—   268   —
Novičar iz mnogih krajev.
Do 18. augusta je bilo za deržavni zajem podpisano: v Benetkah 8 mil. 204.748 fl., v Milani 9 mil. 920.496 fl., v Si bi nji 8 mil. 844.740 fl., v Zagrebu 5 m i J. 80.570 fl., na Ogerskem 64 milionov 741.655 fl., na Marskem 23 mil. 604.594 fl., v Za-dru 1 milion 327.000 fl., na Teržaškem in Goriškem 15 mil. 720.310 fl., na Kraj nekem 3 milione 349.140 fl., na Koroškem 2 miiiona 476.538 fl., na Štajarskem 8 mil. 786.759 fl., v gornji Austrii 13 mil. 812.467 fl., v Temešvaru 16 mil. 144.870 fl., v Kr a ko vi 6 mil. 4080 fl., v Tropa vi 5 milionov 131.400 fl., na Češkem 46 mil. 828.150 fl. Vladni list wOest. Corr.a piše od deržavnega zajema, daje 19. dan t. m. že gotovo bilo, da bojo podpisane posojila 400 milionov gold. presegle, da tedaj tega, kar je kdo podpisal, gotovo ne bo pred kakor v 4 letih poplačati treba. Ker pa vradnije do 19. t. m. niso mogle vsih podpisov opraviti, je čas podpisa podaljšan do zadnjega dneva t. m. — Za dunajsko spo-minčno cerkev se je do konca julia t. 1. nabralo 1 milion in 195.340 fl. 52 kr. — Kolera hudo razsaja po več krajih Laškega, posebno v Genovi, še huje v Napol ji, kjer na dan čez 200 ali celo čez 300 ljudi umerje. — Iz angleško-francoskega in rusovskega bojišča je prišla te dni gotova novica, da so Francozi in Angleži Bomarsund 16. dan t. m. popolnoma v svojo oblast dobili, 2000 Rusov zajeli in 100 topov jim vzeli; Francozov in Angležev je okoli 120 ranjenih bilo. Francoski general Baraguev je potem, ko je 10.000 Francozov in 2000 angleških pomorskih vojakov na zemljo Alandskih otokov stopilo, po vsih cerkvah Alandča-nom s prižnic oklicati dal, da so rešeni rusovske oblasti in izročeni varstvu francosko-angleške vlade. Al posesti kakošno deželo je lože, kakor jo obderžati; ali boste to premogle zedinjene vladi, je važno vprašanje. Da se pa za dolgi čas pripravljate, ondi ostati, se razvidi iz kontraktov, ktere so Francozi že sklenili za za-kladanje armade na  izhodnjem  morji z mesom, so-
čivjem, kuretnino itd. skozi vse prihodnje leta 1855. — Iz Jase se piše, da se rusovska armada čuda počasi pomikuje iz M o Ida ve proti Prutu, in da je perve dni t. m. nekoliko oddelkov pri Reni celo čez Prut iz Besarabije v Moldavo prišlo in ondašnji kraj moldavske meje obsedlo. Iz Val a hi je pa marširajo Rusi neprenehoma; do 29. t. m. se imajo vsi bolniki na Rusovsko prepeljati. Brajlo in Galač imajo Rusi še popolnoma v svoji oblasti, in ker se turška armada tja pomikuje, zna biti tukaj vojska. — Omer-paša je razglasil po Valahii, da prizanese vsacemu, če ravno je pred z Rusom deržal; drug njegov razglas iz Ruščuka pa naznanja, da austrianska armada pride med 18. irv 25. tega mesca v Valahijo in Moldavo. — Napad na Krimeo in posebno na Sevastopolseše zmiraj odlaša; v Varni je zbranih za ta namen 48.000 Francozov in 24.000 Angležev z 130 topovi. — Maršal Pa-skievič je nenadoma prišel v Varšavo, kjer je bii z velikim veseljem sprejet; vendar se sliši, da mu čar ne bo izročil več poprejšne oblasti. — O obsedi Sili-strije, ki je 39 dni terpela, so Francozi prerajtali, da so Turki postrelili 41.400 krogel, Rusi pa 92.000; ne ene hiše ni, v ktero bi ne bilo priletelo naj manj dvoje krogel. — Več kakor od vojske se je v Carigradu uni-dan govorilo od ženitovanja, ki ga je 10. t. m. obhajal Ghalib-paša, sin ministra Rešid-pašata, s Fatimo, hčerjo sultanovo. Sultan ji je dal zalo in veliko doto, čeravno marsiktera armada že skoz 9 mescov ne dobiva plačila, dragina vsaki dan večja prihaja in doato družin že s strahom^gleda, kaj bo pozimi. Pa kaj je sultanom to mar! — Čerkeski glavar Šamyl se še ni zedinil s Turki, kterim le pomagati hoče. če se mu ohrani neodvisnost od Rusov in Turkov po končani vojski. — Pruska vlada je zdaj precej očitno na znanje dala, da ne gre dalje z austriansko vlado; nji je zadosti, da ru-sovska armada zapusti podonavske knežijc.— NaŠpanj-skem je še zmiraj pri starem; to je novo, da angleška in francoska vlada ne boste pripustile, da bi se sedanja kraljeva rodbina pahnila s trona, ker za ljudovlado Spanja še ni godna. Deržavni zbor je sklican na 8. dan listopada. — IzCernogorese slišijo vsake sorte ho-matije, lažujive in resnične; to pa je gotovo, da prestol kneza Danila nekteri domačini zlo stresajo.