Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarea". "Proletarec" je raz širjen med najrazum-nejšimi čitatelji slo venskega tiska v Ameri ki. Citajte ga tudi vi. Í LETO—VOL. XXIV. ZMAGA NAPREDNE MISLI Y S. N. P. J KONVENCIJA ZAKLJUČILA, DA S. N. P. J. NE KRENEŠ SVOJEGA DOLOČENEGA TIRA Fiasko "Progresivnega " bloka in polom Chas. Novakoje-Leo Fiserjeve M. J. Turkove taktike Nasprotniki SNPJ. kakršna kak poseben odbor, da vpra-je—predvsem njenih načel ter šenje dobro naštudira ter poda l taktike—so ob početku devete redne konvencije z vso gotovostjo računali na zmago. V svoje ljudi so udahnili toliko fanatizma, sovraštva in neza-upnosti, da je bilo stvarno razpravljanje ter vzorno zborovanje zelo ovirano. Vzlic temu, napredna misel ter interesi jed-note so zmagali, kakor je bilo pričakovati. In čemu naj bi bilo drugače ? Okrog 230 članov je štela konvencija. Da bodo odnošaji napeti, in da bo delegacija več ali manj zbegana, se je videlo že iz volitev v društvih. Menda le nobenkrat poslednja leta ni bilo v društvih toliko boja ter u njemu izčrpen referat prihodnji konvenciji v ustmeni in tiskani besedi. Načelna izjava je nespremenjena. Prosveta bo urejevana v istem pravcu kot dosedaj, v pravila pa so glede prispevkov sprejete liberalnejie določbe. Sistem reprezentacije na prihodnji konvenciji bo isti kakor na tej ki je minula, razen ako ga pozneje spremeni splošno glasovanje. Glede stavkokazov je sprejeta določba, da se v bodoče to vprašanje ne bo jemalo v upošcev, kar se notranjega poslovanja jednote tiče, v tako širokem smislu kakor dozdaj, ker ima jednota vsled disorga- neprilik radi volitev za delega- nizacije, ki vlada v mnogih te kakor sedaj. 1 stavkah ter v sporih med uni- Osnutek pravil, radi katere- jami velikokrat prevelike tež-ga je bilo v društvih in v glasi- koče v odločevanjih kdo je lu mnogo polemike, je konven- skeb in kdo ni. Večina se je cija zavrgla z veliko večino ter izrekla proti drastičnim določ-izvolila poseben konvenčni od-! bam v tem oziru, dasi bi bilo bor za sestavo pravil. O predlogu za odklonitev osnutka se je vršilo poimensko glasovanje. Za odklonitev se je izreklo 169 prav, če bi bila sprejeta točka tako definirana, da bi dajala delavcem v stavkah več moral- ________________#____________ ne zaslombe kakor jo daje, ne delegatov, proti 31, in 28 je bi- da bi jednota imela vsled tega lo nevtralnih. To je bila prva kaj več neprilik. zmaga načelnega značaja, ki Pri volitvah v glavni odbor je pokazala, da se bo konven- so posamezne skupine izmerile cija orijentirala ko hitro dele- svojo moč in odločile, po kak-gatje dodobra spoznajo drug šnih potih bo šla SNPJ. ob pri-drugega ter namene onih, ki so govorili eno, a mislili nekaj čisto^ drugega. Nova pravila od prejšnjih v čecku svojega drugega četrt stoletja. Problemi, ki so pred njo, niso majhni, niti lahki. Gre se predvsem za samoohrano. NOVI GLAVNI ODBOR SNPJ. j Gl. predsednik: Vincent Cainkar (izvoljen ponovno). Podpredsednika: Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. (Izvoljen ponovno). Donald J. Lotrich, Chicago, 111. (Nov). Glavni tajnik: Fred A. Vider, Chicago (Nov). Bolniški tajnik: Blaž Novak, Chicago (Nov). Blagajnik: John Vogrich, Chicago (Izvoljen ponovno). Upravnik: Filip Godina, Chicago (Izvoljen ponovno). Urednik: Ivan Molek, Chicago (Nov). Glavni zdravnik: Dr. John J. Zaver^ik (Nov^y Gospodarski odsek: Predsednik: Frank Alesh, Chicago (Nov). John Olip, Chicago (Nov). Joseph A. Siskovich, Cleveland (Nov). Porotni odsek: Predsednik: John Goršek, Springfield, 111. (izvoljen ponovno). Drugi člani porotnega odseka: Anton Sular, Arma, Kans. (Ponovno). John Terčelj, Strabane, Pa. (Ponovno). Frank Podboy, Park Hill, Pa. (Ponovno). Frances Zakovšek, Waukegan, III. (Na novo izvoljena). Okrožni nadzorniki: i- Geo. Stnrekar, Aliquippa, Pa. (Nov). John Lok&r, Cleveland, O. (Nov). .. Frank Klun, Chisholm, Minn. (Ponovilo Frank Leksha, Mulberry, Kans. (Nov). Frank Klopčič, Cle