Ninina (linčana v gotovini. KRALJEVINA «f JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST Kraljevske banske uprave dravske banovine ^aja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 10'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. V LJUBLJANI dne 1(1. marca 1940. Letnik XI. VSEBINA: 108. Razglas o proračunu mestno občine ljubljansko za leto 104O./41. s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. Razne občeveljavne odredbe. 108. Razglas 0 proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1940./41. rax v0(boebo ministrstva za finance, oddelek za pro- I, 'VL 1870/VII z dne S marca 1940., je bil odobren dj„ mestne občine ljubljanske za leto 1940./41. z sPecj. 1 izdatkov in prav toliko dohodkov ter iieil ‘l proračuni mestnih skladov in ustanov v skup- doh.., *»«ku din 11,369.107'— izdatkov in prav toliko IJ(Jko\-. nji \lldw odločbo je bil potrjen in odobren tudi nasled-ljubti UV i,k o izvrševanju proračuna mestne občine d°ločh!'Sk-e za Prora^aasko leto 1940./41. s proračunskimi ttav^‘7 čl. J. do 21., z določbami glede občinskih v el. 22. do 56. in s končnimi določbami v čl. 57. . Pravilnik liiwiV.r®evanju proračuna mestne občine U)'janske za proračunsko leto 1940./41. I. Proračunske določbe. p Člen 1. ll)40 'i01 punsko leto 1940./41. so prične, s 1. aprilom p0' Se neha z 31. marcem 1941. hirati nd|,(iteku proračunskega leta se ne morejo anga-1>r°račiu !fni ‘zt*atki. Iz kreditov, angažiranih do konca kta) j '!sKega leta, se vrše izplačila do konca računskega ,Vtsiti iz'p ^1. julija 1941. Po tem roku se ne morčjo atki iz proračunskih kreditov. Člen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1940./41. se odobruje z rednimi izdatki .... din 131,305.385'— z rednimi dohodki ... . din 131,305.385'— Clen 3. Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 2. so sestavni del pričujočega pravilnika. Člen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, se ne smejo zviševati. Člen 5. V kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina ljubljanska od 1. aprila 1940. dalje doklade, trošarine, uvožnine, takse in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov proračuna .za leto 1940./41. Člen 6. Če hi se v teku proračunskega leta 1940./41. pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah trošarinske oziroma-uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta trošarino oziroma uvozni no znižati. Člen 7. Vse občinske nabave, nad din 10.000'— se morajo javno razpisati. Vsak tak razpis je objaviti v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine« z rokom 10 do 30 dni. Oceno in oddajo teti nabav oskrbi odbor za oceno nabav po »pravilniku o poslovanju odbora za oceno nabav pri mestni občini ljubljanski«. V nujnih in neodložljivih primerih, kjer preti nevarnost v zamudi in hi občina mogla trpeti škodo, smeta predsednik mestne občine in načelnik finančnega odbora odobrili brez javnega razpisa nabave do zneska 200.000 dinarjev. Takšne nabave ni treba predlagali odboru za oceno nabav. Za občinske nabave v vrednosti od din 1001'— do vključno din 10.000'— se morajo pribaviti ponudbe najmanj treh interesentov,.da jih oceni tričlanska uradniška komisija. Nabave do zneska din 1000'— pa se vrše z neposredno pogodbo. Nabave in izvršitev del od din 1001'— do vključno din 10.000'— odobruje predsednik mestne občine po predlogu tričlanske uradniške komisije; nabave in izvršitev del do din 1000'— pa odobrujejo načelniki oddelkov, zavodov in podjetij v okviru kreditov, s katerimi razpolagajo. Komisijo za odpiranje ponudb tvorijo direktor mestnih uradov ali uradnik upravno-konceptne stroke, ki ga on odredi, kot predsednik ter odposlanec finančnega oddelka in pristojni referent kot člana. Odposlanci finančnega oddelka in pristojnega referenta odredita njiju načelnika. Nakup knjig, slik in drugih reči, kakor instrumentov, strojev itd., katerih kot specialnih stvari ni mogoče nabaviti z razpisom, se lahko izvrši po odobritvi predsednika mestne občine ljubljanske z direktno nabavno pogodbo. • Nadrobna navodila o poslovanju z nabavami bo predpisal mestni svet s posebnim pravilnikom; začasno pa veljajo odredbe, ki jih je tozadevno izdal predsednik mestne občine ljubljanske z okrožnicami z dne 20. aprila, 15. maja, 8. julija 1935. in 17. aprila 1939., v kolikor niso s tem členom spremenjene. V kolikor gre za nujne dobave materiala in oddaje različnih del v zvezi z zaščito in preskrbo prebivalstva, je z odobritvijo predsednika mestne občine opustiti sicer veljavne formalne predpise o nabavah. Za vsa izplačila pri centralni mestni blagajni in blagajnah mestnih podjetij in zavodov, ki ne presegajo vsote 10.000'— din, se ne zahteva predložitev potrdila o plačanih državnih neposrednih davkih. Clen 8. Društva, organizacije in ustanove, ki dobe iz občinskega proračuna podpore, ki znašajo letno več kot din 1000'—, so dolžne poslati občini svoja letna poročila. Clen 9. Krediti za osebne izdatke mestnega zaklada se v celoti ne smejo prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu določenih kreditov. Ce se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna, ali če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, med katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnili podjetjih, prejemajo v proračunskem letu plačo šamo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki predvideni, ne glede na to, ali so med letom premeščeni iz kakega oddelka v mestno podjetje ali obratno. Clen 10. Za vsako nastavitev, bodisi v mestni službi bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta, je potreben sklep finančnega odbora mestnega sveta ljubljanskega. Samo v izjemnih in nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občipe ljubljanske, ki ji mora slediti naknadna potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. V vseh personalnih zadevah mestnih uslužbencev (napredovanja, povišanje prejemkov itd.) odloča, v ko-likor niso pridržane mestnemu svetu, predsedniku mestne občine in finančnemu odboru, personalno-pravni odbor. Ostali odbori mestnega sveta podajo v personalnih zadevah mestnih uslužbencev personalno-pravnemu °d' boru lahko svoje utemeljene predloge. Clen 11. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likvidaturo za osebne prejemke mora biti opremljena z navedbo partije >n pozicije, iz katere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki. To velja tudi za vsa napredovanja. Brez takšnega dekreta likvidatura za osebne Pte‘ jemke ne sme nakazovati službenih prejemkov. Clen 12. V mestni službi in v službi pri mestnih podjetjih si"e bili samo po en član ene družine, iz družin mestna' uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spa' dajo starši in otroci, slednji, dokler nimajo lastne družine in dokler žive v skupnem gospodinjstvu. Clen 13. V mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest. Honorarna zaposlitev v raznih tečajih (trgovskh telesno-vzgojni ipd.) ne spada pod prednje določilo. Clen 14. Mestni uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) n® sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati posl°' izven mestne službe, če dosegajo njegovi skupni mesec11 prejemki iz mestne službe din 1500'—. Ce ne trpi nieSt!Ja služba, velja izjema le za inženirje in za zdravnike, prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek n®P® oblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglas11/’ za druge pa velja pravilnik Zveze zdravniških zboru (»Službeni list« št. 573/73 z dne 9. septembra 1036.) zvezi z določbami čl. 15. pravilnika o izvrševanju Pr®* računa za leto 1940./41. Vsak mestni uslužbenec je dol2® javiti vse postranske zaslužke ob disciplinski odgov° nosti. Clen 15. I. Vsakokratni mestni fizik ne sme izvrševati P1! vatne prakse, niti ne sme imeti kakršne koli izven"rSj ne stranske honorarne zaposlitve, v kolikor nima dos drugače pridobljenih pravic. j Enako se more odrediti, če to zahtevajo sl"2" interesi, tudi za njegovega namestnika. ...j II. Vsem drugim zdravnikom se prepoveduje bo # v okviru privatne prakse, bodisi kot honorarne s*ll/'.t); kakršna koli zaposlitev pri kateri koli bolniški blug8-' in podobno, v kolikor to ni dopustno in dovoljeno določilih točke III., 2.b), teh predpisov. v„ III. Kot ekvivalent za zdravniške posle, ki jih °Pr‘^. ljajo mestni zdravniki po službeni dolžnosti izven "r nih un in ponoči, se dovoli: ^ 1. mestnemu fiziku stalna mesečna nagrada v z"eS din 1000'—j 2- vsem ostalim mestnim zdravnikom: a) opravljanje privatne prakse z omejitvijo kot pod II. navedeno, b) po ena postranska honorarna služba; vse pa šele na osnovi posebne dovolitve predsednika mestne občine. . ,IV. Zdravniški posli pri mestni delavski zavaroval* lllc‘ in mestnem zavetišču spadajo med redne službene Posle mestnih zdravnikov in se ne honorirajo posebej. V. Zdravniška služba pri bolniški blagajni mestnih aWeščencev v Ljubljani je postranska honorarna služba. VI. Prepovedano je sicer dopustna postranska opra-' a izvrševati v uradnih prostorih ali med uradnimi 111 a ni j, izvzemSi zdravniške posle za bolniško blagajno aiestnih nameščencev. Clen 111. V leni 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbe-dokladah v »pravilniku o funkcijskih in gradbenih °kladah, o nagradah za čezurno delo in potovalnih pri-5 °iblnah se razveljavljajo. S posebnim pravilnikom se bodo priznale in uredile ®radbene nagrade za vodstvo in nadzorstvo pri mestnih k'radnjah. Morebitne doklade ostalemu uradništvu se uredijo Posebej. Clen 17. ■ Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno iz službenih sZlr°v. še praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja ai"° 7a ono osebje, za katero so v zakonu, v službeni ‘1'a(?matiki za mestne uslužbence ali po občinskem svetu ® 'jenih pravilnikih predvidene nagrade ter za osebje ^stnega finančnega oddelka, ki je zaposleno na sestavi " "iškega proračuna oziroma občinskega zaključnega raeutia. Clen 18. kop insko in materialno odgovorenje tisti, ki kakor t) 1 ‘" kadar koli pravnoveljavno ustvari obveznost mest-siy, ’ 11(1 c*a bi bila zadevna naročilnica oziroma ^'» opremljen s klavzulo vodje kontrolnika angažiranih d°v glede angažiranja potrebnega kredita. v , j’'"računane izdatke je mogoče izvrševati le v toliko, ],a ° 'k°r so na razpolago predvideni dohodki. Ne velja Pia “n Za one kredite, ki so določeni za plačilo anuitet, izdatk ° 8pecia'nik zakonih ter neobhodno potrebne bi se proračun izdatkov mogel izvrševati le v lagat? .teb naSel’ more mestni finančni oddelek pred-ine‘ 1 ZaPoro kreditov ter z odobritvijo predsednika ram”? 0*3"‘"e ljubljanske odkloniti predlagano angaži-Je kreditov. Pisa na blagajna ne sme izvršiti izplačila brez pod- obo bre(Isednika ali tistega, ki ga on v ta namen po-81 kot nakazovalca. *®Č:n'i nakazovalca odpade pri izplačilu rednih metile];1 ' s*U7'benih prejemkov ali izrednih prejemkov, ute-n‘b v službenem dekretu. Clen 19. krij?tr°ski za pobiranje občinskih davščin se izjemoma vala 0 iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadosto-redstva, določena y proračunu. Potrebna pa sta za to utemeljen predlog mestne finančne uprave in odredba predsednika mestne občine ljubljanske. Občinski kolki se izročijo lahko v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah. Clen 20. Predpisi člena 20. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936./37. z dopolnilom v členu 25. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. veljajo tudi za proračunsko leto 1940./41. Clen 21. Ako hi proračun mestne občin,e ljubljanske za leto 1941./42. ne bil pravočasno odobren, sme ljubljanska občina do odobritve novega proračuna poslovali z dvanajstinami občinskega proračuna za leto 1040./41. II. Določbe glede občinskih davščin. Občinska doklada na vsi* državni* neposredne davke. Clen 22. Na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, se pobira občinska doklada v unifieirani izmeri 00°/u. Občinska tehtnimi. Clen 23. Za tehtanje motornih vozil in tovoro\ • na motor: vozilih na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske pobira pristojbina (tehtnimi), in sicer: za neto težo do 500 kg din 4'— ,, „ „ 1000 kg 6'— „ „ 2000 kg 8' — ,, „ „ „ 3000 kg i tr- ,, „ „ „ 4000 kg io— ,, „ ., 5000 kg 15'— . ,, .. „ „ 0000 kg 17'- ,, „ 1 „ „ 7000 kg 19'— „ „ 8000 kg 21 — za vsakih nadaljnjih začetih 1000 kg neto teže še po 2- za konje in goveda za komad . . . 5'— za drobnico »>• .) za osebne in tovorne avtomobile . . 1 tr- Za tehtanje vseh voz in tovorov z vpr ezno ži vi 110 javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske za bruto tezo do 500 kg . . . . . din 3' — , „ 1000 kg . . . . . 5' — , „ 2000 kg O' — „ „ 3000 kg 8'— „ 4000 kg 10' — „ 5000 kg 12'— ,, „ ,. (JOOOkg ..... 14'— „ „ 7000 kg 18'— za vsakih nadaljnjih začetih 1000 kg hruto teže še po 2*— za konje in goveda, za glavo . . . 5'— za drobnico 3'— L 264 22. Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo radi tariranja, so prosti plačila tehtnine. Občinska tržni na. Clen 24. T a r i f a za občinsko tržnino s pripombami. Od vsakega blaga, v kolikor ni odmera v tej tarifi posebej predpisana, se pobira: 1. od voza z 1 konjem..........................din 4'— z 2 konjema ali od poltovor- nega avtomobila. ... „ 6'— od tovornega avtomobila......................„ 10'— 2. od vozička.................................. „ 2'— 3. od jerbasa, koša.............................„ V— 4. perutnina, mala.....................glava „ 1'— 5. perutnina, velika (race, gosi, purani)................... „ „ 2'— 6. teleta, prašiči ...... „ „ 5'— , 7. ovce itd. . . ....................... „ 4'— 8. kozlički itd.............. „ „ 3*— 0. jajca (do 30 komadov jajc prosto) do 100 komadov . „ 2'— za vsakih nadaljnjih 100 komadov še „ 1'— 10.'novi vozovi...........................kos „ 20'— 11. Stojnice, barake, lope itd.: do 5 m2......................................„ 1'— nad 5 m2 do 10 in2...........................„ 2'— nad 10 m2....................................„ 3'— P r i p o m b e k tržninski tari f i. 1. V primerih, kadar stranka uvaža do 30 kg celokupnega tržnini zavezanega blaga, plača tržnino v izmeri, ki je določena za ročne vozičke. 2. Tržnine ni pobirati od blaga, za katero stranka verodostojno dokaže, da je blago že vnaprej prodano. 3. Pri uvozu peska, gramoza, desk in tramov ni zaračunavati tržnine. 4. Kadar uvozi stranka blago iz tar. post. 4. do vštete 9. tržninske tarife, je zaračunati samo eno, tržnino, in sicer tisto, ki je v primeri z blagom oziroma vozilom in posodo po odmeri višja. 5. Tržnine ni pobirati pri vnosu ali uvozu blaga do 5 kg. Uredba o pobiranju občinske tržnine. § 1. Za blago vseh vrst, ki se vnosi, uvozi ali kakor koli izloži radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske, je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina. § 2. Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmestni producenti, trgovci, obrtniki, sploh vsakdo, ki postavi svoje blago na prodaj. § 3. Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo tržnino na trošarinskih linijah pri vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačilne bolele. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega poglavarstva ter jim sproti izročajo dotična potrdila. § 4. Potrdila o plačani tržnini se morajo zaradi kontrole dobro hraniti, ker se morajo prodajalci ob vsakem ŽasU izkazati kontrolnim organom, da so tržnino v redu plačali. §5. Tržnino plačujejo poleg najemščine tudi vsi lastniki in najemniki barak, lop, stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, ne glede na obrt. § 6. Tržnina se v nobenem primeru ne vrača. § 7. Tržnina je plačljiva takoj; za to jamči prodajalec s svojim blagom in eventualno vprego. § o.; Kdor se kakor koli odtegne plačilu te davščini temu sme mestno poglavarstvo, ne da bi uvedlo zopef njega kazensko postopanje, predpisati lOkratni znesek prikrajšane davščine. Občinska sejmarina. Člen 25. Sejmarina se pobira ob živinskih sejmih, v izroeP kakor sledi: za vole, konje (izvzemši žrebeta) in bike po din 10'— krave, telice 8'- prašiče, male, odojke do 5 mese- cev starosti 2'- prašiče, velike, klavne in plemen- ske nad 5 mesecev starosti . . . 5’— žrebeta 5- teleta 4'- drobnico 4'— Občinska mestarina. Člen 26. Mestarina se pobira od tržnih stojnic ob gotovih Pri' merili (Miklavžev sejem, božična drevesca itd.), in sice od din 4'— do din 25'— po prostoru. Občinska vodovodna naklada. Člen 27. p, Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojb'®1 za dejansko potrošeno količino vode«, objavljene1® ^ »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovihe št. 191/26A ex 1937. Občinska vodovodna naklada znaša od starih j® novih hiš 6-5% za leto 1939. uradno ugotovljene kosm® najemnine. Od novih hiš, ki postanejo zavezane v° j vodni nakladi šele v teku leta 1940./41., pa na uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1940;/ Občinska pristojbina za porabljeno vodo. Clen 28. Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojbini za j*eiansko potrošeno količino vode«, objavljenem v »Službeni listu kralj, banske uprave dravske banovine st> 191/28A ex 1937. ,. A. Pristojbino za porabljeno vodo plačujejo lastniki a*š, ki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih Zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih,' 18 sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko po-rabljeno vodo po din 3'— za vsak m3. . Oni odjemalci, ki rabijo vodo v industrijske namene ln jo plačujejo samo po vodomerih, plačajo: a) do letne porabe 1000 m3 . . din 2‘50 za 1 m5 b) od 1000 do 5000m* ... „ 2— „ „ c) od 5000 do 10.000 m3 . . . „ 1 ‘50 „ „ preko 10.000 m3 ......................» 1— « » . B. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo . i oni lastniki hiš, kjer se je porabilo več vode, kakor 1® to dovoljeno s § 4. zgoraj navedenega pravilnika. Pri-.°)bina znaša za vsak m3 preko dovoljene količine vode dlt> 1-50. Občinska vodomeršžina. Clen 29. za ^odornerščina (pristojbina za vodomere) znaša: v°domere od 7—15 mm svetlobe letnih din 24'— ll 11 20-25 „ ,, „ „ 36’— ii 11 30-40 „ ,, ,, „ 48'— ii 11 ,,. 50 ,, „ ii „ 60'- 11 100 11 ii „ 120'— )1 11 50/10 komb. „ 11 ii „ 90'- 11 11 50/13 „ ii ., 120'— 11 11 50/15 „ „ 11 ii „ 150-— 11 11 • 60/13, 60/15 „ 11 vi „ 180'- iv 11 80/13 komb. „ „ „ 240'— )5 11 100/13 „ 11 11 „ 300'— ii 11 125/20 „ 11 11 „ 360'— Občinska pristojbina od hidrantov. Clen 30. Pristojbina od hidrantov znaša: po velikosti, in sicer: Ia hidrante 20—25 mm . . . letnili din 48'— ” „ 30, 40mm ... „ „ 72'— ” „ 50, 60 mm ... „ „ 108' — „ 65, 70, 80 mm . „ „ 216 — Občinski pristojbina od izlivkov. Clen 31. d°vortSn°Vtla Pristojbina za priključitev vodovoda na vo-na(j ..n°omrežje do 3 izlivkov znaša din 750'—, za vsak Uavg izlivek pa din 75'—. Ta pristojbina se zaraču-st0r} 23 °na poslopja, kjer so lokali ali drugpobrtni pro-zara! medtem k0 se za izključno stanovanjske hiše ne 'hnava nobena pristojbina. Gostaščina. Clen 32. Na aal„ Podstavi za leto 1939. uradno ugotovljene kosmate blne, in sicer; I. od starih hiš.............................3‘5 °/o; II. od vseh novih hiš, dokler uživajo davčne olajšave po uredbi o pospeševanju produkcije novih stanovanj iz leta 1922. oziroma po čl. 37./1I., zadnji odstavek, zakona o neposrednih davkih..............................2%. Od novih hiš, ki postanejo zavezane gostaščini šele v letu 1940./41., se bo pobirala gostaščina na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1940./41. V hišah, kjer ne presega uradno ugotovljena skupna najemnina v koledarskem lelu 1939. din 5.000'—, se gostaščina ne bo pobirala. Ta olajšava ne velja, če ima lastnik več hiš, katerih skupna najemnina znaša preko din 5.000'—. V takem primeru je zaračunati gostaščino od skupne kosmate najemnine vseh hiš, ne glede na to, koliko znaša najemnina posameznih hiš. Kanalska pristojbina. Clen 33. Na podstavi za 1. 1939. uradno ugotovljene kosmate najemnine se pobira kanalska pristojbina na naslednji način: od vseh hiš...................................3°/o; od novih hiš, ki postanejo zavezane tej pristojbini šele v letu 1940./41., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1. 1940./41. Za ona poslopja, katerih lastniki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, znaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega m2 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. Taksa od prenočišč. Clen 34. ' Pravilni k o p o b i r n n j a taks e o d prenočiš č. § 1. Vsak prenočevalec, ki prenočuje v hotelu, pensionu, podjetju za prenočevanje ali pri privatniku, ki sprejema goste na prenočevanje proti plačilu, je dolžen plačat i mestni občini ljubljanski takso od prenočišč. Taksa od prenočišč znaša 15°/o mestnemu poglavarstvu s ceniki prijavljene kosmate oddajnč cerre za prostore. Ako se odda soba v hotelu, pensionu, podjetju za prenočevanje ali pri privatniku, ki sprejema goste na prenočevanje, za dalj časa proti pavšalni najemnini z določeno dobo (tedensko, mesečno), je takso računati od vsakega plačilnega obroka najemnine. Pavšal i ra n i najem prostora in pogoje pa mora lastnik podjetja oziroma privatnik, ki oddaja sobe, v 24 urah po pogoditvi naznaniti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. § 3. Od plačila takse od prenočišč so oproščeni samoupravni in državni uradniki, če so na službenem potovanju in to dokažejo z uradnimi potrdili. Ta oprostitev velja tudi za člane banovinskega sveta za ves Čas zasedanja tega sveta. § 4. Tisti privatniki, ki sprejmejo prenočevalce na prenočevanje proti odškodnini, morajo imeti za to posebno dovolilo od mestnega turističnega odbora, ki je po čl. 4. uredbe o pospeševanju turizma pristojen, da odobruje privatne sobe in pogoje, s katerimi se morajo te sobe oddajati za prenočevanje. § 5. Take odobritve se bodo izdajale po komisijskem pregledu. Komisijo sestavljajo: mestni referent za turizem, zdravnik, inženir-arhitekt. Stroške komisije plača tisti, ki prosi za ogled prostorov. Odločbo o tej odobritvi izda turistični odbor na podstavi mnenja navedene komisije. § 6. Vsi tisti, katerim bo dana odobritev potjo., so dolžni v 24 urah javiti mestnemu poglavarstvu (turističnemu odboru) prihod in odhod vsakega gosia. Takšne osebe so dolžne voditi tudi posebno knjigo o prenočevanju. V to knjigo morajo vpisati ime in priimek gosta, njegov poklic, kraj in čas rojstva, dan prihoda, odkod prihaja, dan odhoda, kam je odšel ali se preselil in popis vseli oseb. ki so prišle z njim in ki jih je lastnik prenočišča istočasno prevzel na prenočevanje. § 7. Vsi listi, ki so po tj l.tega pravilnika dolžni plačevati takso od prenočišč, morajo v 15 dneh pred vsakokratnim proračunskim letom, t. j. v času od 15. marca do 1. aprila vsakega leta predložiti v žigosanje mestnemu poglavarstvu cenike vseh sob, namenjenih za prenočevanje. Predložene cene sobam veljajo za vse proračunsko razdobje, v kolikor se spremembe v cenah ne javijo mestnemu poglavarstvu. Takšne spremembe pa je javiti najkasneje v roku 8 dni. § 8- Mestno takso od prenočišč je dolžen pobirati lastnik prenočišča oziroma vsak tisti, ki oddaja privatne sobe za prenočevanje, in sicer istočasno z odškodnino za prenočevanje. V ta namen se morajo izdajati gostom računi, na katerih naj bo izrečno označeno plačilo mestne takse. Pobrane takse se morajo izročiti mestni blagajni do 15. vsakega meseca s posebnim obračunom, v katerem mora biti navedeno ime potnika, št. sobe, čas bivanja in predpisana taksa. Premalo pobrano takso mora povrniti občini lastnik prenočišča oziroma oddajatelj privatne sobe sam. Ako oddaja sobe državno ali drugo javno oblastvo, je dolžen ta urad takso od prenočišč pobrati takoj ob odkazu sobe in na že navedeni način izročili znesek mestni blagajni. § 9. Mestno poglavarstvo vrši kontrolo nad pravilnim pobiranjem mestne takse od prenočišč. Na zahtevo mestnega kontrolnega organa so dolžni tisti, ki oddajajo sobe, pokazati svoje knjige, ki jih vodijo o prispelih in odhajajočih prenočevaleih, predložiti potrdila prijavnega urada uprave policije in duplikate računov, izdanih gostom. Kontrolni organ ima pravico, radi kontrole pregledati sohe, namenjene za prenočevanje gostov, za katere izjavi gospodar oziroma njegov zastopnik, da niso bile oddane za prenočevanje. Uprava policije je dolžna dati mestnemu poglavarstvu vse potrebne podatke. V vsaki sobi za prenočevanje gostov mora biti 113 vidnem mestu pritrjen cenik sobe, ki mora vsebovati tudi podatke o višini mestne takse, da se more kontrolirati pravilnost zaračunavanja takse. § 10. