Za poduk in kratek čas. Nemški šulverein. (Slnpavsko usiliiv;mj(! neiiiačiiio.) V. Gadja zalega aemškatarska v lastao skledo pljava ia brblja: ej, pa je veadar treba aemški zaati, še hoče sloveaski faat, da se mu pri vojakih bolje godi. Ti brbljavci pozabljajo, kako je aže davao svitli ceaar ukazal, naj se vsak oficir jezika regimeatovega aauči. Po tem Bajvišjeai zaukaza dolžai so toraj oficirji sloveaskih regimeatov štev. 47, 87, 15 itd. aloveaski zaati. Jedaako puhel je agovor aemčarski zastraa uradaikov, aodaikov. Ti imajo zaati jezik ljadstva, katero jih plačaje ia potrebuje. Kdor torej izmed Sloveacev hoče. aaj se sloveasko ljudstvo zavoljo aradaikov aemški uči, ta stavi avet aa robe. Oa tepta z aogami pravice XIX. čleaa temeljaih državaih pravic zaatraa jedaakopravaosti aloveaščiae z aemščiao v uradih. Oa zapira doaiačim dijakom pot do boljših služeb aa domačih tleh ia jo odpira tujcem. Sploh takšaa aemškutarska daša jernlje domačiaom pšeniiak ia ga tajcem v usta pše. Ali ai to goropadaa aeumaost? Clovek bi se ae jezil toliko, akobisesloveaska deca v ljadakih aolah. kakoršaih aam aeaiški šulvereia uriva, res ia do dobra aaučili aemški! Toda lOoletna skušaja aas ači, da se to ae godi ia tudi goditi ae more. Prve Ijudske šole pri aas bile so eiato neaiške. Naposled smo se pa prepričali, da je tukaj škoda za deaar, čas, deco ia učitelje. Le bolj prebrisaae glavice so se nemški aaučile, zlasti oai otroci, ki so doma ali dragod imeli priliko aemški pogovarjati se. Ogromaej večiai otrok vteplo se je le aekaj tujih besed: miza, ti.š — riba, fiš, kaša breia, lass mich sein. Kmalu bile^ pozabljeae so še ove betvice tajega jezika. Šolaaje pri Sloveacih ai imelo tistega haska, kakor pri Nemcih, kder se je aemška deea v aemščiai dobro ia aspešao ačila brati, pisati, računiti, kršeaaski aauk itd. Sloveaec je vedao zaostajal, zlaati bolj ob aemškej meji, kder se sloveaski otrok v šoli ai aaučil aičesar prav, ae aemški ae sloveaaki. Iz šole so prihajali pol človeki, pohabljeai ia zmedeai v mišljeaji,* skvarjeai v govorici, brez veselja do aadalejinjega podaka. To so domoljabi sloveaski žalostaega 8rca zapazali ia začeli v okom prihajati, najbolje aepozabljivega spoaiiaa kaezoškot Slomšek. Nje gov bistri am je precej spozaal brezuspešnost ia škodljivost aeaičevalaia šol aa Sloveaskem. Prizadeval si je toraj na vso aioč Sloveacem pomagati do tako uspešaega poduka v ljudakib šolah, kakor ga aživajo Nemci. Žali Bog pa ai bil dovolj odiočea. Miaister grot'Leoa Tliua je vprašal škoia Sloaišeka pa ui-eajaka dr. Miklošiča, kakšae šole bi SloveaceBi aajbolje ugajale ? Miklošič bil je za popolaem aarodae, sloveaake aole, Slomšek pa se odločil za mešanico, za uemškosloveasko šoio. la temu je pritegaiia tudi vlada. stara lOOlctaa aeaiška šola aa Sioveaskem bila pa je pokopaaa, kot aekaj kar je zelo aeaaravno, brezkoristao, aapredovaaju naroda škodijivo ia ufumuo bilo. Geravao pa Slovetici po žfijah aajvečjega aašega ueenjaka Miklošiča aismo dobili celo aarodaih šol, koristiia aam je veadar tudi polovičarska sioveasko-aemška šola. aeizmerno. Ljudstvo začejo je marljivo brati Najprvlje pozaaio je se to po cerkvab, kder je ljiidstvo po moiitveaikili segalo. Kmalu se je glasila potreba po dragih kajigah, časopisik. Ib tako smo priaii do sedanjega aže velikega duševaega delovaaja, da sama družba sv. Moborja do 30.000 kajig vsako leto med Slovence pošilja ia izhaja čez 20 sloveaakih časopisov. Velikansk aapredek! Zoper vse to nasaja se aemški šulvereia. Oa hoče uarodui aapredek Sloveacev astaviti ia v staro šolsko aeumaost oazaj posaditi, kder se je celo katekizem aeniški učil, kakor da bi sam vecai Bog nemško brado aosil in le aemški umeval. (Daljc prih.) Siuešnica 6. Daa pred poroko gresta žeaia ia aeveata k g. iarmeštru aa poduk. Oai ju vprašajo: Sta dobro prinravljeaa za imeaitai staa, kterega lioceta jatri aastopiti ? „0 ja, odgovori hitro aevesta, zaklali smo že 1 tele, 2 sviBJi ia še -iO kur, gosi ia rec!"