamo. Sedaj nam Jje jasno, čemu nam vedno meče klerikalizem brez- verstvo pred oči in nas kot take 6rni pred narodom. Mi smo na večne čase zapisani vragu in večnemu pogubljeaju, ker lepo ¦ueimo, zvesto izpolnjujemo svoje stanovske dolžnosti, delamo in iivimo f zgled miadine itd. — pa vse 4o ni nič, ker država nama pravice do odgoje in šolstva, mar«?eč sam klerikalizem. ^Domoljufe" trdi tako, mora biti -že res, saj nikdar ne zlaže, obrekovati pa že tafko ne sme katoliški list, to je izkljueeiK). Eaj bo z nami ? Zmeraj nas ima v žehti, pa nobeden ee noče poboljšati, m«rveč se več «d njih gredrzne zapeljavati nerazsodne in n-ecavedne -kmete k nepokorščini. Pred ve& leti eta ©ba imeoovana lista neprestano pis&da, da je vera v nevarnosti, vedno je bila na vrsti brez^erska šala, br«zversko libeialno učiteijstvo, in brezverstvo po?sol... No, sedaj je aaš klerikalizem prdšel do korita in je pozabil oa breaverstvo. Že 40 let poučuje brezvereko u&iteljstvo po brezversk-em šol. zakonu, a naš narod je še vedno veren, tako da je klerikalizem sedaj iz polnega korita, pa nobeaemu drugemu Dižesar ne pri.vošči. Ali ni čudno to brezverstvo? Zmotil sem se; še se bere tupatam o brezvernih, a ti so dalee od nas, tam nekje na Francoskem. Vse dogodke proti veri in dahovščini na Fraacoekem se naslikajo z živo barvo našemu n«vernemu ljudstvu v dušno hrano na katoliški podlagi z opombo: Taki so tudi naši liberalci! Naše verno Ijudstvo gleda te črne naslikane strahove, a videti jih ne more, ker jih nikjer ni. — Naši liberalci so verni katoličani z edino izjemo, da niso kimovei v prosvetnih zadevah našega klerikalizma. Bazporoka, svobodna šola in Iočitev cerkve od države so tisto trobilo, s katerim neprestano straši naš klerikalizem naše ubogo ljudstvo in s tem ga drži v sponah. Pa naprednjaki se ne ozirajo tudi na to prav nič. Še na misei ne pride nobenemu, ločiti se od svoje zakonske dvojice in vzeti drugo, saj mu je še ena preveč. Piše se res tupatam za kratek čas kaj o tem, a papir je potrpežljiv, do izpolnitve ne pride pri nas v katoliški Av- striji nikdar, to ve naš klerikalizem prav dobro, pa njemu je vsaka oglodana kost za obrekovanje dobra. Naš klerikalizem nima večjega strahu, kakor priznaiije liberalcev za katoličane. Eatoličan in ne biti v posvetnih zadevah klerikalizmu kimovec, to je skrajna predrznost, hinavščina ¦— brezverstvo prve vrste. Le berite, gospod urednik, 49. št. rSlovenca", 5e ne verjamete! Ce se roi napredni učitelji javno priznamo za katoličane ali ne, smo t očeh našega klerikaiizma vseeuo brezverci; ker priznavamo svobodno šolo na sedajcjem šolskem zakonu, ki je od papeža nepreklicano proklet. Ta je postavil učiteljstvo na svobodno nogo, ki ni več hlapee gotovih duhovskib gospodov kakor nekdaj — in to je tista sveta jeza, zaradi katere nas klerikalizem smrtno sovraži, preganja, opravlja, denuncira ter škoduje, kjer le more. Pravi, da hočemo vreči Boga iz šole, duhovne prepoditi in bogsigavedi še kaj. Če ga pa vprašamo, kdo je pa tisti, z imeni na dan! — je tib. kot grob. A vkljub vsemu temu se priznavamo javno za prave katoličane, želimo dati Bogu, kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega. Mi verujemo, da ima cesar pravico dajati postave, kar klerikalizem zanikuje in zametuje, čeprav je to v velikem nasprotstvu z učečo cerkvijo. In sedaj naj javnost sodi, kdo je brezverec! Ločitev cerkve od države spada strogo pod svelno zadevo. Verska resnica ni, da bi morale države duhovščino vzdrževati. V Zedinjenih državah v Ameriki je cerkev ločena od države — pa kako krasno tam uspeva! Dr. Erek je sam v državnem zboru izjavil, da bo treba resno misliti tudi pri nas v Av8triji na ločitev cerkve od države. In dr. Erek je politik, duhoven, demokrat in prvak v S. L. S. Iz tega se razvidi, kakšne otročarije piše naš klerikalizem. Predaleč sem zašel, gospod urednik, nisem mislil počastiti g. dr. Lampeta s tako dolgo polemiko. Eer dobro vem, da Vas ima v želodcu in z Vami vse Vaše privržence, saj je še nedavno pisal, da je BUčit. Tov." pred časom še huje pisal proti klerikalizmu kakor MSlov. Narod". Povedali ste mu jih veliko resničnih in pravih, a na vse to Vam ni hotel dati odgovora, ker ga ni mogel. Zaman ste objavili, da hočete vse preklicati, ako ste v zmoti — klerikalna brca je bil odgovor. Eadoveden sem iztikal po BDomoljubu1' in nSlovencu", po odgovoru, pa ga ni bilo in ga tudi sedaj ne bo. fiesnica je samo ena, in ta je na naši strani. Jaz sem mnenja, da je pametna upozicija potrebna pri vsaki stranki. Elerikalizmu je treba povedati v obraz, kar mi mislimo, če ne, bo mislil v svoji preDapeti vsemogočnosti, da se ga bojimo, ker nas misli sestraditi. Ako ne vržete dopisa v koš, Vam bom o priložnosti še kaj drugega sporočil. Do takrat Vas ppzdravljam! Učitelj-katoličan.