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora lastnil' ne glede na določbe zakona o obrtih radi takse od prenočišč prijaviti mestnemu poglavarstvu najkasneje teda.l ko je začel prenočišče dejansko oddajati. Enako je poW_ obrtne odjave naznaniti v 8 dneh opustitev obrta a'' izmenjavo lastnika prenočišča. § 11. Določbe tega pravilnika krši zlasti: 1. kdor namenoma vzame od preuočevalca več,F vsoto, a izroči mestni blagajni nižji znesek; 2. kdor ne prijavi gosta, ali ga ne vpiše v poslovil0 knjigo zato, da bi se izognil dolžnosti plačila takse; 3. kdor namenoma sestavi netočen obračun; 4. kdor namerno ne zahteva ali ne pobere od p>e' nočevalca mestne takse: 5. kdor nima cenika v sobi ali pa uporablja cenik 1 napačno vpisano mestno takso; 6. kdor sploh tako dela, da bi se izognil tej davčni obveznosti ali pa skuša onemogočiti kontrolo mestnii'1 organom. Za kršitve zaposlenega osebja odgovarja mestnem3 poglavarstvu materialno lastnik podjetja oziroma tis*1* ki oddaja sobe za prenočevanje. § 12. Taksa od prenočišč ima značaj javne davščine. 1 Zapadla taksa, ki ne bi bila pravočasno plačana, se izterja po § 128. zakona o mestnih občinah z izvršilnim postopkom. § 13. Proti plačilnim nalogom in vsem ostalim odločba11' mestnega poglavarstva je dopustno vložiti ugovor n mestni svet (§ 143. zakona o mestnih občinah) v rok1 8 dni od dneva vročitve (obvestitve). Ugovor je vlom pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. § 14. Za prekršitve tega pravilnika se kaznuje krivec polejj redne takse z globo v trikratnem znesku prikrajša® takse, največ pa do din 500‘— (§ 90. zakona o mest®1 občinah). Neplačana denarna kazen se spremeni v zapor, t? ° da se računa en dan zapora za vsakih začetih 50dinarjeV § 15. Za preiskovanje in presojanje prestopkov je pristoj11^ mestno poglavarstvo. Proti izreku kazni ima kaznov® pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo v ro 15 dni od dneva vročitve (obvestitve) preko niestfle» poglavarstva. Pritožba ima odložilno moč. 267 Občinska davščina na vozila. Člen 35. - Pravilnik (i občinski davščini na vozila. § 1. Občinski davščini na vozila so zavezani osebni in '°rni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in slična 0rtla vozila. § 2. tlačila občinske davščine na vozila so oproščeni: j b Vozila državnih in banovinskih oblastev, ako so do . ave oziroma banovine, vozila cerkvenih vele-2a Varstvenikov ter vozila, ki so last okrožnega urada zavarovanje delavcev in javne borze dela; f) Za v°zila predstavnikov tujih držav ob reciprociteti. '°zila honorarnih konzulov ta olajšava ne velja; • vozila, ki so last mestne občine; b reševalna in gasilska vozila; Os k- voz^a v°.iske; izvzeta so le vozila, ki jih poseduje 'e vojske in mornarice kot zasebno last; Po vsa voz>la v založiščih in trgovinah, ki so tja v :avljena radi prodaje, če so bile evidenčne tablice ril upravi policije. Ako pa imajo prodajalci motor-j.1 vozil eno ali več prometnih tablic za poskusne vož-i®*-ip.oraj° plačati letno davščino za toliko vozil, kolikor nak> prometnih tablic; j . *• neuporabna vozila, to so ona, ki se za promet ne za tovorne avtomobile in avtobuse z zračno pnevmatiko za vsakih začetih 50 kg čiste teže................................ 25'— > za tovorne avtomobile s polzračnimi Pnevmatikami za vsakih začetih v ^0 kg čiste teže.............................. 30'- > Za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . . „ 50' ' Za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo Za vsakih začetih 50 kg čiste teže . „ 10'— za iste s polno zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po . . . „ 15'— za iste s polno gumo za vsakih 50 kg Clst® teže............................. 20'— 2. Motocikli: v Za Or brex motocikle s priklopnim vozom ali Jpga od vsakih začetih 10 kg čiste teže § 4. 1. Osebni in tovorni avtomobili ter motorna kolesf. so zavezani občinski davščini na vozila, če garažirajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne glede na bivališče lastnika. Prav tako so zavezana davščini na vozila vozila, ki garažirajo zunaj mej mestne občine ljubljanske, vendar ne dalj ko 25 km zunaj meje mestne občine ljubljanske, a ima lastnik svoje redno bivališče v Ljubljani. Ce ima lastnik več rednih bivališč, na katerih biva izmenoma, zadostuje, da je eno teh v Ljubljani. Prav to velja za podružnice podjetij, katerih glavni sedež je kje drugje. To davščino pa plačujejo tudi tisti lastniki vozil, ki stanujejo zunaj Ljubljane, toda ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, če imajo v Ljubljani kako podjetje ali podružnico svojega podjetja, oziroma ki izvršujejo v Ljubljani kateri koli poklic ter tudi oni lastniki, ki uporabljajo svoje vozilo za,stalno zvezo z Ljubljano. Prizadeti je davščine prost, če dokaže: a) da plačuje v občini garažiranja vsaj enako visoko davščino, ali pa b) da vozilo redno ne vozi po ozemlju mestne občine ljubljanske. Dokaz je podan z -uradnim potrdilom pristojnega sreskega načelstva, ki pa se mora, preden izda potrdilo, o trditvah stranke zanesljivo prepričati po do-tični občinski upravi in orožniški postaji. V potrdilu je navesti razlog, zakaj stranka ne potrebuje vozila za Ljubljano. 2. Avtobusi so zavezani občinski davščini na vozila ne glede na sedež tvrdke ali bivališče lastnika ter kraj garažiranja avtobusov, če ti služijo v kakršne koli prometne namene z Ljubljano. § 5. Označba vozil. Vozila, ki so obdačena, dobe dobro viden znak; isto-tako dobe vozila, ki so oproščena (§ 2.), dobro viden znak, ki se lahko razločuje od znaka za obdačenost. Vsak znak mora biti pritrjen na vidnem mestu vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri mestnem poglavarstvu nabavi znak -troti plačilu nabavnih stroškov. § 6. Davčui subjekt. — P.rijave. Lastniki vozil so dolžni plačevati ta davek, če vozilo uporabljajo ali ne. Lastnik vozila mora plačevati davek od začetka tistega koledarskega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje, in do konca onega koledarskega četrtletja, v katerem je prestalo lastništvo vozila oziroma zavezanost za plačilo te davščine. Pri tem pa za četrtletje, v katerem je trajala zavezanost k plačilu davščine manj ko 15 dni, davščine ni zaračunati. Ako pa lastnik prepusti trajno ali začasno rabo vozila drugi osebi, jamči ta za plačilo davščine solidarno z lastnikom vozila. Jamstvo osebe, ki vozilo rabi ali hrani, se razteza na vso dobo rabe ali hrambe. Davščina, za katero jamči tudi vozilo samo, ima prednost pred zahtevki iz vseh privatnopravnih naslovov. V primeru, da se premeni lastnik vozila, more mestno poglavarstvo od novega lastnika terjati zapadlo dav- 22..koS' ščino, ki je ni plačal prednik. Novi lastnik pa ima v tem primeru regresno pravico proti prejšnjemu lastniku. Lastnik vozila je dolžen pismeno javiti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani najpozneje v 14 dneh nastop oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka (neuporabnost vozila, plombiranje, sprememba evidenčne tablice itd.). Premembo lastništva na vozilu pa morata javiti novi lastnik in njegov prednik vsak za sebe. Pismena prijava mora obsegati: a) ime in opravilo lastnikovo (firma), b) njegov stanovanjski naslov (naslov sedeža firme), c) kraj garažiranja (občino in hišno številko oziroma ulico, poslopje), č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila, oziroma od kdaj se vozilo uporablja na območju občine ljubljanske v smislu § -4., » d) težo vozila po uradnem tehtanju mestne tehtnice, e) ime firme, ki je izdelala motorno vozilo, f) tipo, številko motorja in prometno številko motornega vozila, g) v prijavi o premembi lastništva mora kupec označiti ime in stanovanje prodajalca, medtem ko mora prodajalec imenovati kupca in njegovo stanovanje. Ob prijavi novega motornega vozila je predložili tudi prometno knjižico tega vozila. Trgovci z motornimi vozili oziroma njih zastopniki, ki obrtoma prodajajo motorna vozila, morajo v 14 dneh pismeno in v obliki, predpisani v lem paragrafu, prijavili vsak uvoz, nakup in prodajo motornih vozil. Organi mestnega poglavarstva imajo pravico in dolžnost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševanjem strank in prič, z zahtevo predložitve listin, in sploh na vsak primeren način vsak čas overjajo o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek.,Glede avtomobilov morajo občasno svoje zaznamke primerjali z vpisi v registru motornih vozil pri policijski upravi in pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico. § 7. Roki za pl a č i 1 o. Obdačenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih obrokih vnaprej, in sicer najkasneje do 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra oziroma za novoprijavljena vozila v 14 dneh po prijavi. Zavezanci morajo plačati davščine v predpisanih četrtletnih obrokih vnaprej ne glede na to, ali jih k temu mestno poglavarstvo pozove ali ne. S plačili zavezancev je krili najprej eventualne zaostanke na tej davščini in šele nato tekoče obveznosti. Za zakasnitve teko 6% zamudne obresti. Ako se davek in zamudne, obresti kljub uradnemu opominu ne plačajo, uvede mestno poglavarstvo upravno izvršbo. § 8.' Prestopke tega pravilnika kaznuje mestno poglavarstvo po določbah § 90, zakona o mestnih občinah. § 0. Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143. zakon*1 o mestnih občinah. § 10. Zastaranje. Glede zastaranja občinskih davščin na vozila velja]0 določbe S 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina na potrošnjo. člen 36. ti r e d b a o občinski davščini na potrošnjo. § 1. V socialne namene mestne občine ljubljanske se p0* bi ra občinska davščina (na računske listke) na potrosili0' ki jo plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vin0" točil in na društveni ali privatni veselici (prireditvi). S -• I Občinska davščina na potrošnjo se pobira v vsej1 gostilniških, kavarniških, zajtrkovalniških in vinotorm11 obratih ler v prostorih, kjer se vrše društvene priredit'0 oziroma veselice, na računske listke v izmeri 25 par 0 računa, ki ga plača gosi od potrošnje v skupnem znesk11 od din 5'— dalje. S 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 5'— so te dav" ščine oproščene. ■ « § 4. Mesino poglavarstvo v Ljubljani založi za pobiranj davščine na potrošnjo plačilne listke, spojene v bloke' Računski listek nosi mestni grb ler je zaznamovan z za poredno številko in serijo bloka. § °- Mestno poglavarstvo izdaja računske listke v b‘° kih po 100 kosov proti plačilu v blokih obsežen0® zneska. S 6. Za pobiranje'občinske davščine na potrošnjo je01', govorna tista oseba, ki pobira denar, t. j. nameščen ■ ali koncesionar ali zakupnik gostilniškega, kavarniške®' in točilnega obrata ter prireditelj veselice, vendar la'1 določi za lo odgovornost gotovo osebo, ki pa jo 1110,1 javiti mestnemu poglavarstvu. Radi kontrole, ki jo izvaja mestni trošarinski odde>elj po svojih organih, je lastnik (zakupnik) obrata dou- _ voditi natančen seznam, v katerega mora vpisovati dne' no ob zaključku obratovanja številko zadnjega prodan0^ računskega listka ter ta seznam na zahtevo tudi pok°z kontrolnemu organu. Za plačilo davščine in eventualno kazni jamči pr' s(j stveno tisti, ki pobira denar, v primeru neizterlji'0' pa subsidiarno koncesionar ali zakupnik gosiilni»k0»g( kavarniškega in točilnega obrata ler prireditelj ves011 Vsak lastnik zgoraj omenjenih obratov tor prireditelj 'ftselic je dolžen takoj kupiti pri mestnem trošariuskem .delku računske listke ter tudi takoj pričeti s pobira-"jem davščine. § S. ir v,^avščina na potrošnjo ji' javna občinska davščina. fsitve te uredbe se kaznujejo po določbab tj !)0. zakona 0 kostnih občinah. . Prikrajšano davščino in globo odmerja mestni tro-•tl*inski oddelek, ki vodi tudi kontrolo nad to davščino. 8 9. V vseli stvareh le uredbe odloča na prvi stopnji lllestno poglavarstvo. Zoper takšno odločbo je dopusten , v°r na mestni svet, zoper odločbo mestnega sveta pa 'tozha na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. § 10. Davščina na potrošnjo se more plačali tudi v obliki 'saliranja. Pavšal odmeri mestno poglavarstvo na Pred vseli vstopnic, ki so zavezane državni taksi po Hg' P<°f’ y9v9-a z:lk°na o taksah, si' pobira občinska vese-, Ua davščina v izmeri 50% državne takse po cit. tar. »ih aVk*‘ leRa so 'zvze,e 1° vstopnice k tekmam šport-dav^'luSteV’ kjer se pobira 5%na občinska veselična v -ma od cene vstopnic, toda najmanj din 0.10 za 0 vstopnico. Davščino [lobira davčna uprava. skc spinska veselična davščina na vstopnice in občin- f)rjtiprireditvene takse se ne bodo pobirale v vseh onih Posl6r^1’ predvideva zakon o taksah po tarifni delu * ^’a (pripomba 4.). ter v primerih, ki so nave-to n V *a^sneui i" pristojbinskem pravilniku k čl. 103., opro^P‘°ii potrdilu davčne uprave, da je bila stranka l°f*baTe”a ^rzavne iakse po navedenih zakonskih do- izillr^('‘nsko veselično davščino na vstopnice v znižani Vsal'o' ^ 0C* cene vstopnic, najmanj pa din 0*10 za »Iba., Vst°P‘iico, plačujejo vsa športna društva od svojih erskib tekmovalnih prireditev. Občinske takse. Člen 118. Podstavi zakona o pobiranju občinskih taks v Slo-Sli > k'1 rnzgla§en v : Službenih novinah kralje- ia sice..^ ’ 278 v,‘ 1- 1922., se pobirajo občinske takse, a) za tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh za vsako igro na din dobitke.............................................150’ — b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno jahanje ......................................... 100 — c) za prireditev umetnega ognja, baklado in za javne zabavne obhode v preobleki . . 50’— č) od godbenih avtomatov, gramofonov, or-kestrionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih za vsako leto.........................100’— d) za predstave v gledališčih, varietejih, velikih cirkusih in za koncerte od vsake predstave.............................. 50’— e) za predstave telovadcev, panoram, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan.........................................100’— f) za predstave posestnikov potovalnih zabavnih podjetij (vrtiljakov, strelišč, manjših cirkusov itd.) ter za predstave marionetnih gledališč na dan....................... . 15’— g) za plesne zabave za vsak dan................. 75’— poleg tega za vsakega godca ..... 2’— h) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč . . . 50’— Kadar se pri tem ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsako uro po.................... 12’50 i) za slovesno praznovanje svatbe .... 125’— Glede taksne prostosti taks od a) do i) veljajo določbe čl. 37. tega pravilnika. j) 1. Za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100’— do 1000’—; 2. za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100’— do din 10.000’—. Če nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takse, če inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; k) za podelitev meščanstva od din 1000’— do din 2500’—; 1) za izdajo domovnic, domovinskih listov, se sme poleg državne takse in občinske takse k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah zahtevati le odškodnina za papir oziroma tiskovino; m) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovine; n) za uradni prepis sejnega zapisnika, za Uradne prepise občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran....................... 5’— o) za izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil (če se ne plača že občinska taksa k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah) 5’— p) občinske takse k državnim taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah din 1., 2., 3., 4., 5., 6., 79. in 81. zakona o taksah se pobira 50% na občinska taksa. Tej občinski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in katere naj tudi isto poglavarstvo rešuje; r) samostojne občinske takse za posle pri-vatnopravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatnoprav-nega značaja, ki bodo prišle na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa din 5‘—^ na priloge pa po.....................„ 2’—. Te takse pa se ne plačajo za vloge, ki se pošiljajo na občinska podjetja, v kolikor se te vloge nanašajo na posle teli podjetij; s) za prostovoljno dražbo premičnin 2% in za izklicevatelja za vsakega začetega j Kil dne......................................... 20‘— š) za prostovoljno zakupodajo nepremičnin 2 %; l) za pse po čl. 39. tega pravilnika. Občinska taksa se mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku uradovanja ali kadar kdo uveljavi taksi zavezane pravice. Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega poglavarstva ali, če to po predpisih ne bi bilo potrebno, brez prejšnjega naznanila mestnemu poglavarstvu, plača takso v dvojnem znesku. Občinska taksa lia pse. , Člen 39. Pravilnik o občinski taksi na pse. § 1. V času od 1. do 30. aprila vsakega leta mora lastnik oziroma posestnik psa na osnovi javnega razglasa prijaviti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani vsakega nad tri mesece starega psa, ki se nahaja na ozemlju mestne občine ljubljanske, in plačati zanj predpisano občinsko pasjo takso, če ta pravilnik ne določa drugače. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev po 30. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev. Prijaviti je treba tudi vse pse, ki ostauejo samo začasno v ljubljanski občini, in sicer najkasneje 15. dan. odkar se nahajajo v občini. Prijava se izvrši na predpisani tiskovini, ki jo založi mestno poglavarstvo v Ljubljani. Po izvršeni prijavi in plačilu predpisane takse dobi lastnik za prijavljenega psa predpisano pasjo znamko proti povračilu nabavnih stroškov.. § 2. Pasje znamke nabavi mestno poglavarstvo, in sicer posebne za pse-čuvaje ter posebne za ostale pse. Na znamki mora biti vtisnjena na eni strani tekoča Številka seznama psov in letnica, na drugi strani pa im® občine. § 3. Znamka mora biti pritrjena na močnem usnjenem ali žičnem ovratniku, ki je težko snemljiv in ki ga mora pes vedno in povsod nositi okrog vratu. Če se znamka izgubi, je lastnik dolžen takoj kupiti nadomestno znamk« pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Poleg veljavne pasje znamke ne sme nositi pes na ovratniku nobene druge. § 4. Konjač mora poloviti vse pse, ki nimajo veljavn® zuamke in se nahajajo na ulicah, trgih in drugih javnih prostorih. Psov brez veljavne znamke pa konjač ne sme odvzeti) če se spremljevalec zadostno legitimira in dokaže s predložitvijo uradnega potrdila, da je predpisana taksa &a tekoče proračunsko leto plačana. V tem primeru mora spremljevalec konjaču takoj plačati globo v znesku din 10’— proti potrdilu. Spremljevalca, ki ne more pred' ložiti potrdila o plačani taksi, pa se sicer zadostno legih' mira, prijavi konjač občini zavoljo nadaljnjega postopkm t. j. kaznovanja. Psa tudi v tem primeru ne sme odvzeti. Polovljene pse mora imeti konjač tri dni v svoji oskrbi. Ako se v tem času javi' njegov lastnik oziroma posestnik in dokaže, da je psa prijavil in plačal zaoi predpisano takso, mu mora konjač psa vrniti, če je Pes zdrav in ni sumljiv stekline in če je plačana odškodnina za prehrano. V nasprotnem primeru mora konjač psa pokončati oziroma je pse boljših pasem prodati na javni dražbi v korist mestnega veterinarskega sklada. Brez odškodnine za prehrano mora konjač vrniti psa tedaj, če se dokaže, da ga po § 1. tega pravilnika ni bil° treba prijaviti. § 5. Psi se uvrstijo v dve kategoriji, in sicer v 1. pse-Čuvaje in 2. vse ostale pse. Značaj psa-čuvaja se prizna onem11 psu, 1. ki čuva stalno priklenjen na verigi gospodarska poslopja oz. skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes P® se mora nahajati stalno izven imovinskih objektov, jih mora čuvati in izven stanovanjske hiše svojega spodarja; 2. ki čuva stalno priklenjen na verigi samotno nepremičnino svojega gospodarja (stanovanjsko hišo it“«' Kot samotno ležeča nepremičnina pa velja le ono P^ sestvo ali hiša, ki je, merjena od ograje clo ograje, °zl. roma če ograje ni, od stene do stene, oddaljena najma 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Psi-čuvaji morejo biti prosti le tedaj, če je prost°r| ki ga čuvajo, ograjen in dostopen samo lastniku, nje?0^ družini in njegovim nastavljenemu; tujim ljudem Pa ^ po predhodnem pozivu lastnika oziroma njegovih Ijjj.z (zvonec na vratih). Poleg tega mora biti na vseh vh«® v takšne prostore vidno nameščen napis »Pozor, Pcs čuvaj!« . Za psa-čuvaja pa se smatra samo pes, ki jo v 35 cm visok. 271 § 6. Občinska taksa na pse /naša letno: za psa-čuvaja.......................... din 10 — "• za vsakega drugega psa .... „ 150'— Lastniki po Jugoslovanski kinološki /vezi prizna* '"b psarn plačujejo ne glede na število psov pavšalno Jetno takso din 300'—. V takšnih psarnah izleženi mla-so do izpolnjenega 6. meseca starosti prosti vsake akse, v starosti od začetega 7. do izpolnjenega 12, rae-Seca pa je treba plačati zanje le polovično takso. Glede Pijave takih mladičev velja določba tj 1. tega pravilnika. Lastnik oziroma posestnik psa mora na osnovi jav-llega razglasa plačati pasjo takso za vse proračunsko leto naprej do 1. maja vsakega leta. , Če je nastala prijavna dolžnost iz katerega koli raz-°ga (§§ -| jn ge]e v drugi polovici proračunskega leta. • J- po 30. septembru vsakega leta, plača lastnik za,tisto 10računsko leto samo 50% pasje takse. . Za psa, za katerega je bila plačana pasja taksa za 0 Proračunsko leto že v drugi občini, se pobere v Ljub-Jani ie Qn;i eventualno višja razlika, ki obstoji med asjo takso, določeno v dotični občini in takso, ki je pred-na za Ljubljano. j tlačana pasja taksa se v nobenem primeru ne vrača. Plača lastnik psa ene kategorije pasjo takso, ne more kalite 111 da aF psa ene kategorije pasjo Vflti, da se mu da znamka za psa druge kategorije mu že plačana pasja taksa poračuna. j, Pasja taksa se od zamudnikov izterja z upravno 'Vrsbo. § s- Plačevanja pasje takse so oproščeni: L Njegovo Veličanstvo kralj in dvor z vsem osebjem; ^•diplomatski in konzularni zastopniki ter poobla-11 ministri tujih držav; v0j v°jaška oblastva za pse, ki se uporabljajo za čisto Sano namene (kot izvidniki, za prevoz komore, za n° službo itd.); - Iš.težavna varnostna straža za pse, ki jih uporablja ključno policijsko službo; ,abii°’ ^a*lniki zabavišč oziroma cirkusov za pse, ki jih 0 Pri svojih produkcijah, ako niso stalno v Ljubljani. § 9. bvi^g?1 svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno pribi Sek )’ kdor krši določbe § 3. tega pravilnika, ali kdor Hse !%, vendar pa v vsakem primeru z najmanj din 5*—. Od zneskov do din 20'— se zamudne obresti ne računajo. din (H)2 „ 0-02 „ 0-01 Mestna trošarina in uvoznimi. Člen 44. A. T a r i I a i a mestno trošarino. |Tar. post. Predmet Merilo Odmera din 1 Rum, arak, esenca in arome brez ' alkohola ali z alkoholom, viri,jak, vinski destilat, likerji in vse oslajene opojne pijače ter vino z nad 18% alkohola hi* oz. kg 15'— 2 Pripomba : Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej. Špirit in žganje: a) špirit hl° 5'— b) žganje vseh vrst hi" 5'— 3 a) Dona Iliri rani špirit .... lile: 1'— b) Vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etrsko špi-rituoznih kemičnih sestavin v suhem ali mokrem stanju, aceton in eter za industrijsko porabo, špirit za industrijsko izdelavo lekarniških predmetov pod kontrolo uporabe (izdelki so prosti) . . kg oz. liler 1'50 4 Pripomba: Dehidrirani špirit za mešanje bencina je prost mestne trošarine. Vino: a) vino v sodih in medikamen-tožno vino liler 1’50 Pripomba : sem spadajo vinski mošt, vinska drozga in medica; b) vino v steklenicah, rebula, teran, vermut in slična vina, izdelana na območju mestne občine liter 3‘— c) vermut izvenljubljanski, pro-šek, maraštino. bermet. ba-karska vodica, fruškogorski biser in slično liter 5'— 5 Brezalkoholne pijače: a) sadni mošt 1 i tor 0'50 b) vino iz jagod, malinovec in V6i drugi sadni soki ... kg 1"_ c) limonova, vinska i'i mlečna kislina, kakor tudi vse druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, sladni izvlečki kakor dioslad, diamalt itd., ogljikova kislina i r_ č) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, kakor: pokalice, Chabeso in slično bodisi ljubljanskega ali izvenljubljanskega izdelka liter 0'50 6 Pripomba : Sirupe kol surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22. je trošariniti po točki d) tar. post. 