Elum, Wash. (Nov). Nadzorni odbor: Predsednik, Frank Zaitz, Chicago (Ponovno). Albert Hrast, Milwaukee (Ponovno). Mihael Pleše, Pittsburgh (Nov). (Novi glavni odbor šteje 25 članov.) BUSIKA SCflWiMMEB BE "STATISTIČNI PODATIIS BO AHER. DMVUÍNÜ Vrhovno aodiače odbilo apel. MASANJE CARINE IN SS.N.P.J LJUDSKI INTERESI njen Koliko in kakšni so bili bloki na konuenciii S.N.RJ ______niso spremenjena, dasi Kje dobiti nove člane in kako, imajo precej korektur. Glavni je eno vprašanje. Drugo je, odbor ostane kakor je bil s to kako iiboljiati ter finančno u-razliko, da bodo v njemu na- trditi vse oddelke njenega za- mesto dosedanjih bolniških od- varovalninskega sistema, bornikov okrožni nadzorniki. | V volilnem boju je zmagala O poročilih glavnih odbomi- »troja, katera stremi, da se SNPJ. razvija naprej kot delavska organizacija, toda brez "revolucionarne romantike". kov ni bilo razprav; največ truda sta imela dva odseka s "pritožbami", izmed katerih je bilo precej takih, ki se jih to- Skupina, okrog katere so se po lerira na naših zborovanjih sa- »^ja leta začeli zbirati kru- mo vsled vljudnosti, ki pa je v hoborci, je bila poražena. Ena- takih slučajih zelo draga stvar, ko je bil poražen komunistični Sprejetih ie bilo nroc ei reso- blok' ki 8 8VOJO aprejeun je bilo precej reso k bili mogoča pozabiti. Ogrska jo je «»voljeni. Resolucija v prilog «prejela pod težo okolMin, savskega kolegija v Brook- toda priznala je ni m jo nikoli *°odu ^ bila v takih okoliči- ne bo. Kadar govori tako mi- Poražena, istotako resolu- niater, to znači, da Ogrska ni- «J» «a ustanovitev jednotine m a mirovnih teženj, pač pa, da Pameten sklep v sled- bo skušala dobiti nazaj tertto- aj«m slučaju bi bil U, da bi ae rije, za katere smatra, da ao delegirale glavni odbor, ali pa njeni, ob prvi priložnoati. 22. maja zvečer se je vršil večji sestanek, katerega se je udeležilo okrog sto delegatov in glavnih odbornikov, ki so po daljšem posvetovanju nomini-rali listo kandidatov v glavni odbor in izvolil odbor petih, či-' gar naloga je bila poskrbeti, da se jo tiska in razdeli članom konvencije in ob enem da napravi nominacijsko listo kandidatov za namestnike ter za o-krožne odbornike. Takozvani komunistični progresivni blok, ki je funkcioniral največ pod imenom progresivni blok, je IsdaJ listo kandi- datov v konvenčne odbore, iz med katerih jih je bilo le nekaj izvoljenih, tik pred volitvami pa je frazdeltf med delegate svojo listo kandidatov v glavni odbor. Razen teh dveh je i i-dala eno listo v angleščini skupina delegatov angleško poslu-jočih društev, ki je bila enaka kakor ona, katero so komunisti krstili s "socialistična". Izkazalo se je, da te vrste liste pomagajo delegatom spoznati kdo je kdo, kam kdo kandidira, in kakšno je njegovo stališče. Lista kandidatov, katero je izdala takozvana socialistična skupina, je dobila pri večini najboljši odmev, kajti razen treh so bili vsi njeni nominiran-ci izvoljeni. V informacijo či-tateljeip navaja naš poročevalec obe listi, to je, "socialistično" in "komunistično progre sivno". Prva se glasi: Isvoliu «lavni odbor, ki bo ,TMt principom, tradicijam ki napolni taja* S. N. P. J.—Odbor, ki bo •posobon voditi S. N. P. J. Kandidatj«, ki »aalužijo taupanje, ki so s« uveljavili a svojim dolgoletnim nesebičnim delom sa SNPJ., ao: Upravni odaokt ANTON GARDEN, gl. predsednik Sposoben za ta urad:« in če bo isvo-IJen dobi SNPJ. v njem predsednika, KAKRŠNEGA POTREBUJE. Ako je vam sa bodočnost te organisarije, glasujte sa Gard na. i FRED A. VIDER, glavni tajnik. Polten lak. aktiven delavec ta Jedno-to. uposljen v glavnem uradu ln vsled tega posna njen poslovni slatom. Glasujte sanj, kajti - njemu bost« dobili istotako moč. kakrino SNPJ. na odgovornih mestih notrebuj«. RlaAŽ NOVAK, bolnilki tajnik. Svetovno znana radikalka in pacifistinja Rosika Schwim-1 nver, ki je prišla v Chicago leta 1921 iz Ogrske, je po preteku določenega roka vložila aplika-, cijo z<4 državljanske