fili prsti in drugim ilustrativnim  gradivom (kartami, vegetacijskim i profili 
in fotografijami), ki je  dobro izbrano in bogato, kn jiga nazorno predstavlja 
rastlinsko odejo kot zelo značilen člen pokrajine.
F. Lovrenčak
Struk tu ry  i procesy osadnieze. Prača zbiorowa pod redakej^ Stefana 
Golacliowskiego. Region Opolski, tom II. Instytut Šl^ski w Opolu. Opole— 
Wroclaw 1971. Strani 378.
Že ob dosedanjih naših stikih z družbenogeografsko katedro Geografske­
ga inštitu ta univerze v Wroclawu, ki jo  vodi prof. St. G o l a c h o w s k i ,  
smo imeli priliko spoznati, da nas druži mnogo podobnih družbenogeograf- 
skih raziskovalnih aspektov. Čeprav je  Spodnja Šlezija s prik ljučitv ijo  k 
Poljski po zadnji vojni doživela bistvenejše populacijske spremembe kakor 
Slovenija, je  vendar med njim a mnogo zgodovinskih in družbenogeografskih 
podobnosti. To so predvsem naglo napredujoča industrializacija, deagrari- 
zacija in urbanizacija podeželja (suburbanizacija) te r potreba po smotrnem 
oblikovanju ustreznega urbanega sistema oziroma om režja naselij sploh, od 
regionalnih središč prek  središč srednje stopnje do lokalnih centrov. To velja  
še posebej za t. im. Opolsko Šlezijo, k a teri je  posvečena knjiga, ki o n je j 
poročamo in ki dokazuje sistematično sodelovanje wroclawskih geografov 
pri proučevanju tega predela. Razen knjige o naselbinskih struk tu rah  in 
procesih sta o opolski regiji predvideni še dve, ena o fizični geografiji te r 
druga o fak torjih  in smereh družbenogospodarskega razvoja.
Knjiga je  za nas zelo zanimiva, ne samo zaradi že omenjene, naši po­
dobne problem atike, temveč tudi zaradi podobnih metodoloških prijemov. 
Čeprav gre namreč za timsko delo (»prača zbiorowa«), poudarja prof. Gola­
chowski že v uvodu, da ne gre za enostavno vsoto specialnih proučitev posa­
meznih avtorjev, temveč za kompleksen sintetični prikaz problem atike na­
selbinskega omrežja. Močan poudarek je  na m atematičnih metodah, k je r 
skuša delo, zlasti razprava, k i jo  je  napisal B. K o s t r u b i e c ,  slediti po­
budi P. H aggetta za matematične, modelske analize regionalnih sistemov. 
Ostali prispevki obravnavajo prostorsko struk turo  transportnega om režja 
(M. S l e n c z e k ) ,  naselja  kot linijske pojave, ki se s stopnjevano suburba- 
nizacijo širijo vzdolž cest (B. M i s z e w s k a ) ,  lokalne naselbinske skupine 
(E. J a k u b o w i c z ) ,  funkcijsko struk turo  mest (J. K r o s  z e l) ,  demograf­
sko problem atiko v razdobju 1950—1970 (R. R a u z i n s k i ) ,  področja u r­
banizacije (Z. M i k  o 1 a j e w i c z), označena sintetično na podlagi predhod­
ne analize z gospodarskega, demografskega, prostorskega in sociološkega 
vidika te r končno morfologijo naselij (A. Z a g o ž d ž o n ) ,  k je r  se — kakor 
pri nas — bogata trad icija  morfološko-genetskih proučevanj naselij nadalju ­
je  in dopolnjuje s proučevanji novejših morfoloških preoblikovanj. Skratka, 
vsebinski in metodološki problemi, ki so nam močno domači.
Svetozar Ilešič
Im re Bencze — T ajti V. Erszebet, Budapest, An Industrial-Geographical 
Approach, Studies in Geography in Hungary, 10, Geographical Research In­
stitute, Hungarian Academy of Science, Akademiai Kiado, Budapest, 1972, 
str. 1—168.
V zvezi z organizacijo evropske regionalne geografske konference v Bu­
dimpešti so m adžarski geografi pripravili več fizično in družbenogeografskih 
prikazov svoje domovine, večidel napisanih v angleščini. V sklop teh študij 
sodi tudi industrijskogeografski prikaz Budimpešte, k i ga sestavljata dva raz­
lična prispevka.
v prvi razpravi I. B e n c z e  prikazuje potek industrijskega razvoja 
Budimpešte in s tem v veliki m eri razvoj m adžarske industrializacije nasploh, 
k a jti k ljub  velikim naporom za prem estitev tovarn iz mesta, je  ostal delež 
prestolnice še vedno prevladujoč (pred vojno 62%, 1. 1969 43 % vseh v indu­