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga vina, ki se penijo ali kipd . . . steki. 7ln> 30 — b) domača boljša peneča vina . steki. 7/io 15'— 8 e. Predmet' Merilo Odmeri c -r din H 7 Piv« liter 1‘50 8 Kis: a) navadni in vinski .... liter 0'80 b) kisova kislina (esenca) . . kg 10'- 9 Klavna živina: a) nad 350 kg žive teže .... glava 35'— b) od 250 kg do 350 kg žive 30'- teže glava c) teleta do 250 kg žive teže . glava 20'- č) konji brez razlike .... glava 25'- 10 Drobnica: a) ovni. koze, koštruni, jag- njeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg zaklani glava 8'- b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg zaklani ........ glava O-r 11 Prašiči: a) odojki do 15 kg žive teže ali 12 kg zaklani glava 10'- b) mladi prašiči od 15 do 75 kg žive teže ali od 12 do 55 kg Zaklani glava 20'- c) prašiči nad 75 kg žive teže ali nad 55 kg zaklani . . glava 35'- 12 Meso. mesni izdelki in vseli vrst masti: a) sveže meso vseh vrst, razsekana divjačina, suho meso, klobase ter salame .... kg , 2 '— h) konservirano meso vseh vrst kg 4'— c) prekajena in papricirana sla- 1'50 nina' . ... ’ kg č) užitna mast vseh vrst, tudi rastlinska in umetna (ceres, kunerol itd.), sveža, tudi na- 1'- soljena slanina . . ... * kg d) krvavice, užitni loj, vampi, pljuča, vimona, goltanci, glave, parklji (tudi suhi) in ko- sti za privago. preproste sa- 0'5 0 lame (brunšviške itd.) . . . kg ' e) 1. srnjad glava 16'- 2. divja koza (gairis) . . . glava 12'- 3. zajec divji . . . . ., . glava 4'— 4. jerebice vseh vrst, prepe- 1'- lice glava 5. divji petelini, gosi, race, 2— fazani glava 6. jeleni, košute , glava 60'- 7. divji prašiči . ... . . glava 20'- 8. domači zajec ..... glava 0'50 13 Perutnina: a) b) purani . glava 3'— ostala perutnina kakor gosi, 2'— c) race itd glava mala perutnina: kokoši, pi- S) ščeta, par golobčkov ali grlic glava oz. par r- 0'02; . & jajca • . • Pripomba : Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini po tar, post. 12.a. komad ^ kos. 27:i Odmera din Predme Merilo 15 16 17 1« k 20 Ribe: Ribe vseh vrst, eveže in suhe, nasoljene, prekajene, marinirane, vložene, vseh vrst ribje konserve, raki, polži, žabe in in vse vrste užitnih morskih živali......................... Sadje: a) sveže domače in vse vrste užitnih gozdnih sadežev, domača nepredelana zdravilna zelišča........................... b) suho domače, limone, rožiči, rožičeva moka, mak, pekmez brez dodatka sladkorja . . <0 marmelade in kompoti vseh vrst, pomaranče in domače južno sadje ter gorčica . . ') ostalo južno sadje (ananas, kokosov oreh itd.), suhe smokve, opremljene za nadrobno prodajo .... . d) rozine, smokve sveže, suhe, v vencih in za ind. predelavo °) vsi ostali neužitni gozdni sadeži (divji kostanj, žir, želod itd.).........................i. Med brez razlike, tudi v satovju I oljski pridelki in povrtnina: a) krompir, zelje, repa in druge neimenovane okopavine . • b) drugi poljski pridelki in domača povrtnina v svežem fanju (regrat, motovilec, cve-mca, špinača itd.), borovnice c) suhi fižol, suhi grah in 6uha leca, kislo zelje in kisla repa 1) domača vložena ali konser-virana zelenjava.................. > °*tala vložena zelenjava in Povrtnina, tudi kon6ervirana z8°dnja sveža zelenjava, oko-pavine in povrtnine ocj 1. nq- H V,?tn*)ra do 31. maja v letu . v®e vrste žita, koruza, tudi zdrobljena, oves, otrobi in krmilna moka ...... R) tropine za živalsko krmo . ... > sadno drevje in drevje za .. “usade........................ ®eno in slama.................. JI brinje........................ Pripomba : Žilo v bilkah se šteje za slamo. Stelja je prosta. Moka in testenine: moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto Pseno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno in prosena kaša................... yS,e vrste testenin, kruh, ■drobljeno pecivo in zdrob-, leni keksi brez dodatka čo-.................. . . . j1* in riževa moka................ * dna olja, vosek in sveče: lb?*lno .°ij° vseh vrst, rastrska in zdravilni olja . « kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg 0‘25 0'50 1 ‘50 3 — 1 — 0'03 1 — 0'03 0'05 0'0G 0'25 3- 0'50 0'05 0'10 0'05 0'04 0'01 C00 0'25 0'50 1 — i p. Predmet Merilo Odmera din b) vosek in voščene sveče, stea-rinove, parafinove in lojeve •sveče, izdelki iz voska ter glicerin vseh kakovosti . . kg 1'— c) stearin, parafin, ribje olje v sodih, vse voščine in odpadki od sveč, satovje kg 0'50 21 Milo; a) navadno za pranje in za industrijske namene v vseh oblikah brez dodatka kozmetičnih sreds.tev, pralni praški in tekočine za pranje . . . kg 0'50 b) toaletno, neparfumirano in parfumirano ter medicinsko milo ■ kg 2' c) soda (izvzemši za kemično industrijo) kg CIO 22 Pripomba : Soda za kemično industrijo spada pod tar. post. 72.C. Milo, etiketirano v škatlah kot posebna garnitura, brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumi, pudri ali kremo itd.), je tarifi rati po tar. poet. 68.b. Čokolada, kakao in kanditno blago: a) čokolada, kakao, izdelki iz njih, vse kanditno blago, vse vrste slaščic, v kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano sadje in slično . . . kg 4'— b) pecivo, zamočeno delno ali v celoti » čokolado, neapolitan-ke, adria in slične rezine, ne glede s čim so polnjene . . kg 2‘— c) vse vrste čajnega peciva in keksi, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka kg 1*— č) sladkor za človeško prehrano kg 0‘15 d) surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22.,'točk a), b) in c), kolikor niso posebej imenovane,, pod kontrolo uporabe . . . kg. 0'20 23 Kava in čaj: a) surova kava vseh vrst in čaj, preprosto zavit kg 4 — b) kava pražena, tudi zmleta in čaj etiketiran kg 8 — c) kavini izvlečki, kavine mešanice in konserve v vsaki obliki . ‘. kg O* č) žitna kava vseh vrst in kavini dodatki (cikorija) . . . kg 0'50 24 Vsi delikatesni kolonialni izdelki, posebej ne imenovani . . kg 3- 25 Mleko in sir: a) sveže mleko in sirčki . . . kg oz. liter 010 b) mlečni praški, konserve in nadomestki , „ , „ g , , . kg 1 — I c c? H Pred m e t 1. Merilo Odmera din c) navadni sir v hlebčkih, čajno maslo, maslo in kakao-maslo ter smetana kg 0'50 č) sir, etiketiran ...... kg r— d) fini siri kakor: giana, stra-ehino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, parmezan, chalet itd kg 4'— 20 Melasa: a) melasa in vse surovine za industrijsko izdelavo predmetov, spadajočih pod tar. poet. 1. do vštete 27. (izvzemši tar. post. 22.) pod kontrolo uporabe ........ kg 0'O.j b) melasa za izdelavo špirita pod kontrolo uporabe . . . kg 0'03 27 Dišave in začimbe: a) vanilija, tudi umetna, žafran, muškatni oreh in cvet, kapre kg S'— b) oftale dišave: poper, cimet, koreander, paprika, nageljnove žbice in slično, .Inhan, Maggy in slično ..... kg 3'— 28 Mineralne vode: mineralne vode vseli vrst in sifon liter 0’25 i Pred m e t Merilo Odmera din 29 Cvetje: a) cvetje v lončkih in dekora- tivno grmičevje bto za neto b) sveže, vrtno, domače brez razlike, tudi dalmatinsko, odrezano, proste cvetlične sadike, lovorjevo listje in zrna .ter slično, dalje divjaki in kg 0'10 grmičevje c) suho cvetje, tudi listi, narav- kg OoO no ali preparirano .... č) sveže južno cvetje brez raz- kg 3'— 30 like . Pripomba: Umetno cvetje je tarifirati po tar. post. 84. Drva: kg 15'- a) mehka, butare, trsike in šota mn 0*.— b) trda lir’ 4'- 31 32 Oglje , Premog, koks in bencin: kg 004 a) premog splošno b) premog za industrijske na- tona 5. — mene tona 2'30 c) koks č) bencin, bencol in pogonski tona no- plini, kakor: metan, in slično P r i p o m ti a : Koks, ki je namenjen za uporabo v livarnah, plača 50% manj. kg tno II. T urila z u m c s In o n v o ni i n o. 8 a P r e d m e t Merilo 1 Odmera I L a din "J. c3 H i :-J3 Železo: a) palično, lito in kovno železo, inartinovo jeklo, nepredelano, železna žica in železna pločevina nad 5 mm debeline ter odpadki od kovin za industrijsko predelavo .... b) oblikovano železo, traverze, železna žica in železna pločevina do 5 mm debeline, pocinkana pločevina, železne kg 0'03 cevi in njih deli, žeblji, že- 34 lezni vijaki, konjske podkve v polfabrikatu, poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, či- stilniki, kosilni stroji, slamo- rez.nice itd. . . .. .... kg 0'05 c) izdelki iz železa, kakor: obrt- no orodje, drugo orodje, klju- čavničarski izdelki, stroji in njih deli, železno okovje, na- vadne železne peči, radia- torji in podzemni kabli, stari stroji in mehanizmi, vzmeti za postelje kg 010 č) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi in kopalne peči, decimalne tehtnice, železno pohištvo, tudi emajlirano, li- jaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in so- čivja), emajlirane in barvane napisne table, hladilne oma- re brez motorjev, tiskarski stroji, stroji za vrvarsko in tekstilno industrijo in drugi neimenovani izdelki iz železa * k g ' 0'20 i J Odmera I’ r e d m e t Merilo izdelki iz železa |>od točkama c) in e), ponikljani, po-idnkani, pokromani, medeno jilati ran i. ako ne spadajo pod višjo tarifno postavko . . . e) tiskarske črke, gravure in matrice............................. f) emajlirana, jeklena in pocinkana kuhinjska posoda . g) surovo in staro železo za pretapljanje........................ Baker, cink, med, aluminij, cin, svinec, bron in razne zlitine: a) v surovem stanju in v blokih, pločevina, cevi iz gori uav.e-denih kovin in. žica. (vazen izolirane električne) . . . . b). izdelki iz kovin pod točko a), izvzemši aluminij, kakor: namizno kuhinjsko orodje, armature in slični ter polizdelki iz aluminija, žične krtače in gobe, jeklene stružnice . c) izdelki iz aluminija, niklja in atpake ter rje prostega jekla vseh vrst . . . . . ... . č) kompletni brivski aparati . d) britvice (gilete)................ e) žepni noži, britve, škarje do 200 g teže, aparati za striženje in drsalko...................... P r i p o m b a : Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata,1 kitajskega srebra in slično je tarifirati - po tarifni postavki 84*. kg kg kg kg kg kg komad kg 023 0'25 0'15 0'01 0'|0 ()'.->0 0*^ ?) ^ OlO Tar. post kos. Odmera Merilo Predmet 275 Elektrotehnični material: a) dinamo-slroji, elektromolorji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, ventilatorji iu vsi ostali motorji in stroji ne glede na pogonsko sredstvo .. ....... . k) električni in plinski aparati, elektroštevc.i, avtomati in njih sestavni deli ter slično . • c) ostali elektrotehnični predmeti, kakor: montirani ležaji, senčniki, izolatorji, razno stekleno in porcelanasto blago, stikala in ostali elektrotehnični material...................... c) električna svetila, viseče in namizne električne svetilke in lestenci, tudi v razkloplje-nem stanju.......................... d) baterije za žepne svetilke ter anode in slično..................... e) svetilke za poulični promet, kakor: avtomobilske, motorne, za kolesa, na olje, karbid in električne ter za vsa druga vozila, tudi v razklop-ljenem stanju....................... 0 mrežice vseh vrst za svetilke 36 Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, orgle, harmoniji, orkesfroni in druga slična glasbila in njih 60-stavni deli, tudi stari . . . b) gramofoni in njih sestavni deli, gramofonske plošče . . e) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi................ ') vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: seštevalni stroji, merilni instrumenti, fi- > zikalni, zdravniški, godalni, Pihalni in slični instrumenti, razen električnih, tako kovi-nasti kakor tudi leseni, harmonike, puške in samokresi, vsi sestavni deli navedenih predmetov, kakor tudi strune ir. črev, žice in slično, etuiji za godala, kolofonij v škatlah, igralni aparati, registrirne blagajne.......................... d) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vrst ter njih sestavni deli....................... e) traki za pisalne in slične sirote: tudi kemični vseli vrst . 0 pisalni stroji in njih sestavni deli, razmnoževalni in kopirni stroji in aparati vseh vr®t, tudi leseni, analitične in avtomatične tehtnice . , . V°2ila: a) osebni avtomobili, letala vseh vrst................. a,0 stari avtomobili in stara motorna kolesa........................ d tovorni avtomobili, avtobusi, *asije iu karoserije • > > • kg vrednost kg vrednost kg kg oz. komad komad kg kg vrednost kg kg kg kg kg kg kg 0'40 3 n/» 07)0 3 "/o O'______ — r— 2'____ 6'— 3 »/o 6‘- r- 20'- 3'— 1'— 0'50 0'50 |Tar. post. Predmet Merilo Odmera din bb) stari tovorni avtomobili, avtobusi, šasije, karoserije, stari in novi tovorni priklopni avtomobilski vozovi .... kg 0'25 c) ostala motorna vozila, motorji za vozila in čolne, motorni priklopni sedeži . . . kg 2' č) kolesa vseh vrst in posamezni deli za sestavo in popravilo koles, motorjev in avtomobilov kakor tudi vsi drugi deli za mehanična vozila ter sesalke za kolesa .... ‘ kg 1 — d) otroški vozički brez razlike . kg 1'— e) kočije in zapravljivčki . . . kg 0'30 j88 Guma. mehki in trdi kavčuk ter izdelki iz njega: a) za avtomobile, motorje, kolesa, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slične potrebe, arabska guma, trda in tekoča, vse gumene raztopine, kadilo, gumeni izdelki, tkanine, prepojene s kavčukom za obrtno in industrijsko potrebo • kg 1'— b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijski predmeti, galoše, snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka ali drugega materiala s podplati iz kavčuka, ostalo blago iz gume in kavčuka ter iz tkanin, prepojenih z gumo ali kavčukom, oblačilni izdelki, katerih glavni sestavni del je guma ter vse celuloidne in gumene igračke kg 4- c) obrtniška lepila vseh vrst ne glede na tvarino, tudi škrob, želatina kg 0'50 č) surova guma, mehki in trdi kavčuk, plošče in palice ter drugi izdelki iz celuloida, galalita in bakelita in sličnih umetnih smol .... kg r— d) gumene pele, gum. podplati kg 2‘ e) odpadki gume in gumena pnevmatika v popravilo . . ' kg 0'10 39 Azbest, amiant: a) 6urov in zmlet, v ploščah, čistih vlaknih, klingerit l.el. b) azbest v nečistih vlaknih in prahu za industrijske namene kg 1- kg 0'15 40 Nafta: a) nafta za pogon in druge potrebe, surovo olje .... kg 010 b) naftini odpadki kg 0'05 41 Karbid: karbid za razsvetljavo, obrt iti industrijo kg 015 42 Olja vseh vrst v tehnične namene: a) olje za mazanje in v vse tehnične in industrijske namene, nečisto ribje olje, kokosovo olje, terpentin, karbol in slično * kg 0'20 aa) pokosti (firneži) in laneno olje ««•«$!••, kg 0'30 Tar. post. I’ r o d m e t Merilo Odmera din b) olje antracensko, karbolno, kreozotno, kafrno, anilinsko in drugo slično kg 0'50 c) fina etrska rožna in dišeča olja, vsa druga slična olja ter dišeče vode brez alkohola za predelavo ........ kg KV- 43 Mast za tehnično uporabo: a) za mazanje, v vse tehnične in industrijske namene, neužitni loj, neužitna rastlinska in mineralna mast ter domača čreva kg OTO b) čreva tujega izvora, umetna čreva in ostali izdelki iz črev kg 2' c) vse vrste voščil in čistil za usnje, les in kovine ter slično kg 2 — 44 Barve: n) barve v suhem stanju vseh vrst kg 0'25 h) barve, mešane z oljem, glicerinom, pokostom (firne-ž.em) ali z drugimi pri rodnimi snovmi, nadalje vse barve grafične stroke, ani-liitske, brončeve barve, rtka-tivi, kiti razredčeni, brunolin ter vse vrste apreture . . . kg 0'50 c) kreda, trda in zmleta, kili, lojevec, grafit in vsi drugi rudninski proizvodi, zmleti ali v trdem stanju za industrijsko predelavo, dalje saje, razne smole za stavbene in električne izolacije .... kg OTO č) akvarelne in oljnate umetne barve (tudi v tubah) . . . kg 2‘ 45 Mavec (gips); a) zmleli in v kosih kg 0'05 b) izdelki iz mavca (g.ipsa), kakor: kipi, plakete in_ slično .. kg 0'50 4(1 Cement: a) cement vseh vrst in slične mešanico kg 002 b) cementni izdelki, heraklitne plošče in ksilolit, okviri, robniki in podstavki za grobe ter navadni nagrobni spomeniki iz raznih cementnih mešanic . . f. . . . . . . kg 0'05 c) cementni izdelki v dekorativne namene kg 0'50 47 Marmor: a) neobdelani grški, italijanski in koroški marmor, alabaster kg OTO b) neobdelani ostati marmorji, serpentin, granit iji portir. . kg 0'05 c) obdelani marmorji in alabaster iz točke a), razni izdelki iz njih, izvzemši luksuzne . kg r— č) obdelani ostali mannorjf, serpentin, granit in porfi r ter kiparski izdelki iz njih . . kg 0'25 48 Kamen vseh vrst: a) neobdelan in prosto obdelan, vseh vrst, tudi podpeški, les-nobrdski in ihanski marmor v blokih ter odpadki od marmorja za izdelavo oblog , s kg 0'0l Morilo I’ r e d m o t 49 50 51 52 53 54 I>) fino obdelan kamen in dalmatinski marmor v blokih, robniki in kocke za tlakovanje ............................. c) izdelki iz kamna................ Izdelki iz keramičnega materiala (gline, kamene maso, porcelana in sličnega materiala) : a) glinasta posoda, sur.ovp izdelana in preprosto-glazirana . b) glinasta posoda, fino glazirana ter keramični izdelki, izvzemši galanterijske in luksuzno: kuhinjska posoda in posoda za gospodarsko in obrtne namene, smirkov prali, karborundum izdelki in glazure za keramično industrijo c) galanterijski izdelki, kakor; navadno vaze, kipi itd. . . Sleklo in stekleni izdelki: a) steklo za okna in vrata v tablah do 4mm .debeline in stare steklenice................... b) žično sleklo, steklena opeka, ploščo, navadne steklenice, sifonske in medicinske, tor navadni kozarci . . . . . c) steklo za izložbe, steklo brušeno in matirafto, polirano, mlečno, barvano in slično ■ č) ogledala iz stekla ter ostali izdelki iz stekla, 'izvzemši luksuzno in galanterijske d) fotografske plošče in zrcala v okviru ........................... Barometri, termometri in optični izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh vrst z opremo ali brez nje, očala proti soncu in za motorna vozila, optično sleklo, Demontirano ......... Žarnico: a) do vštetih 15 W. (žarnice za žepne električna svetilke jv tarififati po tar. post. 81 b) . b) nad 15 W do vštetih 75 W . c) ostale žarnice nad 75 VV . . Filmi: a) vsi filmi za javna predvajanja ............................... b) reklamni filmi vseli vi‘st, tedniki, predigre in slično od dolžine............................ Pripomba/ 7,a neme filme se plača 50% manj. Papir, karton in izdelki iz njih: a) navadna lepenka, celuloza in papiuni odpadki.................... b) časopisni in tiskarski papir, navadni pisalni, in risalni papir, zavojni papir, tudi natiskan, navadno izdelane vrečico za špecerijo in slično, grob karton, barvana in gla-jena lepenka . • . . . • • c) preparirana prešama lepenka za industrijsko, predelavo, smirkov papir in rebrasti karton (zlepljen papir za pa- kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg komad komad komad komad meter kg kg 0'03 005 'Tar. post. 06 Predmet kotiranje) ter povoščena in druga slična platna za knji-goveško stroko . . . . • e) konfekrionirani pisarniški papir vseh vret, pivni papir, navadni, barvan, kopirni papir, napojen s parafinhm ati kemikalijami vseli vrel, karton, kuverte, pisemski papir in kuverte brez razlike, vse vrste kartonažnih izdelkov, boljše papirnate vrečice, k rep. papir, svileni in slaniolni papir, vseli vrst tapetniški in pergamentni papir, relofan-papir, šablone za .slikarijo, geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeeiranje pohištva, prevleke raznih predmetov, ves drugi papir, prepariran z voskom (firnežem), katranom ali smolo, papirne tapete in preproge in slično, šolski zvezki brez razlike . d' vseli vrst beležnice, podobice, razglednice, fotografije, poslovne knjige................ e) fotografski papir in fotografski filmi......................... 0 šolske knjige in učbeniki, tiskovine vseh vrst, vseh vret reklamno papirno blago, navadne sliko, lepaki in letaki,-tudi s slikami, tiskane pole za knjige, tiskane knjige, žepni, stenski in namizni koledarji, tiskani in vezani bloki.......................... P r i p o m b a : Časopisi in periodične revije no prosti uvoznine. Plutovima: a) navadna plutovina, surova in izolacijske plošče iz plutovine n) izdelki iz plutovine za predelavo in plošče iz plutovine za polaganje tal............... r) gotovi izdelki iz plutovine . '') suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in predelane . . . d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo . . . • Bombaž, juta. lan, konoplja in izdelki iz teh snovi: a) bombaž, juta, lan, konoplja m vata, vse vrste preje iz teh snovi ter odpadki od naravne in umetne svile, vse za industrijsko upora-, (>o (pod kontrolo uporabe) . ) isto ter sukanec iu nove vre-j'e, uvožene za ambalažo pri izvozu blaga, vse za trgovino ............................ c) tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute in konoplje v kosih za prodajo na meter, linolej v kosih za Prodajo na meter in z odročno dolžino, prepojene tkanine, izvzemši tkanine prepojene z gumo in kavčukom, navadni koci in odeje do dobavne ceue j;n ( , f Merilo kg kg kg Odmera din 0'20 Odmera din Merilo Predmet OTiO 3'— 27)0 kg 1 '50 kg kg kg kg kg kB 0'15 0'35 r— 7'50 3'— 0'20 0'50 0'75 č) izdelki iz tkanin in pletenin iz zgoraj omenjenih snovi z odrejeno dolžino, kakor: navadne brisače, preprosta posteljna pregrinjala, preprosto namizno perilo, preprosti žepni robci in rute, preproste nogavice in perilo, tekači iu navadni traki iz omenjenih snovi, tudi vezalke d) boljše perilo in jopico iz bombaža, jute, lanu in konoplje (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, robci, traki, posteljna pregrinjala, čipke in vezenine, tudi na meter, čepice, pozatnentarija, tudi elastična, naramnice, boljše namizno perilo, kakor garniture iu servijete, podveze in kravate, koci in odeje nad din 00'— nabavne cene................. o) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz bombaža, jute in lanu, nepremočljivi plašči, katerih glavni sestavni del jo bombaž, juta ali lan . . . f) prešite odeje iz bombaža, jute, lanu iu konoplje . . . g) odpadki bombažnih tkanin, krpe in preja za čiščenje, stare vreče ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz bombaža, jute, lanu in konoplje . Volna in izdelki iz uje: a) volna surova in vse preje iz nje za industrijo (pod kontrolo uporabe) .... b) isto za trgovino . . . c) tkanine in pletenine iz volne in pol volne v kotlih za prodajo im meter , . . • č) tkanine in pletenine iz volne in polvolne z odrejeno dolžino, kakor navudne rute, prti, nogavice, preprosto perilo, preprosta posteljna pregrinjala, odeje in koci do nabavne cene din (JO’—, tekači in slično................ d) boljše perilo in j opice iz volne in polvolne (pleteno in tkano), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke in vezenine, tildi na meter, repice, kravate, poRamentarija, tudi plastična, boljše namizno perilo, kakor: garniture iu servijete ....... e) oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči iz volne in polvolne ter'nepremočljivi dežni plašči, ktiterih glavni sestavni del je volna................. f) prešite odeje, fini koci ter boljj&i posteljna pregrinjala iz volne in polvolne . . . g) ndpftdki tkanin, krpe in preja za čiščen je ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz volne iu polvolne..................... Pripomba: Za polvolr n e no blago velja blago, toi l\') slamnati podnožniki, metle, sirkove metle in krtače . . kg CIO d) sirkova slama in brezove metle kg 0'02 Kožuhovina in krzno vseh vrst: a) kožuhovina, strojena in ne-strojena od domačih živali ter polhove in jazbečeve kože kg 1'— ‘•) kožuhovina, strojena ali ne-strojena od divjačine, doma-1 čih živali, delno prikrojena, barvana ali imitirana . . . kg 5'-— e) kožuhovina od divjačine, delno prikrojena, barvana ali imitirana kg 8'- č) krznarsko blago od domačih živali, polhov in jazbecev . kg 10'— d) isto od divjačine kg 20'— p) nagačene živali . . - - - kg 10'— 0 živali za nagačenje-. . . . kg 07.0 1J r i p o m b a : Dragoceno krzno v kakršni koli obliki je tarifirati po tar. poet. 84.» sem spadajo: 6rebrna lisica, sobolj, nerc, hermelin, plava lističa, kuna zlatica, astrahan, perzijanec itd. Kozmetika: a) parfumi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila in kreme za lepotičenje, fina dišeča olja, bruto zn neto . . kg k) puder, kozmetične vode, bri-lantin. pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in slično, bruto za neto kg 10'— Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in Papirnata, obveze, ovojne tančice, vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (eaherlin in flit), bencinski eter in stično, bruto z« neto .' kg r— Ija*nljarski izdelki kg 2' 1 metu,, zobovje in zobotehničnl instrumenti, ves material, kakor: živo srebro, amalgami, gflmi in gutaperča, razni vložki iu mavci, mostički,' zobne krone, vrtalni stroji električni ali na nožni pogon, sonde, svedri, umetno zobov-te kakor tudi zlato v ta namen vrednost 3"/» * ! 5 : C- : Sl Predmet Merilo Odmera din 72 1 Lekarniške in drogorijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi s posebnimi imeni, specialitete ter eter v zdravilne namene, bruto za neto kg ■V—• b) razne kemikalije, zdravila, droge in čisti vazelin, ovo-maltine, salvo-malt, vse dietične prehrane ter vinski kamen za nadrobno prodajo . kg r- c) kemikalije vseh vrst za industrijo, vse vrste jedkih in kislih tekočin, vinski kamen v industrijske namene, vse vrste soli in slično — tudi smole v industrijske in obrtne namene ter soda za kemično industrijo pod kontrolo uporabe kg 0'05 č) umetna gnojila in galica . , kg 0'01 d) kisik in dissous-plin itd. . . kg 0'25 73 Led: navaden in umeten . . • kg • 0'01 74 Kvas in droži kakor tudi vseh vret pecilni praški .... kg 1 '50 75 Semena in suhe gobe: a) semena za poljske in gozdne pridelke in povrtnino, ku-mna, janež kg 0'10 b) vse vrste cvetličnih semen . kg 5'- c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1'— č) oljnata semena, kakor: laneno, ricinovo in slično . . • kg 0'03 d) suhe gobe ....... kg 0'15 76 Suha roba in sitarsko blago: a) ?itarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše pletarsko. blago . . . / kg 0'">0 b) preprosti lesni izdelki domače obrti v gospodinjske namene, suha roba, kakor: lesene žlice, kuhalnice, obešalniki itd., pletene košarice iz protja in lesa (kot ambalaža) 'kg CIO 77 Les in izdelki iz njega: a) okrogel les iglavcev in listavcev, žaganje, lubje in vejevje 100 kg 0'60 b) tesan les iglavcev in listavcev kg 0‘02 c) rezan les iglavcev, zaboji in vse vrste železniških pragov kg 0'03 č) rezan les listavcev . . . • kg 0'04 d) oblane deske, zarezane, ne,-obdelane doge in polizdelki, strešni stoli, zeljarski sodi iz mehkega lesa, lesna volna iri moka, kocke za tlakovanje, šibje, beljeno ali barvano, ročaji za metle in groba stojala za stole kg CIO e) tesarski, kolarski in sodar-ski izdelki iz mehkega in trdega lesa, dalje grobo izdelani stavbenomizarski izdelki iz trdega in mehkega lesa, kakor: podboji in oboji za vrata in okna, pragi, vzidane omare, nepleekano pohištvo iz mehkega lesa kg 0'30 f) mizarski in rezbarski izdelki iz mehkega lesa. pleskani kg 07.0 g) mizarski in rezbarski izdelki iz trdega lesa ali furnirani . kg 1 0'60 |Tar. post. 1 Predmet Merilo Odmera din h) furnirji i) vezane ploščice in parketne deščice, eksotični le«, ne glede na predelavo, tudi trstje — surovo ali cepljeno (bambus, španski trskovec, li- kg 0’50 gnum sanctum) itd j) staro pohištvo v prodajne na- kg 0'20 mene k) sanke- in smuči, tapetniški iz- kg 0'05 78 delki Pečarski izdelki: a) vse vrste pečarskili izdelkov, postekleni ali emajlirani kg 1'— (dlaške) ........ b) porcelanaste plošče za peči, kg 0'25 štedilnike in razne obloge . c) glina (ilovica), kaolin in rude kg 0’40 za industrijsko predelavo . . č) bavksit in slično ter pepeli kg 0'03 79 in izgoretine za rafiniranje . Gradbeni material: a) tf-es neimenovani gradbeni material, kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, 100 kg 0'G0 pesek 100 kg 0'60 b) opeka — zidaki . ' . . . . c) ostali opekarski izdelki — votljaki, strešna opeka in slično — tudi cementna opeka, predmeti za tlakovanje cest, posebej ne imenovani, 100 kg 1 ‘25 kakor: cestol, asfalt itd. . . č) trstje za strope in slično ter 100 kg 1 '75 . strešna lepenka vseh vrst • d) pesek v industrijske in obrtne namene in izolacijo, pe6ek kg 002 za čiščenje, katran in ter . . e) Samotna opeka in Samotna l prošnjo stranke pomagati pri sestavi prijave. § 12. Ako se mestni trošarinski linijski odsek, poslovalnica ali stražnica ne nahaja na trošarinski meji, je treb trošarinske predmete, ki se uvozijo v predel mesta izve!* omenjenih trošarinskih postaj, najprej pripeljati ali Prl nesti do njih radi prijave, pregleda in plačila mesto trošarine. B. Prijava. § 13. Prijave je podajati pismeno na uradnih tiskovin®^ če znaša ustrezna trošarina preko 500'— din, sicer • izvrši prijava ustno. v Prijave, pismene ali ustne, morajo biti točne tako pogledu količine kakor tudi kakovosti in se morajo P vsem ujemati s pravim stanjem blaga. Podane mora_ biti v merilu, ki ga navaja tarifa za tisto blago, stranka ne more podati natančne prijave, je količin0 kakovost blaga ugotoviti po trošarinskih organih z ur® nimi pripomočki. § 14. ■ Za prijavo in njeno pravilnost so odgovorni lnstl’ 0 uvoznik in prevoznik blaga po predpisih te uredbe. te osebe so odgovorne tudi, če njih uslužbenci ali P°^ v jeniki blaga ne prijavijo ali ga nepravilno prijavijo- 1 ®arinski organ ni dolžen ugotavljati pravilnost podpisa n Istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Ob prijavi je " edložiti morebitni vozni list oziroma dobavnico. . , Če stranka predloži vozni list ali dobavnico, iz ka-. 1je razvidnu množina in vrsta blaga, pismena pri-Va na uradnih tiskovinah ni potrebna. V tem primeru 6 dobavnica pridrži na trošarinski postaji. C. Pregled blaga, odmera in plačilu trošarine. § 15' Ko je prijava predložena, se pregleda blago in plača okarina. Pregledu mora prisostvovati lastnik, uvoznik 1 Prevoznik blaga ali njih pooblaščenci. Ako pa bi bl'3'1^3 nameno'iia 110 hotela prisostvovati pregledu . a8a, je m odmero trošarine merodajna ugotovitev tro-riaskih organov in te ugotovitve stranka ne more 0sPoravati. , Stanka, ki meni, da je trošarina odmerjena napačno, * ,0 zahteva ponovni pregled blaga pri mestnem tro-.finskem oddelku. V tem primeru mora na svoje stro-e predložiti vzorec tistega blaga in nosj tudi stroške 'pg!eda, če se izkaže, da je bila trošarina pravilno Urjena. se Ako pa se stranka z uradno ugotovitvijo ne strinja, lla njeno prošnjo in na njene stroške izvrši kemična IZa v laboratoriju mestnega poglavarstva. . pa ne odloži plačila trošarine, odmerjene pri s °Pni trošarinski postaji. § 16. . Mestna trošarina se plačuje v gotovini v zakonitem j^r;iu; Najmanjši znesek- trošarine je 50 par. Pri pro-sVp\ tr80vcih in prostih skladiščili more mestni m °dol>riti plačevanje trošarine v tokih ali pavšalno. Čev Pvan^e se mora v teli primerili vršiti, če gre za pla-nje v daljših razdobjih, točno oh odrejenem času. § 17. dojena trošarina se plačuje po merilu, kakor je to e,)o v odobreni tarifi. § 18. o-in flag0’ ki ni imenovano v trošarinski larifi in ni ^ .veri(:) v kakšni njeni postavki, se obdači po postavki, z hjim po kakovosti ali uporabnosti najsorodnejša. § 19. tr0ja^!i0 jc izdelano blago iz raznih snovi, se plačuje na po glavni snovt, ki jo ima predmet v sebi. 8 20. trošarina se zaračunava, kolikor ni drugače PCof"«. P° čisti teži, po odbitku tare. Cista vsebina v*C u8°tavlja po uradno ugotovljeni cimentaciji, Vsebinp ^ *are a*' 8tvarni izmeritvi čiste M §2L vn0s trošarina se mora plačevati ob uvozu ali l'ePos r°sar'nskega predmeta v mestno območje, oziroma c*riiea'-*^no’ 86 da predmet v promet — kolikor ni 8ace odrejeno. l)re(ln!°.liar'no tisti, ki blago uvozi ali tisti, ki da Uet v promet. Za plačilo trošarine pa jamčijo solidarno lastnik, prodajalec, proizvajalec, prejemnik in prevoznik osebno in z blagom, s spravilom in vozilom; v vsakem primeru pa jamči za plačilo trošarine blago samo. Na trošarinske predmete, vnesene ali uvožene v prosta skladišča, se plača trošarina — v kolikor ni drugače odrejeno — ko se blago iz skladišča izvozi ali iznese v mesto. § 22. Mestna trošarina na trošarinske predmete v prostih skladiščih se plačuje pri trošarinskih postajah, ki jih določi mestno poglavarstvo. V primerih, izvzetih iz določb $ 5. te uredbe in prednjega odstavka, se plačuje mestna trošarina pri blagajni mestnega trošarinskega oddelku, v kolikor se za vsak posamezni primer ne določi drugače. § 23. Kreditiranje mestne trošarine se načeloma ne dovoljuje, v kolikor tega v izjemnih primerih ne dovoli mestni svet. § 24. Mestna trošarina se plačuje izključno na uradno priznana potrdila; obliko in vsebino predpisuje mestno poglavarstvo. 8 25. Za goveda se pobira trošarina na mestni klavnici. Na teleta, ovce, koze, koštrune in na prašiče se pobira trošarina na uvoznih trošarinskih postajah. Ako je te vrste živina uvožena v mestno območje na sejem, se ob izvozu povrne trošarina, zaračuna se le sejmarina. Ako se uvaža živina v zaklanem stanju, je zaračunati trošarino po teži od kilograma kot od mesa, razen pri zaklanih živalih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, kjer jo računati trošarino od glave. 8 20. Pri uvozu zaklanih govedi, konj, prašičev, telet, ko-Strunov, ovac, koz, rib in perutnine ter mesa je treba predložiti predpisano zdravstveno potrdilo za sveže meso in položiti kavcijo. Stranka dobi poleg plačilne bolete še kavcijsko potrdilo. Kavcija se rabi tudi kot varščina, da stranka pripelje živali ali meso v klavnico na ogled. Kavcije obračunava mestna klavnica. Nevrnjena kavcijska potrdila se obračunavajo neposredno pri mestni blagajni v dobro mestne klavnice. 8 27. Kavcij ni pobirati ob uvozu prekajenega mesa, prekajene ali papricirane slanine, topljene masti in mesnih konserv, če so opremljene s predpisanim zdravstvenim potrdilom za mesne izdelke. Na te predmete se na trošarinskih postajah pobira trošarina po ustrezajoči tarifni postavki in po točki 1. c) pripomb k tarifi za mestno trošarino-uvoznino. Trošarinske postaje so dolžne sproti prijavljati mestnemu tržnemu uradu uvoz teh predmetov in navesti naslov prejemnika blaga. Za blago brez zdravstvenega potrdila so položi kavcija, blago pft se pošlje k nadpregledu v mestno klavnico. 8 28. Trošarine po točk: 1. c) pripomb k tarifi za mestno trošarino-uvoznino ni pobirati na meso, mast, slanino ali koline do 2 kg, ki jili stranka kupi pri mesarjih izven mestne meje, ali če uvozi to za lastno družinsko uporabo. To pa ne velja za omenjeno blago, uvoženo v obrtne namene. C. Oprostitve in olajšavo. § 29. Mesini trošarini niso zavezani; 1. trošarinski predmeti, ki zapustijo v 24 urah po uvozu mestno območje v neizpremenjenem stanju; 2. trošarinski predmeti, ki so v carinskih, mestnih, javnih in zasebnih prostih skladiščih, dokler ne pridejo iz njih v mesto radi potrošnje v mestu; 3. trošarinski predmeti, ki se odpravljajo iz enega od omenjenih skladišč v drugo. § 30. Mestne trošarine so oproščeni: 1. trošarinski predmeti, namenjeni za uporabo kraljevskega doma, na podlagi izkazila upravnika dvoru: 2. predrpeti državnega monopola, našteti v zakonu o državnih monopolih, ki se morajo prodajati po stalnih cenah; 3. javne uradne pošiljke, ki jili pošiljajo javna oblastva naše države in zastopništva tujih držav medsebojno, ob pogoju vzajemnosti; 4. trošarinski predmeti, ki jih uvažajo poklicni zastopniki tujih držav v zasebne namene, pod pogojem vzajemnosti; ' 5. trošarinski predmeti, namenjeni za potrebe vojaških edinic (člena 65. in 74. zakona o administraciji vojske in mornarice), ha podlagi potrdila pristojnega oblastva, ki mora potrditi, da trošarina v nabavno ceno ni vračunana; 6. blago oz. vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na poslovna potovanja ter jih kot take zopet nosijo v mestno območje, s pogojem, da podajo neposredno pred odhodom pri izstopni trošarinski postaji prijavo in točen popis vsega iznesenega blaga oz. vzorcev. Za trgovske potnike se priznavajo le osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo; 7. v mestu izdelano blago, če se vrača v šestih mesecih od dne izvoza ljubljanskim trgovcem na njihove naslove, ako ne ustreza prejemnikom, s pogojem, da je mogoče ugotoviti istovetnost izvoženega in vrnjenega blaga; 8. trošarinski predmeti, ki naj se razstavijo na velesejmu ali drugih javnih razstavah, v kolikor se ne dajo za potrošnjo v mestu; 9. vse življenjske potrebščine, ki jih uvozi lastnik ob selitvi za lastno uporabo, razen alkoholnih pijač; 10. trošarinski predmeti, ki ji h na prošnjo oprosti plačila trošarine mestni svet. § 31. Na trošarinsko blago, ki se začasno izvozi iz mestnega območja radi predelave ali izboljšanja in se povrne v treh mesecih od dne izvoza v mestno območje, se pobira ob ponovnem uvozu le 15°/o redne trošarine po tarifnih postavkah, katere'bi bilo uporabljati za blago v stanju, v kakršnem se vrača na mestno ozemlje. Za predelavo blaga, ki je v mestnem ozemlju nemogoča ali oleŽkočena, more mestni svet dovoliti posebne izjeme. JII. Tranzitni p v o m c t. § 32. Tranzitni promet je promet z blagom: 1. ki je prepeljano preko ozemlja mestne občine v teku 24 ur v nespremenjenem stanju; 2. ki je uvoženo v prosta skladišča ali izvoženo iz njih izven mestnega območja; | 3. ki je ob uvozu v mestno območje prijavljeno popravilo ali predelavo in za izvoz v treh mesecih; 4. ki jo uvoženo v mestno območje, pa prejemniku ne ustreza, in je vrnjeno pošiljatelju v teku 60 dni ° dneva uvoza. § 33. Uvoz tranzitnega blaga je prost plačila trošarine, ('e se izvrši po predpisih te uredbe, zaračunati pa je tranzitno pristojbino po vsakoletnem odobrenem proračuni'! razen za blago, ki je uvoženo v prosta skladišča. § 34. Uvoznik, prevoznik, izvoznik oz. njihov pooblaščenec so dolžni prijaviti trošarinskim organom, da je blag tranzitno, in zahtevati tranzitno boleto. Poleg vrste in količine blaga je treba prijaviti še ime lastnika blaga. nj< gov naslov, prejemnika blaga s celotnim naslovom tcl izstopno trošarinsko postajo. § 35. Za blago, ki ni bilo izrečno prijavljeno kot tranzitno blago, je zaračunati redno trošarino; ta se ne povrni četudi blago zapusti mestno območje. § 36. Blago, ki je bilo prijavljeno za tranzit, je vpisati "a tranzitno boleto. S tranzitne bolete mora biti razvidu izstavna trošarinska postaja, datum in ura izstavitve, > ^ stopna trošarinska postaja, ime lastnika, prevoznika 3 ' > voznika in njegov naslov, ime in naslov prejemnika h ga. vrsta blaga, količina blaga, vrsta spravila (koliko bojev, vreč, ovojev, kosov itd.), tarifna postavka, depo® rana trošarina in odmera tranzitne pristojbine. Tranzit boleto podpišeta vodja trošarinske postaje in uslužben ki je blago pregledal. f Izstopna trošarinska postaja potrdi na boleti 'z' ^ blaga s čitljivim podpisom uslužbenca (uslužbencev), je blago pregledal, in vodje trošarinske postaje. Z e P^ sane tranzitne bolete morata biti razvidna dan in ura stopa blaga. Tranzitno boleto sme odpisati le trošarinska postaj1’ ki je na boleti označena. Stranka mora dobiti oh oddaji tranzitne bolete P trdilo, da je boleto oddala. | Tranzitno blago je natančno pregledati tako ob uv° kakor tudi ob izvozu, po količini, kakovosti in teži. Odpis tranzitne bolete je odkloniti: • 1. ako ne odgovarja količina in vrsta blaga nave na boleti; ^ 2. ako je termin za izvoz potekel in boleta W podaljšana; v 3. ako je boleta pomanjkljivo izstavljena ali p°Pr Ijena; u„ 4. ako je boleta naslovljena na drugo trošaU postajo, § 37. Stranka mora na vstopni trošarinski posla,ji založiti f?. tranzitno blago varščino v višini redne trošarine; varana se vrne na izstopni trošarinski postaji. Izjemoma varščina ne zahteva od popolnoma znanih strank. Za “ako nepravilnost pa v takem primeru odgovarja izsta-1 eli tranzitne bolelo, ako se ne ugotovi dejanski krivec. § 38. Vstopna trošariuska postaja sme odredili po svoji ‘devnosti, da spremlja tranzitno blago trošarinski "služi uenec. v takih primerih ni zahtevati založitve tropine, stranka pa mora plačati pristojbino za spremstvo, Kor je določeno v odobrenem proračunu. Pa tudi v Krh primerili mora biti blago natančno pregledano na /' opni in izstopni trošarinski postaji, blago pa mora 1 Prepeljano brez zadržka v mestu naravnost na iz-0Pno trošarinsko postajo. § 31). Mestno poglavarstvo sme veljavnost tranzitne bolete daljšati proti plačilu pristojbine za podaljšanje tran-Ir^h bolet. Ne more pa podaljšati tranzitnih bolet za savinsko blago preko petih dni po uvozu, v kolikor astni svet ne sklene drugače za posamezne primere ali ste blaga. Za bolete, ki so sicer veljavne več kot 24 ur j^0vratno blago, vrnjeno blago), je za vsako podaljšanje, presega v uredbi določeni čas, zaračunati 25% redne l^sarine kot pristojbino za podaljšanje veljavnosti bo-j ®' Nobena boleta se ne more podaljšati za več ko za s mesecev po redni zapadlosti. § 40. ‘ Vr ^Iddvbna prijava tranzitnega blaga, sprememba izv*R količine blaga od izdaje tranzitne bolete do bla| pitnem blagu so more kaznovati po tej uredbi, ne jjjj, e na morebitne posledice po kazenskih in drugih Puih. Če tranzitna boleta ni bila oddana, je zaraču- ^1 ponarejanje tranzitnih bolet, pridrž.avanje takega t,.„5a..v mestnem območju in vsaka kršitev predpisov o "ati °bst. ®®stno trošarino. Sme se pa uvesti preiskava, ako stv.°.U sum kršitve trošarinskih predpisov ali tihotap-^as*n‘k izgubi tranzitno boleto, pa je po troša-lZ(}aL. °rganih dokazano, da je bilo blago izvoženo, je 1 duplikat bolete, trošarine pa ni zaračunati. 1 V. P r o s t a skladišča. § 41. kate'u°S*a Miludišča so'zasebna ali javna skladišča, v Čil, , se smejo hraniti trošarinski predmeti brez pla- , 11 troš--- - ............ ■ . SoVino .rošarine. Prosta skladišča imajo namen olajšati Pr uu mestnem ozemlju. § 42.. 10slu skladišča so dvojna: • lavna, • Zasebna. Po av"a prosta skladišča so tista, ki so ustanovljena ‘ k°nu o javnih skladiščih. sa druga skladišča so zasebna prosta skladišča, j asebna prosta skladišča še dele v: loiao'^"dsta skladišča samo za alkoholne pijače (za- 2. prosta skladišča za alkoholne pijače in za ostale trošarinske predmete. § 43. Prosta skladišča podeljuje mestno poglavarstvo po predhodni odobritvi mestnega sveta na pismeno prošnjo stranke ob pogojih, ki jih smatra v vsakem posameznem primeru za potrebne, da so koristi mestne občine zavarovane. Prosilec za prosto skladišče mora: 1. dokazati, da ima predpisano dovoljenje za obrtno ali trgovsko poslovanje, 2. navesti predmete, ki jih bo shranjeval v prostem skladišču, 3. navesti kraj, kjer bo prosto skladišče, in dokazati, da prostori ustrezajo predpisom za prosta skladišča, 4. obvezati se, da bo vodil po navodilih mestnega poglavarstva skladiščne knjige tako, da bo vsak čas mogoče ugotoviti stanje trošarinskih predmetov, 5. imeti v skladišču vse potrebne priprave (posode, uteži in mere) za kontrolo blaga, 6. izjaviti, da bo vsak čas pustil trošarinskim organom dostop v prosto skladišče in ostale prostore, ki so v zvezi s prostim skladiščem, da bo dal na razpolago skladiščne knjige, vozne liste in dobavnice radi trošarinske kontrole, 7. položiti predpisano varščino za plačilo trošarine, 8. pristati na morebitno sozaporo skladišča po mestnem poglavarstvu, 9. pristati na stalno trošarinsko kontrolo, ako bi lo mestno poglavarstvo zahtevalo, in izjaviti, da bo plačeval za to kontrolo določeno odškodnino, dal na razpolago primerne pisarniške prostore z opremo, priskrbel vse pisarniške potrebščine, skrbel za razsvetljavo in kurjavo, 10. povrniti mestnemu poglavarstvu vse stroške za uradne tiskovine, 11. izjaviti, da se bo ravnal po vseh predpisih, izdanih za prosta skladišča. S 44. Prostori za prosta skladišča morajo: 1. biti zgrajeni iz trde snovi, 2. biti zavarovani zoper požar, 3. imeti zamrežena okna, 4. biti urejeni tako, da imajo samo en izhod, ki se mora zaklepati z dvojno ključavnico, 5. biti ločeni od prodajnega prostora in delavnice. Založne kleti morajo biti po javni poti ločene od točilne kleti. § 45. . Ista oseba sme imeti v mestnem območju na raznih krajih več prostih skladišč. Treba pa je, da si izposluje za vsako skladišče posebno dovoljenje. S 46. Pred podelitvijo prostega skladišča si komisija dveh trošarinskih uslužbencev ■ ogleda prijavljene prostore in sestavi komisijski zapisnik na kraju samem; tega mora podpisati tudi stranka. Stranka mora pred lokalnim ogledom prostorov položiti na trošarinskem oddelku za vsakega člana komisije komisijsko pristojbino po 50’— din. § 47. Prosto skladišče se more podeliti stranki, ki ima povprečno v zalogi toliko trošarinskega blaga s trošarinsko stopnjo od 0'50 din navzgor, da znaša trošarina nanje / preko 10.000'— din, za trošarinsko blago, na katero znaša trošarinska stopnja pod 0'50 din, pa nad 5.000'— din. V posebnega ozira vrednih primerih more mestni svet dovoliti izjeme. Ako se ob pregledu prostega skladišča ugotovi, da je v prvem odstavku določena povprečna količina padla pod 25°/o in lastnik prostega skladišča ne dopolni zaloge v določenem roku, izgubi pravico do prostega skladišča. Za predmete, za katere znaša trošarinska stopnja manj kot 0'05 din, se prosto skladišče ne more podeliti. Isto velja za klavno živino, drobnico, prašiče, sveže meso, perutnino, rake in sveže ribe ter sveže sadje razen za jabolka, hruške, pomaranče in limone. § 48. Osebam, ki so bile kaznovane zaiadi prestopkov po tej uredbi in od izreka kazni še ni preteklo leto dni, ali ki so bile kaznovane zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja in od izreka kazni še ni preteklo leto dni, ne more podeliti prosto skladišče. Isto velja za osebe, ki so v stečaju, poravnavi, pod varilstvom ali skrbstvom. § 49. Prosto skladišče se sme odvzeti: 1. ako je bil lastnik kaznovan po tej uredbi zaiadi tihotapstva, 2. ako preneha kateri koli pogoj, pod katerim je bilo prosto skladišče podeljeno, 3. ako se v roku enpga leta ob pregledu skladišča ugotovi presežek ali nedovoljeni primanjkljaj blaga v prostem skladišču. O odvzemu prostih skladišč sklepa mestni svet. § 50. V prostem skladišču se ne smejo hraniti trošarinski predmeti: 1. za katere je že plačana trošarina, 2. ki lahko zgnijo ali zavro ter s tem utegnejo škodovali ostalemu blagu v skladišču, 3. za katere se ne plačuje trošarina, 4. ki niso last lastnika prostega skladišča, razen v javnih skladiščih, 5. za katere prosto skladišče ni podeljeno. § 51. Trošarinski predmeti, ki so uvoženi v prosta skladišča s stalno trošarinsko kontrolo, morajo biti prijavljeni na vstopni trošarinski postaji. Ta izstavi tranzitno bolelo za prosto skladišče. Uvoznik odda tranzitno boleto trošarinskemu uslužbencu v prostem skladišču, ki na boleti potrdi prejem blaga in vpiše blago v skladiščne knjige. Vsako količino trošarinskih predmetov, ki kakor koli zapuste prosto skladišče s stalno trošarinsko kontrolo, je prijavili trošarinskemu uslužbencu v izogib uvedbe kazenskega postopanja, trošarinski organ pa izda plačilno oziroma tranzitno boleto po napovedi stranke. Posojanje ali zamenjava trošarinskega blaga mod prostimi skladišči se sme izvršiti samo po prijavah in izpolnitvi tranzitnih bolet. Blago, uvoženo v prosta skladišča brez stalne troša-rinske kontrole, mora biti prijavljeno na vstopni trošarinski postaji, ki izstavi tranzitno boleto. Lastnik prostega skladišča potrdi prejem blaga na hrbtu tranzitne bolete, tranzitno boleto odda najkasneje v teku 24 ur trošarinskemu oddelku, količino prejetega blaga pa vpise v skladiščne knjige. Ob izvozu ali iznosu blaga iz prostega skladišča brez stalne trošarinske kontrole izda tranzitno boleto lastnik prostega skladišča sam po predpisih za tranzitno blag0 in upoštevajoč določila § 54. te uredbe. Lastniki prostih skladišč plačujejo kontrolno pristni' bino po vsakoletni odobreni tarifi in v rokih, ki jih določi mestno poglavarstvo. § 52. C e so trošarinski predmeti, ki se hranijo v prostih skladiščih, pod zaporo katerega koli oblastva, se ne ni°' rejo izvoziti oziroma iznesti, dokler ni zanje plačan* mestna trošarina. § 53. Ce bi zaiadi dolgega ležanja predmetov v proste'11 skladišču grozila nevarnost, da se pokvarijo in bi h'0' sarina presegla njihovo vrednost, sme mestno poglavarstvo te predmete prodati na javni dražbi in iz izkupičk® pokriti redno trošarino, § 54. Trošarinski predmeti se smejo izvoziti oziroma x%' nesti izven mestnega območja (tranzitirati) v vsaki koh" čini le iz takih prostih skladišč, ki imajo stalno trošarinsko kontrolo. Iz ostalih prostih skladišč pn se sme tra'1' zitirati blago le v izvirnih zabojih in posodah, sicer P11 samo v količinah nad 5 kg, v kolikor za posamezne predmete ne odredi mestno poglavarstvo drugače. § 55. V prost ih skladiščih 'ni nikomur dovoljeno predelovali trošarinske predmete, razen v skladiščih žganja, kje se sme žganje pojačevati, in v skladiščih vina, kjer ■ sme vršili potrebno ravnanje za ohranitev vina in Pr * lakanje v steklenice. Ce pa se s takim ravnanjem *Pr meni količina ali predmet ali pri alkoholu jakost, s mora vršiti vedno vpričo trošarinskih organov. § 56. Trošarina na vino, shranjeno v založni kleti, se pl*r^ ko se vino odstrani iz kleti za potrošnjo. Ce bi se v z ložni kleti polnile steklenice z vinom, ki je bilo uvož«11^ v sodu, je to prijaviti trošarinskemu oddelku in j® z? računati trošarino po ustrezni tarifni postavki. To veJ^ tudi za uvoznike vina, ki nimajo založne kleti. Za n® vadno vino v steklenicah, ki niso trgovsko zaprte, sc razlika ne. zaračunava. § 57. V prostih skladiščih se smejo rabiti le pravilo0 ^ montirane posode in uteži po zakonu o merah. To pa * velja za ležake v založnih kleteh. Težak je sod, ki J vedno na stalnem mestu in služi samo za shranjevanj § 58. * -ki*' Trošarinski organi smejo vstopiti v vsa prosta dišča vsak čas med poslovnimi urami skladišča. j Trošarinskim organom je dovoljeno vsak čas 111 ^ poslovnimi urami popisovati zalogo trošarinskih Pr^|i metov v prostih skladiščih, a vodno vpričo lastnik* ^ njegovega pooblaščenca; le-tega lastnik prostega skl*01* mora določiti, ako sam ne prisostvuje, da se izogne ' zenskim posledicam. Popis zaloge sc zabeleži v slt ls£ne knjige in se napravi zapisnik o izidu. Ta zapisnik Popiše tudi stranka, ima pa pravico staviti pismeno svoje Pripombe. Ako pa zapisnika ne podpiše in ne stavi Pripomb, veljajo ugolov itve trošarinskih organov kot Pravilne. Za primanjkljaje mora stranka plačati trošarino, za viške se pa obremeni v skladiščni knjigi. A^o obstoji sum, da je nastal previšek ali pri-'oanjkijuj zaradi neupravičenega vskladiščenja ali iz-skladigčenja ali potrošnje v skladišču samem, se sme ||vesti kazensko postopanje, ne glede na posledice po ’ št. 3., te uredbe. 59. Kadar smatra mestno poglavarstvo, za potrebno, se uvesti v prostih skladiščih stalna trošarinska kon-‘°la po sklepu mestnega sveta. Vedno pa mora mestno Poglavarstvo uvesti stalno trošarinsko kontrolo, kadar to a. °va stranka. V javnih skladiščih mora biti v vsakem riIlleru stalna trošarinska kontrola* Stroške za stalno trošarinsko kontrolo nosi lastnik gostega skladišča. Poleg tega nosi vse stroške za priden prostor za stalno trošarinsko kontrolo, za pisarsko opremo, za pisarniške potrebščine, razsvetljavo, Ku'iav0 itd. . ^ vsakem primeru, tudi ako v prostem skladišču ni aliie trošarinske kontrole, nosi vse stroške kontrole 'Za registre, tiskqvine itd.) lastnik prostega skladišča. § 60. ^ sak lastnik prostega skladišča mora prijavljati skladiščenje in izskladiščenje trošarinskih predmetov j® Predpisih le uredbe, dalje plačevati redno trošarino, s“nlrolno pristojbino in morebitne druge, s tem združene *** 1" se sploh ravnati po vseh navodilih mestnega glavarstva, sicer se mu sme prosto skladišče odvzeti, skl. lastnik prostega skladišča je dolžen vodili vanadiščuo knjigo po navodilih mestnega poglavarstva in sčg ■ ^^jivo vpisovati vsako vskladiščenje in izskladi-v blaga. Kdor ne vodi knjig redno in po teh na-pj, “ih, se mu sme prosto skladišče odvzeti. Ako predal® banska uprava ali država za svojo trošarino po-vodv ^adiščne knjige, mora lastnik prostega skladišča 'h skladiščne knjige za mestno trošarino ločeno, ako ■ugače odrejeno. § 61. *0z 110 poglavarstvo ima pravico vsak čas odrediti Vena010 Prostega skladišča po trošarinskih organih. oVjp ar Pa mora v takih primerih urediti tako, da ne a stranke v poslovanju med poslovnimi urami. § 62 dri lš>due ure za trošarinske postaje v prostih skla-b so od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure, v Času pa od 8. do 18. ure z dveurnim opoldan-i ^^orom. Kadar zahteva lastnik prostega skladišča ČaSar°^arin8kih organov delo izven rednega uradnega v' ^ača na trošarinskem oddelku pristojbino din 10‘ — Prve 0 zaf‘eto uro za vsakega trošarinskega organa. P°1 Ure po preteku uradnega časa se ne upošteva. § 63. čiš>ace.» vsakega meseca je lastnik prostega sklatita en j‘aviti trošarinskemu oddelku knjižno zalogo Zaradi medsebojne konlioie. Vse nedoslatke in razlike je lastnik prostega skladišča dolžen uredili in poravnati. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjigah trošarinskega oddelka, ako ne more lastnik prostega skladišča verodostojno dokazati, da so njegovi vpisi pravilni. § 64. Lastniku prostega skladišča je dovoljeno jemati vzorce trošarinskega blaga iz skladišča. Za te vzorce pa mora plačati mestno trošarino. Lastniku prostega skladišča je dovoljeno trošarinsko blago po potrebi premeščati iz kraja v kraj, da se ne pokvari. Trošarinsko blago' mora bili v prostem skladišču zloženo tako, da je pregled vedno mogoč. § 65. Lastnikom prostih skladišč se priznata usušek in kalo po posebnih sklepih mestnega sveta. Primanjkljaj, ki bi nastal med vožnjo od vstopne trošarinske postaje do prostega skladišča, se ne prizna, razen v posebnega ozira vrednih primerih. Ce se trošarinski predmeti v prostem skladišču pokvarijo ali postanejo neporabni in se to uradno ugotovi, se lastnik prostega skladišča za to količino v skladiščni knjigi razbremeni. § 66. Lastnik prostega skladišča mora založiti varščino v višini trošarine na povprečno mesečno zalogo blaga. Varščino je založiti ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah likvidnih denarnih zavodov, ali v garancijskih pismih ali v vrednostnih papirjih po kurzni vrednosti. Le mestni vrednostni papirji se računajo po nominalni vrednosti. Mesino poglavarstvo more delno ali v celoti zaseči založeno varščino, ako lastnik prostega skladišča ne plača dolžnih zahtevkov na poziv mestnega poglavarstva, in obenem zahtevati, da varščino dopolni na določen znesek proti siceršnji izgubi prostega skladišča. V. P r o i z v a i a 1 c i trošarinskih p r e tl m e l o v- A. Obča določila. § 67. V mestnem območju smejo proizvajati trošarinske predmete vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje in predpise te uredbe in drugih predmetnih zakonov ter predpise, ki jih izda mestno poglavarstvo za proizvajalce na mestnem ozemlju. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v proizvajalne namene in ki zaradi tega spadajo pod nižjo tarifno postavko, so pod kontrolo trošarinskih organov. S 68. Proizvajalec trošarinskih predmetov more biti: 1. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in izdelke po odobreni tarifi, vendar pa spada pod trošariu-sko kontrolo, 2. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in na polizdelke in je oproščen plačila trošarine na izdelane predmete. Pod točko 1. lega paragrafa spadajo proizvajalci kisa, alkohola, alkoholnih in vseh brezalkoholnih pi.iač, pod točko 2. pa vsi ostali proizvajalci. B. Dolžnosti proizvajalcev. § 69. Kdor želi proizvajati v mestnem območju trošarinske predmete, mora najkasneje 14 dni pred začetkom proizvajanja javiti mestnemu poglavarstvu, katere predmete namerava proizvajati, kje bo imel obratne prostore in iz česa bo predmete proizvajat. § 70. Proizvajalci trošarinskih predmetov so dolžni: 1. da urede in vzdržujejo svoje izdelovalnice, skladišča in ostale poslovne prostore v stanju, kakor je to predpisano za vršitev trošarinske. kontrole po zakonu in pravilniku o državni trošarini, s to uredbo in z ostalimi predpisi ter dokažejo, da imajo predpisano obrtno dovoljenje, 2. da vodijo predpisane knjige, iz katerih je mogoče vsak čas ugotoviti količino nabavljenih surovin za proizvodnjo, količino izdelanih predmetov in količino predmetov, danih v promet, 3. da vsak čas dopuste pregled vseh surovin, polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščih radi trošarinske kontrole, 4. da redno in v roku, ki ga določi mestno poglavarstvo, prijavljajo količine surovin, polizdelkov in izdelkov in plačujejo mestno trošarino, 5. da nosijo vse stroške trošarinske kontrole. § 71. Ugodnost proizvajalca na mestnem ozemlju se sme odvzeti vsakomur: 1. kdor preneha s proizvodnjo, 2. kdor ne pošilja prijav, ali ne plačuje trošarine v osmih dneh po dospelosti, 3. kdor je bil kaznovan po tej uredbi zaradi tihotapstva. § 72. Noben proizvajalec iz točke 1. §a 08. te uredbe ne sme dati v promet v mestnem območju noben predmet, dokler ni plačana mestna trošarina. § 73. Predmete, za katere je v kontrolne namene predpisano oznakovanje in se dobe brez oznake v prometu v mestnem območju, je smatrati, da so vtihotapljeni in da zanje ni plačana trošarina, če lastnik ne more verodostojno dokazati, da je trošarina plačana. § 74. Vsak proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mora imeti, če je istočasno prodajalec, delavnico oziroma obrlne prostore ločene od prodajalnice. § 75. Za proizvod, ki se da v promet v mestnčln območju, plačuje proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mestno trošarino po odobreni tarifi, za uvožene surovine in polizdelke pa po tarifni postavki za proizvajalce, kakor to določi mestni svet v vsakoletnem proračunu. Za izdelke, izdelane v mestnem območju in podvržene mestni trošarini, se mestna trošarina ne zaračuna, ako se izvozijo z mestnega območja in ima proizvajalec ugodnost prostega skladišča. C. Nadzor nad proizvajalci. § 76. Proizvajalcem na mestnem ozemlju, ki izdeluje]0 trošarinske predmete, omenjene pod točko 1. §a 68. uredbe, more mestno poglavarstvo dati ugodnost Pr(^ stega skladišča ob pogojih, ki jih določa ta uredba ll prosta skladišča. ' • Mestno poglavarstvo ima pravico kontrolirali vsa proizvodnjo trošarinskih predmetov v mestnem ob mod • Zato more po svoji uvidevnosti nastaviti pri proizvaja* stalno trošarinsko kontrolo pod pogoji, ki so navede v tej uredbi za prosta skladišča, ali zahtevati sozaP0 prostorov, ali sicer po svoji uvidevnosti nadzirati P1 izvodnjo. Zato mora proizvajalec prijaviti trošarinske*1 oddelku čas (uro), kdaj začne proizvodnjo in kdaj l.}' Mestno poglavarstvo ima v svrho kontrole PraV1j.0 vse stroje in proizvajalne naprave zapečatiti za caSj se proizvodnja ne vrši, pri tem pa je upoštevati ze* stranke v okviru te uredbe, da proizvodnja ne trpi. ^ Delovni čas trošarinske kontrole pri vseli proizvaj' cih traja od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure. ostalem času pa oil 8. do 18. ure, z dveurnim opolda* skim odmorom. Kadar proizvajalec zahteva, naj se kontrola v . izven rednega uradnega časa, mora plačati mestne* poglavarstvu za izredno delo trošarinskega organa Pr9 stojbino po din 10‘— za vsako začeto uro, ne glede značaj proizvodnje in čin kontrolnega organa. Odškodnina za prekourno delo pripada v celoti ol/-‘ nu, ki je kontrolo vršil, proizvajalec pa jo plača pr* gajni trošarinskega oddelka. § 77. Trošarinski kontrolni organi so upravičeni zahjeva vsak čas med poslovnimi urami pregled vseh suroV^ polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščil* . pregled knjig, pri tem pa so dolžni najstrože varo poslovno tajnost. ^ Ako se ob reviziji ugotovi primanjkljaj, mora P izvajalec zanj plačati mestno trošarino. Ako se Pa u?)tj tovi previšek, se zanj stranka obremeni v skladih knjigi. Za prekomerne previške in primanjkljaje se s uvesti kazensko postopanje. a Ako vrši pri proizvajalcu kontrolo državni fina**1;^ organ, rabijo podatki o proizvodnji in prometu, k* da državni finančni organ, kot osnova tudi za P^af.ni mestne trošarine. Pa tudi v takem primeru imajo nieSj|]( trošarinski organi pravico kontrole v poslovnih prost0 g če smatrajo to za potrebno z ozirom na koristi i*ieS občine. § 78. ,4. V primerih, kjer se ne more kontrolirati P*'0*zV° ,vj-trošarinskih predmetov, je mestno poglavarstvo UP1 g[11 čeno na osnovi praktičnih opazovanj in po morebi**1^ zaslišanju sodnih izvedencev na stroške stranke dol približno količino izdelanih trošarinskih predmetov na tej osnovi odmeriti mestno trošarino. Določila, ki veljajo za popis zaloge v p ros til* diščih, veljajo v celoti tudi za popis zalog pri proizv cih. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjig3*1 šarinskega oddelka, ako ne more stranka verodos dokazati, da so ti vpisi napačni. Č. Pavšnliranje. § 80. Mestno poglavarstvo more na prošnjo ljubljanskih izvajalcev in trgovcev odmeriti tudi pavšalno plače-atlie trošarine na surovine, polizdelke in izdelke ali pa ,u“i sanio na izdelke. Pa še v takih primerih je proizvajale dolžen sporočati trošarinskemu oddelku uvoz in ter prodajo surovin, polizdelkov in izdelkov. avsal gg plačuje mesečno naprej. V kritje plačila Pisalno odmerjene trošarine smo mestno poglavarstvo . a,1tevati varščino. 1). Proizvodnja posameznih predmetov. § 81. j 8pirit se sme na ozemlju mestne občine proizvajati ,v tovarnah, ki imajo za to potrebno dovoljenje od ^stojnega oblastva. Za izdelani špirit, ki se potroši na I eMnem ozemlju, mora tvornica takoj plačati mestno °*arino, za špirit pa, ki ga tvornica proda izven mest* j®8a ozemlja, izdaja tranzitne bolele in postopa z njim r^i0r s tranzitnim blagom. Na surovine za izdelavo špi-1 a. se pobira mestna trošarina po tarifni postavki za P izvajalce. Vsa določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za to-. rfie žganja in kisa. Za žganje se smatra destilat drozge 1 ts bastega sadja z enim ali več zrni, ali sadja, ka-j)1,reSa plod je jagoda, nadalje destilat vinskega mošta, 1 °zge ali drozge, korenin, dinj, buč in medice. L žganje je zavezano plačilu mestne trošarine ne le kad^’ kadar se proizvaja za prodajo, ampak tudi takrat, . ar ga proizvajajo zasebniki iz lastnih ali tujih surovin obč'3^110 ut,0|'abo. Zato je vsakdo, ki na ozemlju mestne kuha žganje iz kakršnih koli — lastnih ali tujih jrav0v‘n — dolžen prijaviti kuho žganja v 24 urah pred tat'6 " bube mestnemu poglavarstvu in za žganje pla-Vj1 lllestno trošarino. Mestna trošarina, plačana za suro-'>živ' Se V *ein Pr*meru ne upošteva, ako proizvajalec ne dov ^ bake ugodnosti za kuho žganja že po posebnem 'jenju mestnega poglavarstva. Ptij ^r°*zvajalci alkoholnih pijač, ki začnejo delo brez krafVe l^arinskemu oblastvu, se kaznujejo, i. s. prvi-z din 500‘—, v ponovnem primeru pa z din 1.000'—. Pfed ^e8a se jbn odvzame izdelano blago z vsemi kot •tr'e^ *n pripravami za proizvodnjo in služi vse to Jair>stvo za plačilo trošarine in kazni. § 82. Plest ^ benalurirani špirit veljajo ista določila glede ne trošarine kakor za špirit vobče. § 83. bošsf'-1 ^irit, ki se uporablja za izdelavo kisa, se plača Pla> r|na P° tarifni postavki za proizvajalce, na kis se pa L ^tka kot na izdelek po toč. 1. §a 68. te uredbe. °zemp špir'ta za kis in izdelovanje kisa na mestnem ki Se'b' pod kontrolo trošaririskega oddelka. Za vino, lr°Sar- urira za izdelavo kisa, se zaračuna mestna b°Šar'"U tnrifni postavki za proizvajalce, že plačana lna za vino se pa stranki na prošnjo povrne. § 84. V Se proizvajajo na mestnem ozemlju kateri koli ftr.edmeti iz špirita, se za špirit zaračunava mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce. Plačati pa je tudi trošarino za proizvode špirita po odobreni tarifi, v kolikor ta za posamezne predmete ne določa drugače. Predmeti, ki se proizvajajo na mestnem ozemlju iz špirita v zasebne namene, so prosti plačila mestne trošarine, proizvajalcem se pa ne vrne plačana trošarina na surovine. § 85. Za pivo, ki se vari na mestnem ozemlju, se pobira mestna trošarina po vsakoletni odobreni tarifi, ko so jdvo izskladišči za porabo na mestnem ozemlju. Če se pa pivo izvaža iz mestnega območja, je postopati z njim kakor s tranzitnim blagom. Depoti za pivo se smatrajo za prosta skladišča. Izdelovanje piva in depoti so pod trošarinsko kontrolo. Na surovine za izdelavo piva se pobira mestna trošarina po odobreni tarifi oziroma po tarifni postavki za proizvajalce. § 86. Izdelovanje mesnih izdelkov na mestnem ozemlju ni pod trošarinsko kontrolo, nanje se pobira mestna trošarina samo ob uvozu. To pa ne velja za one industrijska obrate, ki imajo pravico klati živino v lastnih klavnicah. Ti obrati so pod trošarinsko kontrolo, ki jo izvršuje mestno poglavarstvo po načinu, ki velja za ostale proizvajalce. Tak proizvajalec plača vse davščine, navedene v toč. 1. c) v pripombah k tarifi za mestno trošarino —< uvoznino, ima pa pravico do prostega skladišča. § 87. Pod trošarinsko kontrolo ni izdelovanje pekovskih in medičarskih izdelkov. Trošarina se pobira na surovine po odobreni tarifi. Pač pa je pod trošarinsko kontrolo izdelovanje predmetov iz čokolade, kave in kanditnega blaga. Na povrtnino, okopavine, na poljske pridelke in sadje, ki zraste na mestnem ozemlju, se mestna trošarina ne pobira. § 88. Za izdelovanje drugih predmetov, ki jih ta uredba ne omenja, veljajo splošna določila za proizvajalce na mestnem ozemlju, ako mestni svet ne sklene drugače. VI. Trošarinska kontrola. A. Splošno. § 89. Trošarinska kontrola obsega celokupnost vseh predpisov in postopkov, katerih namen je, da se prepreči kakršno koli prikrajšanje mestne trošarine. Trošarinska kontrola obsega vse mestno ozemlje. § 90. Vse trošarinsko blago, uvoženo v mestno območje ali izdelano na mestnem ozemlju, spada pod kontrolo trošarinskega oddelka. § 91. Pod trošarinski nadzor spadajo vse osebe, ki uvažajo ali vnašajo v mestno območje trošarinsko predmete, dalj ' prodajalci, trgovci in proizvajalci trošarinskih predmetov na mestnem ozemlju, kakor tudi vsi njihovi poslovni prostori, skladišča in delavnice, dalje vse surovine, polizdelki in izdelki. Trošarinski organi so upravičeni preiskovati ob uvozu ali vnosu blaga .vsa vozila, vse tovore in prtljago potnikov kakor tudi sumljive osebe. Zenske osebe smejo preiskovati samo ženske. Preiskava oseb se sme izvršiti le v uradnih prostorih in to v primeru, če je upravičen sum, da stranka kaj prikriva, če kljub pozivu ne prijavi blaga ali ne pokaže predmetov. Uvoz alkoholnih pijač v nočnem času ni dovoljen brez posebnega poimenskega dovolila, prevoz teh pijač pa je dovoljen le v spremstvu trošarinskih organov. Prevažanje alkoholnih pijač je dovoljeno le v cimen-tiranih posodah. § 92. Trošarinskim organom je dopusten dostop v vse poslovne prostore in skladišča v poslovnih urah. Nadalje jim gre pravica, pregledati blago v proizvajalnicah in skladiščih, vpogleda v skladiščne knjige, tovorne liste in dobavnice, v katere se vknjižujejo in na podlagi katerih so vknjižujejo dobav e ali prodaja trošarinskih predmetov. § 93. Vsa prevozna podjetja so dolžna dovoliti trošarin-skini organom pregled svojih knjig o uvoženem trošarin-skem blagu in dati vsak čas potrebne podatke o uvozu trošarinskih predmetov. Železniški in poštni uradi so dolžni dati na zahtevo mestnemu poglavarstvu vse podatke, da se more ugotoviti, kakšno trošarinsko blago, v kakšni količini, za katero osebo oziroma podjetje je dospelo na mestno ozemlje. § 94. Če obstoji upravičen sum, da je bilo uvoženo ali vneseno na mestno ozemlje trošarinsko blago, ki ni bilo prijavljeno, se sme na mestnem ozemlju zasledovati, ne glede na to, ali je bilo določeno za uporabo na mestnem ozemlju ali za prevoz preko mestnega ozemlja. V takem primeru je zasačeno blago obdačiti -kot za potrošnjo na mestnem ozemlju in se sme uvesti kazensko postopanje. Da se v takem primeru blago izsledi in doženejo odgovorne osebe, se sme izvršiti po potrebi hišna preiskava. § 95. Hišna preiskava se sme izvršiti le na podlagi pismenega odloka predsednika mestne občine. Preiskava stanovanj in drugih prostorov se sme izvršiti samo, Če je zadosti osnovana domneva, da se najdejo predmeti, ki utegnejo biti važni zaradi neplačila trošarine, ali da se razkrijejo sledovi tihotapstva. Pred preiskavo je stranki vročiti odlok predsednika mestne občine. Hišno preiskavo morata izvršiti najmanj dva trošarinska uslužbenca, eden od njih mora biti uradnik. Na zahtevo stranke morata hišni preiskavi prisostvovati dva državljana. Hišna preiskava se sme izvršiti le podnevi, ne prekine se pa, če je v teku preiskave nastopila noč. Hišni preiskavi stanovanj in ostalih prostorov prisostvuje lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma ostalih prostorov; če tega ni, njegov pooblaščenec, če pa tudi tega ni, kdo izmed odraslih domačinov. Hišno preiskavo je izvršiti čim mirneje in dostojneje; upoštevati je dobro ime osebe in strogo varovati vse zasebne tajnosti. S silo se smejo odpreti prostori in shranila le, če stranka ne nudi možnosti za odpiranje. Ce se ob preiskavi zaplenijo predmeti, spisi ali računi, je treba gledati na to, da za vsebino ne zvedo neupravičene osebe. O preiskavi je sestavili takoj zapisnik, podpiše naj ga tudi stranka. § 96. Preiskovanje tovorov se mora izvršiti po štetju koso' (zunanje preiskovanje) in po količini, vrsti in kakovosti blaga (notranje preiskovanje). Spravila sinejo trošarinski uslužbenci odpreti kolikor in kadar je potrebno za ug°" tovitev kakovosti blaga ali drugih okoliščin za pravilu0 zaračunanje trošarine. Necimentirane posode je takoj na vstopni trošarinski postaji izmeriti in ugotoviti koh* čino vsebine, v posebnih primerih pa posode zapečatit1 radi pregleda na domu. § 97. Če se pri pregledu ugotovi, da se strankina napove ne ujema z dejanskim stanjem, ali če se pri tranzitne"1 blagu ugotovi, da se je zmanjšala količina ali spremenila kakovost blaga, se sme uvesti kazensko postopanje, t se je količina ali kakovost pri tranzitnem blagu spre",e' nila, je obdačiti vse blago, plačana trošarina se ne povrni V posebnega ozira vrednih primerih je obdačiti *e razliko med blagom, vpisanim na boleti in dejansko izvoženim. § 98. Na vseh ljubljanskih kolodvorih je potnikom k-h0^ dovoljen le pri izhodu, kjer je postavljena trošarinsk postaja. Vsak potnik je dolžen prijaviti vrsto in količi"0 trošarinskih predmetov, ki jih nosi sam ali kdo drug1 zanj. Ako nastanejo dvomi glede pravilnosti prijave, ak° ima stranka večjo količino blaga ali alkoholne pijače, 1,1 ako ima tranzitno blago, mora počakati, da se odprav’!0 stranke, ki takega blaga nimajo. Vobče pu morajo tro-"' rinski organi odpravljati stranke na kolodvorih l'!,r najhitreje. Tovorno blago, ki je podvrženo plačilu mestne Jr šarine in je uvoženo po železnici, morajo stranke pri-l" ljati pri trošarinskih postajah, ki so postavljene v namen. Z blagom se postopa kakor na ostalih trošen" skih postajah. Dokler je blago na kolodvorskem ozemlju, se sinah1’’ da ni uvoženo. Ce se tako blago pošilja dalje po žel(’z nici, ga ni treba prijavljati trošarinskim organom. § 99. f * r 7$ Za osebe, ki stanujejo v kolodvorskih poslopjih i" ' železniške uslužbence veljajo glede prijave blaga in P čila trošarine splošna določila te uredbe. § 100. Blago, ki se uvaža v mesto na čolnih ali na spiflV!?' se sme iztovarjati samo na prostorih, za to določe"1^ ter se mora prijavljati za to določenim trošarinskim P stajam, sicer se smatra, da je podan povod za kaze"3 postopanje. § 101. r . i fO' Za pregledovanje poštnih pošiljk so postavljeni ; Sarinski organi na pošti. Ti organi izstavljajo pl"1'' j bolete za plačilo trošarine in te bolete oddajajo P°' j0 upravi; le-la pobere trošarino po svojih organih ^ 0 obračunava s trošarinskim oddelkom mesečno. Troša1'1^ je odmeriti na podlagi poštne spremnice ali preg'® j blaga. Pošiljke, ki jih trošarinski uslužbenci oznaČij0 .j. nepregledane in na katerih je napisano, da jih 1®.S pred prihodom trošarinskih organov ne sme odpreti *‘ Ugotovitve vrste blaga, morajo ostati nedotaknjene 'oda trošarinskih uslužbencev. Odpiranje takih pošiljk ed prihodom trošarinskih uslužbencev more veljati kot rih i Za uvec^° kazenskega postopanja. Ako pa troša-uslužbenec ne pride v teku (1 ur, sme stranka brez ga odpreti pošiljko. Ako pa stranka odpre pošiljko . določenim terminom, nima pravice zahtevati pobila plačane trošarine po uradni odmeri. § 102. . olajšanje trošarinske kontrole ln kot dokaz, da 1T'estna trošarina plačana, rabi: boloh)Ura^no P®*rdllo o plačani trošarini (plačilna trda Za f,re<:'mete> nabavljeno v mestnem območju, po-o?1 ? 0 Pipani trošarini ali pa račun, na katerem je a<-'eno, da je mestna, trošarina plačana, ta predmete, za katere je predpisano oznakovanje, .^rednu‘te, obliko in način oznakovanja predpiše me9t,'o poglavarstvo. § 103. o?.e Tr°sn''inski predmeti, ki se najdejo na mestnem »ko *)rflz ozna*'e 'n za katere je predpisano trošarin- 8, janakovanje, veljajo za vtihotapljene, v kolikor Plačni ^ 110 ^ ‘e verodostojno, da je zanje trošarina obai^r-0=!a,'nMk' predmofl, ki se najdejo v mestnem Veli. •JU ^lez potrdila, da je mrtftna trošarina plačana, 'loka'0 Za vl‘l1°lal)ljene, ako stranka verodostojno ne iok *e’ ni astri a trošarina plačana. Ako stranka ob,,1 'v da nezatrošnrinjeno blago kupila v mestnem zen!?l,iu Ppl zakonitem prodajalcu, se sme uvesti ka-k-0 Postopanje proti prodajalcu. Ako pa je stranka °do, U '!laK° ocl nezakonitega ali neznanega prodajalca, kiino 8ria*a za neplačilo trošarine in kazni prodajalec in c> ako pa je prodajalec neznan, samo kupec. B. Posebni ukrepi. § 104. M °*lfodk^no lJ°gIavarslvo anie l)0 9V°j* uvidevnosti ali po Uv0 drugih oblastev zahtevati pri uvozu potrdilo o Zu trošarinske predmete, glede katerih je to § ion. aR°i ki je bilo uvoženo na podlagi potrdila ptisloj-kol; ,° )laatvu za vojaške edinlce, pa ga to iz kakršnih °b(ja..Zr°l{0V ne sprejmejo, mora stranka prijaviti radi ben„ Ve; Za prijavo odgovurjuta lastnik'blaga in usluž-v°jaške edinice. •C? k.° VIJ. Zastaran j e. § 100. dno pobiranje trošarine zastara v polili Jetih i° je bilo treba plačati ali prijaviti trošarinske radi plačila trošarine. VlIt- Povračila m e s 1 n e trošarine. Mes § 10?- 1,|astlla trošarina, plačana na kateri koli osnovi te -ino’ .Se Povrne na pismeno prošnjo osebe, ki je tro- Plačil*’ a^° 36 P-r0^a v ro^u ^ mesecev IVI 1. ako se uradno ugotovi, da se je nepravilno uporabila višja tarifna postavka in je zaradi tega stranka preveč plačala, 2. ako je bila plačana mestna trošarina na mestne trošarine oproščene ali nezavezane predmete, 3. ob denaturiranju predmeta, ako je bila trošarina na nov proizvod ali surovino plačana. Prošnjo je vložili v roku 0 mesecev od dne izvršenega denaluriranja. Ce je potrebna analiza, se izvrši na stroške stranke, 4. za trošarinske predmete, ki se uvozijo v mestno območje, pa naročniku ne ustrezajo, ob pogoju, če naročnik v roku (10 dni od dne uvoza vrne take predmete pošiljatelju, 5. v posebnega ozira vrednih primerih, ako pismeni prošnji ugodi mestni svet. Zoper to odločbo mestnega sveta ni dopustno nikako pravno sredstvo. Mestna trošarina se povrača v gotovini in v zakonitem denarju. Povračajo se le zneski nad 10'— din z odbitkom 10°/o na račun manipulacijskih stroškov. Vse to pa ne velja za pogrešno zaračunane zneske. O povračilih odloča mestno poglavarstvo, v kolikor ni določeno drugače, in sicer v roku 00 dni od dne, ko je bila vložena prošnja. Stranka mora prošnji priložili uradno potrdilo o plačani trošarini in zadostne dokaze, da ima pravico do povračila. Zoper odločbo mestnega poglavarstva je dopustna v 15 dneh od dne vročitve omenjene odločbe pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. Omenjeno pravno sredstvo se vlaga pri mestnem poglavarstvu. § 108. V sporih glede plačila mestno trošarine sploh ali glede uporabe poedine tarifne postavke se sme uvesti na pismeno prošnjo stranke preiskava o pravilnosti odmere, plačila in postopanja. Uvedba in tok postopka ne zadržujeta plačilu odmerjene trošarine. Za postopanje po tem paragrafu veljajo predpisi prejšnjega paragrafa. § 109. Prošnje za povračilo mestne trošarine so oproščene plačila državne in mestne takse, ako so utemeljene. Ako se ugotovi, da je prošnja neutemeljena, mora stranka doplačati ustrezne takse za prošnjo, priloge in rešitev. § 110. O izvršenih povračilih vodi troŠarinski oddelek poseben seznani. IX. Trošarinske kazni. A. Trošarinskn kazniva dejanja in kazni. § Ul. Za trošarinska kazniva dejanja se smatrajo: 1. tihotapstvo, 2. kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe. a) Tihotapstva. § H2. Za tihotapstvo velja vsako zadržanje, ki povzroči ali meri na prikrajšanje plačila mestno trošarine. Zlasti jo šteti za tihotapstvo: 1. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje mimo trošarinskih postaj brez prijave in plačila mestne trošarine, v kolikor la uredba ali predpisi, izdani' na njeni podlagi, ne določajo drugače; 2. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje po potih, kjer ni trošarinskih postaj; 3. če se trošarinski predmeti trošarinskemu organu ne prijavijo, pa se zalotijo ob pregledu; 4. če se trošarinski predmeti iz prostih skladišč ali iz poslovnih prostorov proizvajalcev iznesejo, ali izvozijo, ali dajo kakor koli v promet ali potrošnjo brez prijave in plačila mestne trošarine; 5. če se kdo izogne plačilu mestne trošarine s tem, da vnese ali uvozi trošarinske predmete kakor koli skrivaj; <3. če se ugotovi v prostih skladiščih in pri proizvajalcih trošarinskih predmetov primanjkljaj, ki presega priznani usušek ali izgubek; 7. če se vsebina poštne pošiljke na poštni spremnici nepravilno označi; 8. če se trošarinski predmeti, ki so po kakršni koli osnovi oproščeni plačila mestne trošarine, uporabijo v druge namene, ne pa v tiste, zaradi česar so bili oproščeni; 9. če se trošarinska oznaka, ki je bila že uporabljena, ponovno uporabi; 10. če se pri trošarinskih predmetih, ki se trošarinijo po vrednosti, ta pri prijavi očividno napačno označi. § 113. Storilci kaznivega dejanja tihotapstva se kaznujejo z denarno kaznijo v enkratnem do petkratnem znesku redne mestne trošarine na vtihotapljene trošarinske predmete. Poleg tega morajo plačati redno mestno trošarino na omenjene predmete. Ce se izvrše poleg tihotapstva še druga dejanja, kazniva po kazenskih zakonih, se izreče kazen zaradi tihotapstva neodvisno od kazni za omenjena dejanja, ki jih izreko pristojna oblastva. § 114. Nepoznanje ali nepravilno pojmovanje trošarinskih predpisov ne izključuje kazenske odgovornosti. V upoštevanja vrednih primerih pa sme mestno poglavarstvo odmeriti manjšo kazen. § 115. Tihotapljeno trošarinsko blago, vozilo in spravilo se zapleni in rabi v prvi vrsti za plačilo redne mestne trošarine in denarne kazni s pripadki, ne glede na to, kdo je lastnik blaga, in ne glede na to, kdo je storilec tihotapstva. To ne posega v regresne pravice lastnika nasproti obsojencu. § 116. Trošarinski predmeti, vozila in spravila, ki so bili zaplenjeni, se izročijo stranki ali njenemu pooblaščencu v prosto razpolaganje, brž ko plača ali založi v gotovini ustrezno vsoto za redno trošarino in denarno kazen s pripadki. Ce gre za živo in pokvarno blago, ga sme mestno poglavarstvo takoj prodati, denar pa se založi do končne rešitve v blagajni trošarinskega oddelka. Ko je postopek končan, oziroma ko postane odločba pravnomočna, se pokrijejo iz tega denarja zahtevki mestnega poglavarstva, morebitni preostanek pa se izroči lastniku najkasneje v treh mesecih od dne, ko je bil postopek končan. Ako lastnika blaga ni moči najti oz. je neznan, se blago proda, iz denarja pa se pokrijejo zahtevki mestnega poglavar- stva. Ostanek se po preteku treh mesecev izroči mestnemu ubožnemu zakladu. Zaplenjeno blago se proda na javni dražbi, v koliko' za manjšo količino mestno poglavarstvo v posameznik primerih ne odredi drugače. § 117. Ce izvrši tihotapstvo več oseb, plačajo redno niestn trošarino nerazdelno (solidarno), na denarno kazen sc pa obsodijo vsak posebej po stopnji njih kazenske odg°’ vornosli. Kakor storilec se kaznujejo načeloma tudi na-snovatelj, pomočnik in prikrivalec ter razpečevalec vtihotapljenih trošarinskih predmetov in druge udelezene osebe, vendar se smejo po okolnostih kaznovati mihMe’ § 118. Ako se izvrši tihotapstvo po prevoznikih, voznikih’ pooblaščencih ali uslužbencih lastnika vtihotapljene^ blaga, odgovarja za plačilo mestne trošarine in odmerjene kazni s pripadki lastnik omenjenega blaga, ne glem-na to, ali je na tihotapstvu udeležen oz. je zanj vede ali ne. To ne posega v njegove regresne pravice do o r sojenca. Ako se vtihotapljeno blago ni zaseglo, odgovarja * plačilo redne mestne trošarine in denarne kazni s pripadki poleg oseb, omenjenih v § 117., lastnik omenjeneg8 blaga, ne glede na to, kdo je izvršil tihotapstvo. * § 119. Ako je lastnik vtihotapljenega blaga družba ali k0'* poracija, odgovarja v smislu zgoraj omenjenih predpis° ona, ne glede na to. kdo je dejanski storilec. § 120. Denarna kazen se zviša za 50 "/o: 1. ob ponovnem tihotapstvu, ako se izvrši pred Pr tekom enega leta od dne storitve; 2. če je tihotapstvo izvršeno po sončnem zahod a pred sončnim vzhodom. § 121. Otroci, mlajši mladoletniki in nevraČunljive se ne kaznujejo. Pač pa so za trošarinska kazniva dejanj; storjena po njih, odgovorni njih starši oziroma osebe, jih vzdržujejo ali pod katerih neposrednim nadzorstvo so, ako so vedeli za ta dejanja. Te osebe odgovarjajo ob pogojih prejšnjega odst a' Indi za plačilo denarne kazni s pripadki in redne r"ef. r trošarine za osebe, ki so starejši mladoletniki, v kolm ni mogoči* teh zheskov izterjati od dejanskih obsojen^ § 122. Ce se vtihotapljeno trošarinsko blago nikakor ^ more zaseči, se smo izreči kazen po t; 113. samo, l'e ’ se ugotovile točna količina in kakovost blaga in kaze°s odgovornost. Ce se količina in kakovost blaga nista mogli "8° viti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokaz® se odmeri samo denarna kazen v okviru od din 5 do din 10.000’—. §123. Denarne kazni se ob neizterljivosti spremenU® ^ zaporno kazen. Za vsakih din 50’— kazni se računa 1 ‘ ^ zapora. Zapor se prestaja na stroške mestne občn* zaporih mestnega poglavarstva, kolikor ni odrcj dn'^e’ *n Sme tra'ati naiman.i 1 dan in najdalj leto nih' i/nes^*’ manišl °d din 50'— in ostanki večjih denar-din 5QZni’ man*^ °d din 50'— se računajo kot polnih h) Kršitve. § 124. Za kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega t °glavarstva, izdanih na podstavi te uredbe, se smatrajo "a trošarinska kazniva dejanja, ki se ne morejo sma-ra0 kot tihotapstvo. § 125. Proizvajalcu, prodajalci in trgovci s trošarinskimi j* edmeti, kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo za k Zrdva dejanja, omenjena v prejšnjem paragrafu, koli- r ni določeno drugače, v denarju od din 20'— do din 500'-. § 12G. Osebe, ki bi zabranile trošarinskim organom pretim poslovnih prostorov, sc kaznujejo s kaznijo, enjeno v prejšnjem paragrafu. B. Trošarinski kazenski postopek. § 127. oda ^roaarinska kazniva dejanja preiskuje trošarinski skl 8 odločbe pa izdaja predsednik mestne občino v adu z določili § 9G. zakona o mestnih občinah. § 128. Kazen se odmerja po skrbni presoji vseh okolnosli viru, podanem v § 113. § 129. Ija' post°Panie glede trošaiinskih kaznivih dejanj ve- SJ°,l)redpisi te uredbe, kolikor pa ti ne zadostujejo, jo »bč *arn° opornblJkli predpise, po katerih postopajo p *nsKa oblastva, in načela zakona o sodnem kazeuskem % °P?niu> kolikor narava trošarinskega kazenskega poboja ne zahteva drugače. § 130. Nihče ne sme bili kaznovan, dokler ni bil pristojno IdiuK*111 ali zakonito pozvan, naj se brani. Ce se stranka Ht hkratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju brez e8a opravičila, se sme kaznovati brez zaslišanja. 5 • ’ §131- eHop^aZniva dejanja tihotapstva zastarajo po preteku 6 J** ®ta °d dne izvršitve, ostala kazniva dejanja pa v ®ecik od dne izvršitve. stva _°narne kazni in ostali zahtevki mestnega poglavar-^starajo v petih letih od dne, ko postanejo izvršni. ki je astarevanje se prekine z vsakim dejanjem oblastva, stranKnaperien° zoper stranko zaradi preganjanja. Ako dokie 8 n! m°^ najti ali zaslišati, se zastarevanje zadrži, °vire ne odpadejo, staranje se upošteva uradoma. Po tar e mesto6 davščine se v odločbi odmerjajo vedno Plačil ‘k .ie veljala ob času, ko je nastala obveznost ' ua teh davščim § 133. Spravilo, ki rabi izključno ali očividno za izvrševanje trošarinskih kaznivih dejanj, se sme odvzeti in se ne povrne kljub plačilu vseh zahtevkov mestnega poglavarstva. Ti predmeti se smejo prodati ter izkupiček oddati mestnemu ubožneinu zakladu, kolikor se v vsakem posameznem primeru ne odredi drugače. § 134. Ako stranka prijavi ali razkrije trošarinsko kaznivo dejanje, se kazensko postopanje zoper njo ne uvede, ako je na dejanju udeležena, ne more pa se koristiti z ugodnostmi § 144. te uredbe. § 135. Tri trošarinskih kaznivih dejanjih tihotapstva se vsak nadaljnji postopek ustavi in izda odločba na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), če stranka popolnoma prizna svoje dejanje, se odpove vsaki pravici do pravnih sredstev in plača takoj ali — na prošnjo — v obrokih redno mestno trošarino in denarno kazen ter takso po tar. post. 229. zakona o taksah. Veljavnost odpustne izjave je vezana na svojeročni podpis stranke. Odločbe na podlagi pripoznanja (odpustne izjave) izdajajo trošarinski oddelek mestnega poglavarstva in vodje trošarinskih postaj v okviru pooblastila. V primerih, ko izdajajo odločbe na podlagi pripoznanja vodje trošarinskih postaj, podpišeta odločbo poleg stranke vodja postaje in še en trošarinski uslužbenec kot priča. Taka odpustna izjava je za stranko obvezna takoj po podpisu, trošarinski oddelek pa sme odmerjeno kazen po izvedeni preiskavi spremeniti po svobodni oceni. Tudi pri izdaji odločbe na podlagi pripoznanja je upoštevati določila § 120. § 13G. Določila prejšnjega paragrafa veljajo smjselno tudi pri kaznovanju kršitev predpisov te utedbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe (§ 111., toč. 2.). § 137. V primerih neznatnih trošarinskih kaznivih dejanj smejo vodje trošarinskih postaj poleg plačila redne mestne trošarine odmeriti brez izstavitve odpustno izjave na posebno plačilno boleto primerno doplačilo v okviru pooblastila, danega od mestnega sveta. § 138. Mestno poglavarstvo sme iz tehtnih razlogov obsojencu dovoliti odplačevanje denarnih zneskov, ki jih mora plačati, v obrokih. Ako na dvakratni poziv ne plača dogovorjenega obroka in se mu plačevanje ne odloži še nadalje, se mu ugodnost obročnega plačevanja odvzame. § 139. Za zaprisego prič in izvedencev se naprosi pristojno okrajno sodišče. Zaprisegi lahko prisostvuje uradnik tro-šarinskega oddelka. C. Pravna sredstva. § 140. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede trošarinskih kršitev (§ 124. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede Iro-šarinskih tihotapstev (§ 112. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. V vseh ostalih primerih veljajo glede ugovorov in pritožb določila § 143. zakona o mestnih občinah. § 141. Pravna sredstva se vlagajo pri prvostopnem oblaslvu; to jih pošlje s pripadajočimi spisi naslovnemu oblastvu. Novi razlogi se smejo v pravnih sredstvih navajati le v toliko, v kolikor jih stranki ni bilo mogoče preje navesti, ker so šele kasneje nastali ali se odkrili. § 142. Rok za izpolnitev denarnih obveznosti znaša 15 dni in začne teči od dneva, ko je odločba postala pravnomočna. § 143. Obnova postopanja je dopustna ob pogojih, ki jih predpisuje zakon o sodnem kazenskem postopku. Predlog za obnovo se mora vložiti na mestnem poglavarstvu v roku enega lelu od dne, ko je postala odločba pravnomočna. Obnova je dopustna tudi v primeru izdaje odločbe na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), vendar le uradoma. C. Razdelitev denarnih kazni. § 144. Denarne kazni zaradi trošarinskih kaznivih dejanj, plačane na podlagi pravnomočne odločbe ali na podlagi odpustne izjave (§§ 111., toč. 1., 2.; 135.), se razdele, in sicer: l/s se izroči skladu za reorganizacijo trošarinske službe, */» se izroči ovaditelju in '/g zalolitelju oziroma izsleditelju. Ce je ovaditelj in izsledite]j oziroma zalotitelj ena in ista oseba, se mu od plačane kazni izročita dve tretjini. Če je ovaditelj in izsleditelj oziroma zalotitelj organ finančne kontrole, se izroči */» skladu finančne kontrole. Denarne kazni razdeli predsednik mestne občine. X. Organizacija trošarinske službe. A. Trošarinski oddelek. § 145. Vse posle mestne trošarine in drugih posrednih davščin mestne občine (uvoznine, tržnine, sejmarine, tehtnine itd.) opravlja trošarinski oddelek mestnega poglavarstva. § 146. V področje trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva spadajo predvsem tile posli: v a) da po svojih organih pobira mestne davščine, omenjene v § 145. te uredbe in jih sproti odvaja finančnemu oddelku mestnega poglavarstva, ki vrši kontrolo nad denarnim poslovanjem; b) da vrši kontrolo nad pravilnim zaračunavanjem teh davščin; c) da s svojimi organi varuje trošarinsko mejo; č) da je po svojih organih v pomoč zdravslveno-poli-cijskim oblastvom; d) da vodi statistične podatke o donosih mestnih posrednih davščin; e) da sestavlja predlog za proračune dohodkov izdatkov v svoji stroki; f) da izdaja naredbe za izvrševanje predpisov I® uredbe.- § 147. Trošarinski oddelek mestnega poglavarstva se deli na- a) upravni odsek, b) kontrolni odsek, c) linijske trošarinske odseke. , Linijski trošarinski odseki so na glavnih dovoznih cestah v mesto, na kolodvorih, na carinarnici, na in v prostih skladiščih s stalno trošarinsko kontrolo. Linijskim odsekom so podrejene poslovalnice i*1 stražnice. število mestnih trošarinskih linijskih odsekov, poslovalnic in stražnic, njih naziv in kraj, kamor naj se p0* stavijo, odreja mestni svet. § 148. Trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva načeluje načelnik trošarinskega oddelka, ki mora biti urad-nik finančno-konceptne stroke s predpisanimi strokovnimi izpiti. Načelnik podpisuje vse rešitve svojega oddelka> v kolikor tega ne vrši predsednik mestne občine ali <«' rektor mestnih uradov, ali pa šefi podrejenih odsekov, hi jih je predsednik v to pooblastil. Načelnik skrbi za pravilnost, enotnost, škladndst 1° ekspeditivnost poslovanja in vzdrževanja discipline vsega oddelka. §149. Posameznim odsekom načelujejo šefi odsekov, h1 morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo. Šefe p°“ sameznih linijskih odsekov postavlja načelnik trošarin* skega oddelka, za one šefe linijskih odsekov pa, ki imaJ° pravico do naturalnega stanovanja, mora postavitev od ' briti predsednik mestne občine. § 150. Sefi odsekov morajo voditi svoje posle po navodilih načelnika trošarinskega oddelka, skrbeti za skladno®j enotnost in ekspeditivnost v poslovanju ter za vzdrži nje discipline v svojem delokrogu. B. Trošarinski uslužbenci. § 151. Uslužbenec trošarinskega oddelka, ki bi namerno * računaval trošarino in druge davščine napačno v šk® mestne občine ali v strankino škodo in kršil jasne redbe tarife oz. te uredbe, se kaznuje po disciplin9^ predpisih za mestne uslužbence. Ce se pa ugotovi, obstoji razlog kazenskega postopanja, se izroči stvar P slojnemu sodišču. § 152. | Nadrobnejša določila o organizaciji trošarinske be, o dolžnostih in pravicah trošarinskih uslužben® o razporeditvi zvanj, o pogojih za pridobitev posaine^11 zvanj itd. ureja, kolikor tega ne obsega že služb pragmatika za mestne uslužbence, poseben pravilnih- C. Nagrade. § 153. te Poštni uslužbenci, ki opravljajo posle po § l01, p uredbe, dobe kot nagrado 2?/o skupne vsote, ki 90 Pobrali iz naslova trošarine in drugih mestnih davščin, navedenih v § 145. Ostalim javnim uslužbencem, ki bi vršili poleg svojih . .nib uradnih dolžnosti na prošnjo trošarinskega od-jP h 3 mes*ne8a poglavarstva uradne posle po tej uredbi, ' uopustno podeliti posebno nagrado. Končne in prehodne odredbe. § 154. Lastniki prostih skladišč, ki jim je bilo prosto skla-'ce podeljeno po prejšnjih predpisih, morajo v roku toeseea, ko stopi ta uredba v veljavo, predložiti doseda-J dovolila o prostih skladiščih v zamenjavo za nova in Jft poslovanje v roku 6 mesecev urediti po predpisih e uredbe. § 155. kal,- ^ sP°r*L glede uporabe posameznih določil te uredbe v ?r lufli pri pomanjkanju potrebnih določil v izvrše-JU trošarinske službe daje navodila za uradno poslopje mestni svet. § 156. lia trošarinska kazniva dejanja, izvršena pred uve- n bujeni te uredbe, se obravnavajo po prej veljavnih uredpisih. § 157. Se ugodnosti, izdane po prej veljavnih predpisih, ‘kinjajo, v kolikor niso v skladu s predpisi te uredbe. § 158. °bl- J*a Urec*ba stopi v veljavo, ko jo odobre pristojna tva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1940. tro- ,ten'| dnem prenehata veljati naredba o občinski dravV0* *z 1889. (Službeni list kr. banske uprave ske banovine z dne 22. marca 1939., št. 134/23). Mestna uvoznina. Člen 46. Uredba o mestni u voznini. M '%1' Uino uvoznlna se pobira po tarifi za mestno uvoz- ali vriA--^6 Seslavni del uredbe, na vse blago, ki se uvozi SI v mestno območje. § 2. °znini, predpisani v tarifi, niso zavezani: ki se vskladiščijo v mestna in javna sklarevS i °5Čini ali za hrambo v javnem skladišču ali za s6 ■ 02 skozi mestno območje. V vseh primerih velja, da °bč; DameravaIo neprijavljeno uvoziti v območje mestne tega015' Brž ko se blago izsledi, se takoj obdači in poleg Uvede kazensko postopanje. nujet)a se v takem primerit blago izsledi in krivec kaz- ’ Se sme izvršiti po potrebi tudi hišna preiskava. § 16. |T»v °4redhlna Pr®i®kava se sme izvršiti samo na pismeno 7° Predsednika mestne občine. Vodili jo mora vPrif1? *r°šarinskega oddelka mestnega poglavarstva ICo dveh- državljanov. n ' § 17' fij 1 takoj azenskega postopanja se odstopi, če storilec globo ^^oljno plača prikrajšano redno uvoznino in s Prin j !° določi mestno poglavarstvo kot primerno — Če gre dajočo državno takso — glede na prikrajšek, ali S*°Pka drugačen prestopek, glede na značaj tega prečki , ‘ Podpisom odpustne izjave se storilec* odpove Pravici pritožbe. Globa ne sme v nobenem primeru presegati najvišje denarne kazni, ki bi jo bilo izreči po § 12, Blago se izroči lastniku takoj po plačilu v prosto razpolaganje. § 18. Vse poslovanje pri pobiranju uvoznine, zasledovanje in reševanje prestopkov opravlja trošarinski oddelek mestnega poglavarstva po svojih uradnih predpisih s svojimi trošarinskimi organi. ■§ 19. Proti odmori uvoznine ima stranka pravico ugovora na mestni svet v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Proti odločbi mestnega sveta pa ima pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v roku 15 dni po vročitvi odločbe. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede uvozninskih kršitev in uvozninskih tihotapstev je dopustno v rokii 15 dni od dne vročitve odločbe vložiti pritožbo na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. § ‘-20. Uvozilina je javna davščina. § 21. Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavljenjem te uredbe, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. V ostalem pa veljajo subsidiarno predpisi veljavne uredbe o mestni trošarini, kolikor ne nasprotujejo tej uredbi. § 22. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobre pristojna ohlastva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1940. S tem dnem prestane veljati naredba o občinski uvozniiii, ki je bila objavljena v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z dne 22. marca 1939., št. 134/23. Občinska specialna trošarina na vino. Člen 47. • Specialna trošarina na vino se pobira po din •— Davščine, ki se pobirajo v mestni klavnici. Clen 50. A. K 1 a v n i n a in pristojbine za ogled od živali, ki se koljejo v mestni klavnici: za govedo veliko, nad 450 kg, od glave din 120'— za govedo malo, pod 450 kg, od glave „ 80‘r- za prašiče nad 100 kg, od glave ... „ 78'— za prašiče pod 100 kg, od glave ... „ 44-— za prašičke-odojke do 10 kg, od glave . „ 10'— za teleta, od glave......................„ 35'— za ovne, ovce, kozle, koze, od glave . . „ 20-— • za kozličke in jagnjeta, od glave ... „ 5-— za konje, od glave................................... 70*t* za žrebeta do pol leta, od glave ... „ 30-— Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se zaračuna od 1 kg zaklane teže po din 0'50. B. Oglednina: Za uvožene že zaklane cele živali se pobira občinska oglednina enaka klavnini. Za uvoženo meso, mesne izdelke, slanino, ribe in perutnino, ogledano na mestni klavnici ali na tržnem veterinarskem oddelku mestnega poglavarstva, se plača za kg din 1'50. Za neočiščeno drobovino za kg din (V75. Ob uvozu teh predmetov v mestno območje se po- bira kavcija v smislu § 26. uredbe o mestni trošarini v višini, določeni z vsakokratnim proračunom. C. iy e v n i n a : v novih hlevih za veliko žival po . . din 4*— na dan, v novih hlevih za malo žival po . . „ 1'50 „ „ v starih hlevih za veliko žival po . . „ 2r— „ „ v starih hlevih za malo žival po . . „ 1'— „ „ C. T e h t n i n a : Pristojbine za javne mestnd tehtnice v Ljubljani so bile odobrene z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924., št. 655/24, rpag. št. 3997/24,-v naslednji izmeri: za prašiče, teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo...................................din 2‘— za goveda in konje, za glavo................„ 4'— za blago do 500 kg po.................... „ 2'— za blago do 1000 kg po . .................„ 4'— za blago nad 1000 kg po................................ 6'— za prazen voz.......................................... 3'— Tehtanje praznega voza, ki se tehta radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, iti sicer: pri govedu od din 4'— na din 2'—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. Najemna pristojbina od celic: 1. v hladilnici za vsak m3 pri letnem najemu . . din 900'— za vsak m2 pri mesečnem najemu . 120'— za mizo za slanino letnih .... „ 200"— 2. v zmrzovalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . „ 1000'— za vsak nr pri mesečnem najemu . „ 150*— 3. v nasoljevalnici za vsak m2 pri letnem najemu . . din -500V za vsak m! pri mesečnem najemu . „ . 75'— Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v letnem znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. Dnevna najemnina: Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: od celega goveda do 200 kg po . . din 10‘— od celega goveda nad 200 kg po . . „ 12*50 od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 6''~~ od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 4‘— od celega teleta ali velike drobnice po „ 4'— od celega jagnjeta ali kozliča po . . „ 2'— od celega konja po............................................................. 10'— od mesa ali slanine v kosih od 1 kg po „ 0 05 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilnice ne zaračuna, v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gorenja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur. Od prašičev, zaklanih za izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur po din 3'— za komad, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa po din 2'— za komad; b) v hladilne celice: od celega goveda do 2(XJ kg po . . din 12‘50 od celega goveda nad 200 kg po . „ 15'— "* od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7 50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5'— od celega teleta po......................... 5'— od celega jagnjeta ali kozlička po . „ 2'— od celega konja po...................„ 15’— Od perutnine, rib, n^esa in slanine v kosih ali živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pri' četih 24 ur od 1 kg po din 0*10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. Od prašičev, zaklanih vza izvoz, se plača za prvih pričetih 24 ur za komad po din 5'—, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa za komad po din 2’—; c) v zmrzovalne celice: od celega goveda po ...... din 15'— od celega prašiča nad 80 kg po . . „ 7'50 od celega prašiča pod 80 kg po . . „ 5'— od celega teleta po......................... 5'— od velike drobnice po ..... . „ 3'— od male drobnice po............................ 2‘- od srne ali gamsa po........................... 2'— od divjega zajca po . „ 1’*" Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača od prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din OTO, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. E. U m e t n i led. Umetni led se prodaja po naslednjih cenah: pri odvzemu enega kosa, kos po . . . din 5 — pri odvzemu do 100 kosov, kos po . . . „ 4 — pri odvzemu od 100—200 kosov po . . „ 3 — vsi nadaljnji kosi po ....... . „ 2 5 Dri dostavi na dom se računa dostavnina za kos Pa din 1'—. F. Pristojbina za uporabo dovlačilnice' Za dovoz in odvoz vagona živino in mesa po din®1' jev 100'—, G. Klavnična kavcija. Klavnična kavcija se pobila v smislu § 3. pravilnika mestno klavnico v Ljubljani z dne 13. februarja 1927., lllag. štev. 3.996/27, v sledeči izmeri: 1. zaklani konji, govedo . . .od glave din 250'— 2. prašiči 97 99 100'— 3. prašiči, mali za rejo . . . . 9» 99 99 40'— 4. teleta 99 t 99 99 GO'— 5. koštruni (ovca, oven, koza, kozel) 99 99 99 30'— 6. kozliči ali jagnjeta . . . . 99 99 99 15 — 7. meso* mesni izdelki, mast . od kg 99 5'— 8. ribe, perutnina . . . . . 99 99 99 3'— Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu • skladu. Clen 51. Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skla-na osnovi člena 14. zakona o odvračanju in zatiranju dvalskili kužnih bolezni, in sicer za izdajo živinskih Potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja: a) za govedo, konja, osla Tnksft za prtgled Hvali Taksa 7.a izdaja živ pot. listov Skupaj * din nad 2 leti . 250 4'90 7'40 k) isto do 2 let . . . . 3'40 5'90 c) za prašiča in drobnico . 2'50 3'70 G'20 o) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival preglednimi še po din 0'50. . d) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa din 1'—. e) Za potrdilo lOdnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din 1'—. Opomba: Ker znaši^fi tiskovina in vtisnjena držav-^ taksa pod a) din 1'10, pod b) din 0'60 in pod c) ‘n 0 30, bo veljal stranko živinski potni list pod a) 10 8 50, pod b) in c) din 6'50, Občiuska pristojbina za ogled mrličev. Člen 52. ik_ Pristojbina za ogled mrličev znaša: za mrliške oglede po • din 5'— n ■ za mrliško popisnice: m. 0c* gala-pogrebov in pogrebov po H Vei» razredu po...................................... 100 — k) od pogrebov po drugem razredu po „ 50'— n, 0f^ pogrebov |>o tretjem in četrtem rodu PO ..................'........................ 30'- te- Uporabnina se odmerja na osnovi posebne prijave, ki jo mora predložiti vsako podjetje mestnemu poglavarstvu. Mestno poglavarstvo pregleda točnost napovedanih podatkov in odmeri višino uporabnine za vsako proračunsko leto vnaprej. 8 6. Mestno poglavarstvo pozove vsako leto ob času sestavljanja mestnega proračuna vsa podjetja na predložitev •prijav s posebnim opozorilom, tako da se odmera takse izvrši do konca tekočega proračunskega leta za prihodnje proračunsko leto. § 7. Uporabnina se plačuje mestni blagajni v četrtletnih obrokih tako, kakor je določeno za plačevanje občinsko doklade na državne neposredne davke. II. Uporabni n a. § 8. Uporabnina znaša za vsako leto: a) po tekočem metru plinovoda ali cevovoda, položenega v javna tla ... . din 40— b) za naprave, postavljene na javna tla: 1. do 10 m2 zavzete površine .... din 100'— 2. nad 10 m2 do 50 m2-zavzete površine „ 500 3. nad 50 m2 zavzete površine ... „ 1.000'—- III. Prehodne in končne določbe. • § 0.. Mestni svet ljubljanski more višino uporabnine z® posamezna podjetja določili tudi v letnih pavšalnih zneskih, toda le do največjega zneska po § 8. S 10. Za uporabnino, ki bi jo morala plačati mestno tramvajsko podjetje in mestna plinarna, določbe tega pr®' •vilnika ne veljajo. Občinske takse za pregled neprimernih vzorcev živil. Clen 50. Takse za pregled neprimernih vzorcev živil se predpisujejo po »pravilniku o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in higienskih ustanovah in njihovi uporabi« (»Službeni list« z dne 13. januarja 1931., št. 9/3). Za analizo vina in vinu sličnih pijač se pobirajo p<>* sebne občinske takse na osnovi § 20. zakona o vinu, *n sicer v okviru odobritve ministrstva za kmetijstvo II. št. 77.060 z dne 23. maja 1932. III. Končne določbe. Člen 57. Ta pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občih0 ljubljanske z vsemi proračunskimi določbami in določbami glede občinskih davščin stopi v veljavo l.aprita 1940. V Ljubljani dne 20. februarja 1940. Predsednik mestne občino ljubljanske dr. Adlešič Juro s. r. II. st. 8525/2. Da je gornji razglas v skladu z odobritveno odločb0 ministrstva za finance z dne 8. marca 1940., VII. št, 1®'-1 se potrjuje. { Kraljevska banska uprava dravske banovine. ,V Ljubljani dne 12. marca 1940. Po pooblastilu bana: načelnik upravnega oddelka dr. Hubad s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 22. kosu XI« letnika z dno 16. marca 1940. Razglasi kraljevske banske uprave .VIII. st. 2012/1. 835 Razglas. Na podstavi § 42., točka 18., zakona o banski upravi ter § 15. akcijskega regulativa sein odobril sklop rodnega letnega občnega zbora delničarjev tvrdke Ljudevit Marx, tovarne lakov d. d. v Ljubljani, z dne 28. marca 1939. o spremembi člena 1. družbenih pravil. Navedena sprememba se nanaša na prenos sedeža družbe iz Ljubljane v Količevo pri Domžalah. Kralj., banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 12. marca 1940. Ban : Dr. Natlačen s. r. •H K V—št. 192/2. 813—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železo-betonskega mostu preko Poljanske Sore v žireh v km 38.060 banovinske ceste 1/4 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. marca 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 50 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu n pravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe, ki morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni proračunski znesek dir 526.000—, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela, kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Spremembe, dopolnila in popravila uradnega besedila v proračunu so nedopustna. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 12. marca 1940. * .V. No. 320/15. 742-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo obrtniških del pri gradnji poslopja za 'oda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani 1 javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. marca 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki ®e dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št, 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: 1. pečarska dela . . din 197.365-40 2. steklarska dela . „ 309.0747)6 3. slikarska dela . . „ 40.106-33 4. pleskarska dela . „ 126.291-76 5. parketarska dela „ 88.430'88 6. tapetniška dela ,. 192.053-— Skupaj , . din 953.321-93 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 6. marca 1940. * K V-št. 114/10. 741 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za III. etapo vodovoda v Beli Krajini I. javno pismeno nonudbeno licitacijo na dan 6. aprila 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bteiweisova c. 17 Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe nai se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 328.316—. Kavcijo din 33.000-— je položiti pri davčni unravi Ljubi jana-mesto najkasneje do 10. ure. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega obla-stva o izvajanju obrli. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 6. marca 1940. ❖ VI. št. 8855/1. 816 Sprememba v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Ozimic Lea, dr. Krasnik-Zupan Ivka in dr. Benigar Jože so bili vpisani v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Kralj, banska uprava dravske banovine. y Ljubljani dne 8. marca 1940. III/5 No. 492/1. 826 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju dne 8. marca 1910. Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih. Slinavka in parkljevka: Kamnik: Trzin (Trzin 1 dv.). Ljubljana: Dolsko (Kamnica 1 dv.), Ježica (Ježica 2 dv.), Log (Lukovica 1 dv.), Rakitna (Rakitna 14 dv.), Šmarje (Lanišče 1 dv., Tlake 1 dv.), Šmartno (Zg. Pirniče 1 dv.), Vrhnika (Lesno brdo 1 dv.). Maribor-levi breg: Kamnica (Rošpoh 1 dv.). Radovljica: Bled (Grad 1 dv.), Jesenice (Jesenice 2 dv.). Škofja Loka: Trata (Prelesje 1 dv., Zadobje 1 dv.). Ljubljana - mesto: Ljubljana (Barje 1 dv.). Maribor-mesto; Maribor (Slomškov trg 1 dv.). Vranični prisad: Krško: Mokronog (Mokronog 1 dv.). Novo mesto: Hinje (Hinje 1 dv.). Steklina: Kočevje: Ribnica na Dol. (Ortnek 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Ceste 1 dv.). G a r j e konj: Kamnik: Ihan (Ihan 1 dv., Sela 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice: Videm ob Savi (Stara vas 1 dv.). Litija: Zagorje (Podlipdvca 1 dv.). Svinjska rdečica; Kamnik: Trzin (Trzin 1 dv.). Ljubljana: Ježica (Savlje 1 dv.). N o s e m a a p i s : Gornji grad: Bočna (Bočna 1 dv.), Gornji grad (Gornji grad 1 dv.). Kralj, banska uprava dravske bnnovine. V Ljubljani dne 10. marca 1940. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I R 115/40 - 819 Amortizacija. Na prošnjo Jonka Alojzija, dežnikarja v Kranju, Tavčarjeva ul. 8, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilcu baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo: Vložni knjižici Hranilnice in posojilnice v Kranju, r. z. z n. z., št. 7170 in 7171, na ime: ndl. Jenko Slavko in Jenko Darinka, z vlogo din 260’64 in din 249’64. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 11. marca 1940. J R 114/40. 818 Amortizacija. Na prošnjo Jenko Ivanke, delavke v Torovem št. 4, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki baje ukradeni ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo: Vložna knjižica Hranilnice in posojilnice v Kranju, r. z. z n. z., št. 7090, z vlogo din 214'65, na ime Jenko Ivanka. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 11. marca 1940. •g; P 41/40-1. 821 Oklic. Tožeča stranka Dolžan Janko, pos. in gostilničar, Golnik-Malijevo brdo št. 15, je vložila proti toženi stranki Maliju Gregorju in Aljančiču Antonu in njihovim pravnim naslednikom iz Golnika radi priznanja lastninske pravice glede vL št. 64 in 65 k. o. Senično k opr. št. P 41/40-1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 5. aprila 1940. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, je postavljen Engelsberger Viktor, trgovec iz Tržiča, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Tržiču dne 8. marca 1940. •g. R 642/37 811 Oklic prostovoljne dražbe. Dne 23. aprila 1940. ob devetih Hopoldne po potrebi še dne 24. aprila 1940.. od iste ure dalje bo na mestu samem dražba nepremičnin v Gorici št. t občine Moravče, i. s. vi. št. 197 k. o. Moravče, sestoječe iz parcel 339, 337, 329, 323, 350, 310, 353, 356, 358, 372, 229, 228, 227, 371, 370/1, 367, 234, 235, 236, 247, 248, 249, 250, 262, 263, 251, 252, 253, 294, 298, 299, 304 in 338 ter priteklin 3 poljskih vozov, slamoreznice, pluga, dveh bran, raznega gospodarskega orodja, 2 volov, 2 krav, 1 junčka, 2 telet, 1 svinje, 6 prascev, 1 skrinje, 1 soda. Cenilna vrednost: din 74.214’—. Vrednost priteklin: din 10.925'—. Najmanjši ponudek: din 49.476’— in flin 7.283-32, Varščina: din 7.422’— oziroma din 1.093—. Dražba nepremičnin bo po parcelah v navedenem vrstnem redu. Ob koncu dražbe bo dražba priteklin. Po končani taki dražbi se izkliče vse posestvo s pri-teklinami in obvelja dražba, ki ima ugodnejši rezultat. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Urdu, odd. I., dne 1. marca 1940. • •g. I 722/39—20. 812 Dražbeni oklic. Dne 20. aprila 1940, ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bojanci vi. št. 28, 186, 214, s/9 7, s/8 29, */• 161, 8/» 170, k. o. Vinica vi. št. 629. Cenilna vrednost: din 15.814-15. Vrednost pritekline: din 240—, kar je že všteto v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: din 10.542’76. Varščina: din 1.581'41. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju dne 6. marca 1940. I 913/39-7. 677 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 29 po sledečih skupinah: 1. skupina: travniški parceli št. 773 in 775. Cenilna vrednost din 8.608'—, najmanjši ponudek din 5.739’—, varščina din 861’—. 2. skupina: njivske parcele št. 714 in 783/3, travniške parcele št. 783/2 in 783/4. Cenilna vrednost din 15.636'—, najmanjši ponudek din 10.424’—, varščina din 1.564’—. 3. skupina: njivske parcele št. 710 in 786 ter travniške parcele št. 709 in 787. Cenilna vrednost din 51.381'—, najmanjši ponudek din 34.254'—, varščina din 5.139'—. 4. skupina: gozdna parcela št. 399. Cenilna vrednost din 15.638'—, najmanjši ponudek din 10.426'—, varščina din 1.564’-. 5. skupina: gozdni parceli št. 574 in 575. Cenilna vrednost din 13.717*65, naj* manjši ponudek din 9.146’—, varščina din 1.372’—. 6. skupina: pašniški parceli št. 1941/1 in 1941/4. Cenilna vrednost din 1.728'—, najmanjši ponudek din 1.152'—, varščina din 173'—. 7. skupina: njivska parcela št. 1536. Cenilna vrednost din 30.300'—, najmanjši ponudek din 20.200’—, varščina din 3.030'—. 8. skupina: njivska parcela št. 1537. Cenilna vrednost din 6.830’—, najmanjši ponudek din 4.504'—, varščina din 683'—. 9. skupina: travniška pare. št. 2867/1- Cenilna vrednost din 49.050'—, najmanjši ponudek din 32.700'—, varščina din 4.905'—. 10. skupina: hiša št. 18 v Kočevju s stavbiščem parcelo št. 1078. Cenilna vrednost din 237.800'—, najmanjši ponudek din 158.534'—, varščina din 23.780'—. Po dražbi po teh posameznih skupinah se bo dal na dražbo celoten vložek št. 29 k. o. Kočevje kot enota. Cenilna vrednost din 430.688'65, varščina din 43.070'— in najmanjši ponudek pa seštevek vseh doseženih najviš-jih ponudkov in najmanjših ponudkov za one skupine, za katere ni bilo ponudb. Obveljal bo oni način dražbe, ki bo dol največji izkupiček. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 27. februarja 1940. -H I 345/38. 640 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin do polovice zemljiška knjiga Čerina vi. št. 33, 35, 470 in 1/23 vi. št. 115 k. o. Čerina. Cenilna vrednost polovice nepremičnin: din 20.657'72. Vrednost priteklin; din 750'—. Najmanjši ponudek: din 13.772'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. H-» dne 8. februarja 1940. .Va I 433/38-22 696 Dražbeni oklic. Dne 18. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zaradi razdružitve skupnosti. Skupine: Zemljišče vi. št. I. II. III. IV. k. o. Ljubljana-1 k. o. Št. Pe- k. o. Stožice t {. o. Stožice mesto tereko predmest. 115 567 538 538 din 271.459'— 60.272-— 109.383-50 18-918— „ 271.459'- 60.272'— 109.383'50 18.918— 27.146-— 6.028-— 10.938'— 1.892*— Cenilna vrednost: Najmanjši ponudek: Varščina: Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 27. februarja 1940. * IX I 3224/38-32. 403 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. ob 8.15 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Maribor-mesto vi. št. 332. Cenilna vrednost: din 2,125.653'75. Vrednost priteklin: din 344.785'—. Najmanjši ponudek: din 1,062.826'87. Varščina: din 212.565'37. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 31. januarja 1940. IX I 4795/39-7. 460 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 623. Cenilna vrednost: din 27.116'—. Najmanjši ponudek: din 13.558'—. Varščina: din 2.712'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 6. februarja 1940. XI I 3227/39. 547 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. o p o'l i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Radvanje I. del vi. št. 497. Cenilna vrednost: din 30.000'—. Najmanjši ponudek: din 15.000'—. Varščina: din 3.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 7. februarja 1940. I 778/37—32 790 Dražbeni oklic. Dne 19. aprila 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bakovci vi. št. 106, 180 in k. o. Murska Sobota vi. št. 470. Cenilna vrednost: din 34.483'—. Vrednost priteklin: din 3.930-—. 1 Najmanjši ponudek: din 23.235-34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 5. februarja 1940. I 526/38—22 * 791 Dražbeni oklic. Dne 19. a p r i 1 a 1940. o p o 1 i en a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Korovci vi. št. 23 in k. o. Gor. Črnci vi. št. 55 in 'A vi. št. 53 s hišo in gosp. poslopji, njiv, travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: din 155.100-—. Najmanjši ponudek: din 103.399'98. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne rnogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 3. januarja 1940 I 1208/39 «75 Dražbeni oklic. Dne 20. aprila 1940. ob d e vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 53 k. o. Mežica. Cenilna vrednost: din 8.265'—. Najnižji ponudek: din 5.510—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Prevalje dne 18. februarja 1940. I 832/39 676 Dražbeni oklic. Dne 20. aprila 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine vi. št. 29 k. o. Ko-privna-Peca. Cenilna vrednost: din 72.194-31. Najnižji ponudek: din 48.200-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Prevalje dne 20. februarja 1940. * I 2482/39—11. 830 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 7 javna dražba nepremičnin k. o. Stoperce a) vi. št. 146, b) vi. št. 240, c) vi. št. 274. Cenilna vrednost: ad a) din 32.220'40, ad b) din 15.559'—, ad c) din 6.488'—. Vrednost priteklin: ad a) din 2.200'—, ad b) din 3.600'—. Najmanjši ponudek: ad a) 21.480'50 din, ad b) din 10.374'—, ad c) din 4322. Varščipa: ad a) din 3.223'—, ad b) din 1.556'—, ad c) din 648'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na nradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 9. marca 1940. H4 1 357/39—15. 539 Dražbeni oklic. Dne 17. aprila 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Njivice vi. št. 128, zemljiška knjiga Njivice vi. št. 301. Cenilna vrednost: din 196.499'—. Najmanjši ponudek: din 181.000'—. Varščina: din 19.651'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja aa dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Radeče dne 18. februarja 1940. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 218. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. februarja 1940. Besedilo firme: Kreditna zadruga združenih nameščencev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 30. januarja 1940. za nedoločen čas. Zadruga ima namen zboljševati gospodarske. razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojili. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun; 3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoji!i; 4. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih;' 5. daje svojim zadružnikom kredite za nabavo življenjskih potrebščin. Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine inora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, 'da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Ing. Bu-ja Ivan, tajnik PAB, Miklošičeva cesta 17, Krek Janez, uradnik, Frančiškanska ulica 2, Globočnik Rajko, uradnik, Miklošičeva cesta 6, Rogač Stane, uradnik, Predjamska 43, Sitar Lojze, trg. sotrudnik, Medvedova št. 17, Strojin Anton, uradnik, Komenskega ulica 20, vsi v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. februarja 1940. Fi 15/40 — Zadr. II 88/T. * 214. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. februarja 1940. Besedilo: Zadruga rejcev malih živali v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je ustanovljena na skupščini dne 17. januarja 1940. za nedoločen čas. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da: 1. nabavlja za svoje zadružnike plemenske živali (goveda, svinje, koze, ovce, kunce, perutnino itd-), krmo, razne žitarice, semena, razna zelišča, gozdne in druge sadeže, sadike ter tozadevne pripomočke; 2. vnovčuje svojim zadružnikom njihove domače živali in produkte teh živali, kakor tudi produkte, ki izvirajo iz vrtnarstva in sadjarstva ter gojitve in zbiranja raznih zelišč in sadežev; 3. ustanavlja za potrebe svojih članov razna podjetja in poslovalnice za pospeševanje reje domačih živali in perutnine ter za predelavo drugih produktov domačih živali, kožuhovine, sadežev in zelišč ter izdaja po potrebi primerna navodila. Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Ferlež Jože, železniški poduradnik v Zalogu št. 62, Bradač Stane, brivski mojster v Ljubljani, Apihova ul. 20, Han Bogomir, trg. sotrudnik v Ljubljani, Herbersteinova ul. 24. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1940. Zadr. II 83/1 * 245. Sedež: Murska Sobota. Dun vpisa: 29. februarja 1940. Besedilo: Osrednja kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Murski Soboti. Namen zadruge: Zadruga ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih kmetijske pridelke vseh vrst in izdelke, živino, perutnino in sploh vse, kar kmet in delavec zamoreta producirati ter jih vnov-čuje v naravnem ali predelanem stanju; 2. nabavlja za svoje zadružnike v sporazumu z ostalimi tovrstnimi zadrugami v Sloveniji, ki so včlanjene pri Zadružni zvezi, vse potrebščine, ki jih potrebujejo zadružniki v svojem gospodarstvu; 3. ustanavlja za svoje člane produkcijska podjetja vseh vrst; 4. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zemljišč, travišč, pomaga pri gradnji hiš iti gospodarskih poslopij ter naprav, melioracij itd.; 5. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja inventar; 6. ustanavlja po vseh primernih krajih Prekmurja svoje podružnice ter siri strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami, šolami itd. Od članov prevzeto blago vnovčuje oziroma predeluje na njihov račun ter ga plačuje šele, ko je prodano in so se odbili stroški. Zadružna pogodba (sta; tut) z dne 26. novembra 1939. Opravilni delež znaša din 25-— in se mora plačati pri vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči«s svojini opravilnim deležem in pa 7 njegovim 'Jkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavo na razglasni deski v poslovalnici. Vabila na skupščino se morajo objavljati v -Narodnem gospodarju« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz predsednika in 3 do 8 članov. Člani upravnega odbora so: 1. Kerec Franc, šef borze dela v Murski Soboti, 2. Vojkovič Jožef, župnik v Murski Soboti, 3. Titan Janez, jurist iz Kroga, 4. Antauer Evgen, šol. nadzornik iz Tišine, 5. Panker Karol, posestnik iz Peča-revcev, 6. Lukač Franc, posestnik iz Kroga, 7. Babič Franc, posestnik v Gor. Lendavi, 8. Bratkovič Alojz, posestnik iz Bakovcev, 9. Erjavec Štefan, posestnik iz Noršin-cev. Pravico zastopanja zadruge ima upravni odbor. Besedilo zadruge podpisujeta po dva člana upravnega ali en član upravnega odbora s poslovodjem, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor, ki ga pa mora javiti sodišču radi vpisa v zadružni register. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 29. februarja 1940. Fi 17/39—12 — Zadr. IT 44/12 * 246. Sedež: Orehovica. Dan vpisa: 29. februarja 1940. Besedilo: Strojna zadruga v Orehovici) zadruga z omejenim jamstvom. Dan ustanovne skupščine 28. januarja 1940. Predmet poslovanja: Zadruga ima na-tnen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojini zadružnikom v uporabo. Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša 50 din, ki se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik mora vpisati najmanj en delež, če je polzem-ljak najmanj 2, če je % zemljak najmanj 3 in celotni zemljak 4 poslovne deleže. ysak zadružnik vpiše lahko tudi nad-številne poslovne deleže, katere pa lahko tudi odpove. Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge. Upravni odbor sestoji iz 10 zadružnikov, ti so: 1. Penca Jože, posestnik, Dol. Mokro polje 4, 2. Schhppel Hubert, inženir, Hrastje 1, 3. Zagorc Martin, posestnik, Orehovca I7 . 4. Vidmar Alojz, posestnik, Praproče št. 9, 5. Dragman Franc, posestnik, Polhov-ea 2, 6. Šuštaršič Jože, posestnik, Pristava st. 6, 7. Gornik Franc, posestnik, Zapuže 2, 8. Turk Franc, posestnik, Loka 2, 9. Zagorc Janez, posestnik, Oerov log št. 5, 10. Jakše Janez, posestnik, Orehovica št. 25. Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Na-fodni gospodar« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče Novo mesto, odd. II., dne 29. februarja 1940. Fi 3/40 — Zadr I 75/1 * 247. Sedež: Velika Nedelja. Dan vpisa: 7. marca 1940. Besedilo: Zadružna elektrarna v Veliki Nedelji, zadruga z omejenim jamstvom. Pravila, sprejeta na ustanovni skupščini dne 11. februarja 1940. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. dobavlja svojim zadružnikom električni tok (silo) na skupni račun in nemirnost; tok dobavlja iz tuje elektrarne; 2. izvršuje za svoje zadružnike potrebne instalacije; 3. dobavlja svojim zadružnikom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetilke in druge v to stroko spadajoče Predmete. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din !()•—■ in se vplača takoj ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici; vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da se pod njeno fiapisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec-poslovodja zadruge. Člani upravnega odbora so: Medik Franc, trgovec v Veliki Nedelji 21> Alt Anton, gostilničar v Mihovcih 32, Meško Fric, posestnik v Mihovcih 34, Anderlič Franc, posestnik v Veliki Nedelji 10, Vincek Vinko, posestnik v Trgovišču št. 18, Gasparič Filip, posestnik v Trgovišču št. 43, Meško Anton, posestnik v Mihovcih št. 39, Meško Jakob, posestnik v Mihovcih 4, Raušl Peter, posestnik v Trgovišču 24, kot poslovodja se vpiše: Knafelc Alojzij, učitelj v Veliki Nedelji 22. Okrožna kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 7. marca 1940. Fi 3/40—4 — Zadr 1 117/2 Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 248. Sedež: Apače. Dan vpisa: 29. februarja 1940. Besedilo: Zadružna elektrarna v Apačah, zadruga z omejenim jamstvom. Na redni skupščini dne 17. decembra 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., na katerih temelji odslej zadruga: Besedilo odslej: Zadružna elektrarna v Apačah z. z o. j. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi svojo elektrarno ali od druge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom. Doba trajanja zadruge ni omejena. Poslovni delež znaša din 10’— In ga je vplačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in z njihovim enkratnim zneskom. Pravico astopati zadrugo ima upravni odbor, ki sestoji iz 3 članov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina članov. Člani upravnega odbora so: Ertl Alojzij, mizar v Apačah Št. 37, Hotzl Josip, pos. in pek v Apačah 19, Markovič Ivan, ključavničar v Apačah št. 2. Podpis zadruge: Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor in ga prijavi za vpis v zadružni register. Razglašanje: Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi s pismenimi vabili. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 29. februarja 1940. Zadr II 45/14 * 249. Sedež: Bizovik pri Ljubljani. Dan vpisa: 12. februarja 1940. Besedilo: Vodovodna zadruga v Bizoviku pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 24. septembra 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Bizoviku. Upravni odbor sestoji iz (1 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi pred cerkvijo v Bizoviku. Izbrišejo se člani načelstva Vrbinc Jožef, Vrbinc Ivan in Zrimšek Ivan, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Babnik Rudolf, posestnik v Bizoviku št. 55, Lovše Andrej, posestnik v Bizoviku Št. 111. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1940. Zadr II 85/8. Štev. 22. r ' 250. Sedež: Gaborje. Dan vpisa: 29. februarja 1940. Besedilo: Agrarna zajednica v Gaberju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na skupščini dne 8. septembra 1939., prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Agrarna kreditna zadruga z neomejenim jamstvom v Gaberju. Sedež: Gaber je. Predmet poslovanja: Namen zadruge je, da zastopa, varuje in pospešuje interese svojih članov in dela na njihovem ekonomskem in kulturnem dviganju. Zato bo zadruga: 1. skrbela za kulturni in ekonomski dvig svojih članov; 2. sprejemala hranilne vloge in dajala posojila; 3. prodajala svoje in svojih zadružnikov proizvode v predelanem in nepredelanem stanju tudi nečlanom; 4. nabavljala tudi od nečlanov vse predmete, namenjene porabi svojih zadružnikov, ali nabavljene predmete, razen monopolskih, ne more prodajati nečlanom. Poslovanje zadruge je omejen ■> simo na njene člane. Doba trajanja zadruge ni omejena. Poslovni delež znaša 100'— din, ki se plača takoj ob vpisu, z dovolitvijo upravnega odbora pa v dveh obrokih. Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in solidarno z vso svojo imovino. Razglasi: Zadruga objavlja vse razglase na krajevno običajni način, razen tega pa tudi z razobešanjem na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Zastopstvo: Pravico zastopanja zadruge ima upravni odbor, ki se voli na 2 leti in sestoji iz 5 članov. Člani upravnega odbora so: 1. Režonja Ivan, 2. Tratnjek Štefan, 3. Horvat Štefan, 4. Nemec Štefan, 5. Hozjan Andrej, vsi kolonisti v Gaberju. Podpisovanje: Firmo zadruge podpisujeta po 2 člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in poslovodja na ta način, da postavita svoja podpisa pod odtisnjeno ali napisano besedilo zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 29. februarja 1940. Zadr II 46/17. * 251. Sedež: Ig. Dan vpisa: 19. februarja 1940. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica na Igu, zadruga z neomejenim jamstvom. Izbrišeta se zaradi smrti člana upravnega odbora Modic Anton in Hitejc Josip, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Brezovnik Franc, preglednik finančne kontrole v p. na Igu 97, Kraljič Franc, posestnik na Igu št. 9. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1940. Zadr. I 26/41. ❖ 252. Sedež: Kranjska gora. Dan vpisa: 26. februarja 1940. Besedilo: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Kranjski gori. Izbrišeta se člana upravnega odbora Kersnik Andrej in Smolej Jože, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Tarman Andrej, posestnik v Logu št. 3 in Zupan Tomaž, posestnik in žel. upokojenec v Logu št. 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. februarja 1940. Zadr. I 88/5. * 253. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. februarja 1940. Besedilo: Dom gospodinj, nabavljalna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani. Izbriše se član upravnega odbora Kraigher Vika, vpiše pa član upravnega odbora Rožanc Ljudmila, v Ljubljani, Kobaridska ulica. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., 1 dne 17. februarja 1940. Zadr I 159/3. * 254. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. februarja 1940. Besedilo: Lovska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva ing. Tavčar Franjo, Zupan Ivan, Hafner Mate, Zmitek Peter in Javornik Ivan, vpišejo pa se člani načelstva: dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dr, Lokar France, odvetnik, Meden Viktor, veletržec, Bahovec Ivan, trgovec in Kocjan Janko, uradnik, vsi v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1940. Zadr. VII 296/19. ❖ 255. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. februarja 1940. Besedilo: Vzajemna posojilnica v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Izbriše se član upravnega odbora Lužar Fortunat, vpiše pa se član upravnega odbora inž. Porenta Jožef, viš. banski svetnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. februarja 1940. Zadr- I 152/102. 256. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 29. februarja 1940. Besedilo: Vinarska in kletarska druga z o. j. v Metliki. Izbrisali so se dosedanji člani opravil ega odbora Štefanič Martin, Vraničar Janez in Kraševec Janez ter vpisali 9°' voizvoljeni člani upravnega odbopa P®' čarič Martin, pos. iz Drašič 14, Šuklje Jože, pos. iz Trnovca 24 in Kraševec Franc, pos. iz Gor. Lokvic 12. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. februarja 1940. Zadr I 35/20. Izbrisale so se nastopne zadruge: 257. Sedež: Hrastnik. Dan izbrisa: 20. februarja 1940. Besedilo: Konzumno društvo rudarjev r. z. z o. z. Obratni predmet: Nakup življenjskih potrebščin vsake vrste in prodaja istih svojim članom. Zaradi končane likvidacije. Okrožno sodišče v Celju, odd, II., dne 20. februarja 1940. Zadr T 27a/S6. * 258. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 7. marca 1940. Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom — podružnica Maribor. Zaradi opustitve podružnice. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 1V„ dne 7. marca 1940 Zadr I 87/31. * 259. Sedež: Vel. Lašče. Dan izbrisa: 1. februarja 1940. Besedilo: Kmetijska električna strojna zadruga r. z. z o. z. v Vel. Laščah v likvidaciji. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. februarja 1940. Zadr III 67/7. Konkurzni razglasi 260. s , 824 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Pe' triča Ivana, mizarskega mojstra in P°' sestnika v Dol. Logatcu 30. Konkurzni sodnik : Detela Fran, sta' rešina okrajnega sodišča v Logatcu. Upravnik mase: Dr. Krašovec Ciril* adv. v Logatcu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem^?' dišču v Logatcu dne 10. aprila 19^' ob 9. uri. Oglasitveni rok do 6. aprila 1940. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 20. aprila 1940. ob 3. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. marca 1940. St 2/40—2. 261. 828 Odprava konkurza. Prezadolženec: Trautman Hinko, trgovec v Murski Soboti. Konkurz, ki je bil' razglašen o iino-vini prezadolženca s sklepom oprav, št. St 1/39—1, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. konk. zak. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. marca 1940. St 1/39-37. H* 262. 809 Odprava konkurza. Prezadolženec zapuščina po Udoviču Ivanu, posestniku v Crmošnjicah-Stop. Št. 15. ... Konkftrz je bil razglašen o imoviru prezadolženca s sklepom opravilna št. St 3/38—1, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. st. zak. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 11. marca 1940. St 3/38-47. 263. 823 Potrditev poravnave. V poravnalni stvari Stražarja Mateja, trgovca z usnjem v Domžalah, Kolodvorska ul. 18, se potrja na poravnalnem naroku dne 20. februarja 1940. pri okrajnem sodišču v Kamniku sklenjena poravnava. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1940. Por 3/40—13. 264. ^ 769 Sklep. Poravnalna zadeva izven konkurza Severja Antona, neprot. trgovca in posestnika v Semiču št. 13. Prisilna poravnava izven konkurza, dosežena v smislu § 46. zakona o^ prisilni poravnavi izven konkurza pri naroku dne 29. februarja 1940. z vsebino, da plača dolžnik svojim upnikom, najsi so se udeležili poravnalnega postopka sli ne, izvzemši upnike, ki imajo izločitveno ali prvenstveno pravico do plačila po §§ 13. in 14. oziroma 30. zak. 0 pris. porav. izven konkurza, 40 % kvoto njih ugotovljenih in priznanih terjatev, plačljivo v enem letu, in sicer v 4 (štirih) enakih tromesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok v Pldeilo v treh mesecih od dneva odobritve te poravnave. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. marca 1940. Por. 1/40-8. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 13/75. Razglas 797 a -2-1 o I. javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 drž. ceste št. 50. Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 2304/1 z dne 2o. februarja 1940. se razpisuje 1. javna ustna licitacija za dobavo gramoza na progi 38—110 drž. ceste št, 50. Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka v Celju v petek dne 19. aprila, soboto 20. aprila in ponedeljek 22. aprila 1940. s pričetkom ob 10. uri. Nadrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v .'Službenem listu kralj, banske uprave«' dne 13. marca 1940., kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sre-skih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru levi breg in Novem mestu. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju, dne 11. marca 1940. M. No. 44/6. * 827 Oglas lovske dražbe. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je pod II1/7 No. 133/1 od 22. januarja t. L razveljavila tuuradno odločbo M. No. 376/2 od 9. decembra 1939., s katero se je potrdila dražba in s tem zakup občinskega lovišča mestne občine Ptuj. Zaradi tega razpisuje mestno poglavarstvo na podstavi § 8. zakona o lovu oziroma čl. 2. in naslednjih banovinske lovske uredbe radi oddaje občinskega lova v območju mestne občine Ptuj v zakup za bodočo 121etno zakupno dobo od 1. aprila 1940. do 31. marca 1952. ponovno dražbo na ponedeljek dne 1. aprila t. 1. z začetkom dražbe ob 10. uri v-sobi ma-gistratnega ravnatelja na mestnem poglavarstvu v Ptuju. Izmera lovišča znaša 1.811 ha, 80 a in 22 m2, varščina znaša din 613’—, izklicna jcena din 613’—. Nadrobni dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri mestnem poglavarstvu v Ptuju med uradnimi urami do dneva dražbe. Mestno poglavarstvo Ptuj dne 14. marca 1940. Predsednik: dr. Remec s. r. No. 1387/40. Razpis. 810 Ste v. A 129/1. ❖ 832 Objava. Izgubili sta se prometni knjižici za kolo ev. št. 20.668 in ev. Št. 20.069 ter se proglašata za neveljavni. Okrnini cestni odbor Maribor dne 13. marca 1940. Občina Limbuš, srez Maribor-desni breg, razpisuje mesto vojaškega referenta. Šolska izobrazba: 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole. Predvsem imajo ■ prednost žandarmerijski upokojenci ali slično, ki so izven vojaške obveze. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine", z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Limbuš, srez Maribor-desni breg, dne 11. marca 1940. Upr. št. 290/40. * 712-3-3 Razpis. Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 22. februarja 1940., S. št. 3975, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinalK eno (1) mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. Kandidati morajo izpolnjevati pogoja po zakonu o uradnikih. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sanitetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Iz upravne pisarne obče drž. bolnice v Ljubljani dne 4. marca 1940. * S06-3-1 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje rad tika održat če u prostori jama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Banjaluci na dan 11. aprila 1940. u 11 sati prvu javnu ofcrtalnu licitacija za izdavanje sve-ukupnih gradjcvinskili i zanatskih rado-va za adaptaciji! uredske dogra Inje ambulantne zgrade Okružnog urei v u Banjaluci. Licitirajo se i izdal če se svi gradjev-ni i zanatlijski radovi zajedno, osim instalacija elektrike i centralnog I >že-nja i ventilacije. Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečaeenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za adaptacija aredske i dogradnju ambulantne zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Banjaluci ■r. Kaucija za ovu lici taci ju ima se položili prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kot Tehničkog otsieka Središnjeg ureda u Zagrebu ili kod Okružnog ureda u Banjaluci za vrijone uredovnih sati, uz naplatu od din 200*—. U Zagre*bu, dne 11. marta 1940. Broj: 7181/1940. Središnji ured za osiguranje rudnika. Razne objave 814 Vabilo na XXXII. redni letni občni zbor Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev, ki bo V nedeljo dne 7. aprila 1940. ob 9. uri dop. v zadružnih prostorih na Glincah. Dnevni red: 3. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Predložitev bilance za leto 1939. 3. Poročila: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora v smislu zadružnih pravil. 5. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, 6. Predlogi in pritožbe. Upravni odbor. Nadzorni odbor. * 815 Vabilo na XVII. redni občni zbor, ki ga bo imela »SLA VIJ A«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, v četrtek dne 4. aprila 1940. ob 10. uri dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za XVII. poslovno leto. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 3. Predlog glede čistega dobička. 4. Dopolnilne volitve v upravni svet. 5. Volitev revizorjev in njih namestnikov. 6. Slučajnosti. Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje in sicer osebno ali po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj 10 delnic s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih 10 delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri zavodovi centrali, pri Ljubljanski kreditni banki ali pri vzajemno zavarovalni banki »Slavijk v Pragi. V Ljubljani dne 14. marca 1940. Upravni svet. 825 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela »Union« hotelska in stav-binska d. d. v Ljubljani v torek dne 18. aprila 1940. ob 17. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovanju in bilanci za leto 1939. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o višini dividende ter o nagradi nadzorstvu. 4. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzornega odbora. 5. Slučajnosti. Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkasneje do 7. aprila 1940. predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati voliv-no pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkasneje do 10. aprila 1940., delnice v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1, med uradnimi urami. V Ljubljani dne 12. marca 1940. * Upravni svet. 820 O 69/40/34. Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Jelovčan Jernej, posestnik in trgovec na Muravah št. 4, je umrl dne 12. februarja 1940. brez sporočila poslednje volje. Vsi, ki imajo kako terjatev do njegove zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve ali ustno pri naroku, ki se bo vršil v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Škofji Loki v torek dne 7. maja 1940. ob 9. uri, ali pa do tega dne pismeno. Upniki, ki nimajo zastavnopravno zavarovanih terjatev in ki se ne bi prijavili v določenem roku, ne bodo imeli nikake nadaljnje pravice do zapuščine, če bi se z izplačilom prijavljenih terjatev izčrpala. Škofja Loka dne 14. marca 1940. Števo Šink, javni notar kot sodni komisar. * 822—3—1 Poziv upnikom. Na skupščini dne 3. februarja 1940. smo spremenili neomejeno jamstvo v omejeno. Obveščajoč vse upnike o tem v smislu § 55. z. g. z. pripominjamo, da bomo svojim morebitnim upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, na njihovo zahtevo izplačali ali zavarovali vse njihove terjatve, če prijavijo svoj zahtevek v 3 mesecih. Glede upnikov, ki bi tega ne storili, se bo vzelo, da privoljujejo v navedeno spremembo pravil. Vodovodna zadruga v Bočni, zadruga z neomejenim jamstvom. * ' 778-8-2 Poziv upnikom. Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško v Sp. šiški, r. z. z o. z. je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve zadrugi do 15. aprila 1940. Likvidatorji. ni 807 Objava. Izgubila sem evidenčno tablico za bicikel št. reg. 39.966. Proglašam jo za neveljavno. Druškovič Ivanka s. r., posestnica v Latkovi vasi 15, obe. Sv. Pavel pri Preb. * S34 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 21.690) in ‘jo proglašam za neveljavno. Gerlič Ivan s. r., Maribor, Vošnjakova 19/IIL * 831 Objava. Ukradena mi je bila dne 11. marca 1. 1940. poslovna štampiljka, velikosti 43 X 28 mm, ovalne oblike s firmo: Ivanka Hodnik, manufaktura, trg. zmeš. blagom, šivilja, p. Bohinjska Srednja vas. Da se prepreči zloraba, jo proglašam za neveljavno. Hodnik Ivanka s. r., Boh. Srednja vas. * 805 Objava. Izgubil sem odhodno izpričevalo mizarsko-delovodske šole v Ljubljani z dne 28. junija 1932. ter ga proglašam za neveljavno. Lušin Janko s. r. * 836 Objava. Izgubilo se je izpričevalo III. razreda drž. meščanske šole v Ljubljani (na Prulah) za 1. 1930./31. na ime: Stojkovič Franc iz Trsta. Proglašam ga za neveljavno. Stojkovič Franc s. r. ❖ 829 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico za bicikel št. reg. 45.865 ter jo proglašam za neveljavno. Šarlah Jakob s. r., mizar v Sv. Magdaleni št. 62» občina Sv. Pavel pri Preb- Izdaja kraljevska banska upravo dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Hiška In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O, Mihalek v Ljubljani.