pravice. ] Sodišče jo je zavrnilo, da ni u-pravičena postati ameriška državljanka radi svojih radikalnih in pacifističnih nazorov. Obrnila se je na vrhovno sodišče, ki je po dolgem času izreklo svoj odlok dne 27. maja. Večina sodnikov tega tribunala pravi, da Mme. Schwimmer ne bi mogla biti dobra državljanka, ker nima nikakega "narod nega čuta". Vsekakor bi bila i.a,brž tudi kot državljanka v opoziciji proti obrambi, armadi ju mornarici, in bi obsojal vse, kar ona smatra za nacionalistično. * Sodnika Holmes in Brandei sta v imenu manjšine podala izjavo, da smatrata izrek veči ne za neopravičen, kajti p fizem Mme. Schwimmerjeve je Zedinjenim državam prav tako malo nevaren kakor opozicija proti 18. amendmentu. Rosika Schwimmer je bila rojena na Ogrskem 1. 1877. Uveljavila se je v mislečem svetu vsled svojega delovanja za mir med deželami in za "zgajanje ljudstev v duhu kooperacije. Ona ni radikalka, ki bi razmetavala z besedami, pač pa misleča žena, ki je prepričana v pravilnost idej, katere zastopa. Odklonitev državljanstva nji, med tem ko ga z lahkoto dobe veliki kršilci za konov, kot so npr. voditelji mafije, je farsa, za katero ni o-pravičbe. Vsekakor, ameriške institucije so znova ohranjene in obvarovane. Deveta tedna konvencija SNPJ., ki je začela zborovati v pondeljek 13. maja, je trajala 12 zborovalnih dni, ali toliko, kakor prejšnja. Štela pa je do 60 članov manj kakor pred štirimi leti. Angleško poslujoča društva so imela enajst delegatov. Hrvatov je bilo okrog dvajset. Ta konvencija je imela 17 spornih delegatov, ali več kot katerakoli prejšnja. Konstituirana je bila izredno pozno in sKoro dva pva dneva zborovanja sta bila vsled tega brezplodna. Prvič v zgodovini jednote sta se pojavila dva organizirana "bloka", kar se je izkazalo v danih okolščinah v olajšavo zborovanju. , Glavni predsednik je bil izvoljen za predsednika konvencije. Isto se je dogodilo na pro-šli konvenciji KSKJ. v Pitts-burghu, na konvenciji JSKJ. na Elyju, in na konvenciji SDZ. v Lorainu. Vzgledi vlečejo. Komunistična skupina na tej konvenciji je štela okrog 20 ii in nad deset somišljenikov. O "politiki" so imeli govore navadno trije do pet komunističnih delegatov, ki so "svobodo govora" skoro nemoteno izrabljali. Nihče socialistov ni imel na konvenciji političnega govora, a po konvenciji se jih bo gotovo dolžilo odgovornosti za "politiko". V konvenčne odbore je v Vprašanje carine postaja bolj in bolj mednaroden problem, kajti trgovski svet se pretvarja v mednarodne oblike. Le en kolos je, ki je še homogen, in to je ameriški kapitalizem. Dasi ima razprežene svoje mreže po vsem svetu, je doma zalo "patriotičen" in mi-litarističen, ker hoče mogočno državo za protektiranje svojih investicij. Kadar pride do vojne, bo njegova propaganda skrbela, da ljudstvo ne bo iz-poznalo resnice ter bo šlo "navdušeno" v klanje za svobodo, za čast zastave in druge take reči. Gospodje, ki so krivi vojen, pa se polaste "patriotič-nih" služb za dolar na leto, pri tem pa sprejemajo od vlade vojna naročila in milijoni se jim množe, iz katerih potem brez vse škode zase financirajo naprej "patriotično" propagando in zahtevajo še večjo armado, še več vojnih ladij in še večjo carino. Trgovski svet Evrope si je mvencui je Štela okrog 20 precej opomogel, in ko stranki organiziranih članov Je pn*el 1tow,Jko do "l0*1; se zopet lahko spustil v konkurenčni l>oj, je izprevidel, da mu stoji povsod na poti mogočni ameriški trustjanizem ter njegova dolarska diplomacija. Grožnje o bližajočih se carinskih vojnah niso samo grožnje, kajti težko je predvi-, devati, kam lahko pritira svet slepa sebičnost in "samozavest". Delavec, ki vse to pla- pretežni večini prodrla "socia- čuje' v "mirnem času" z de-listična" lista. narjem in trdim delom, v vojni Predsednik konvencije je bil Pa 8 SV°J0 lobodo in krvjo, je čikaiki itiivai pravnik ■¡■a sreča Državni pravni* John A. Swanson je v lanski volilni kampanji zagotavljal, da bo počistil mesto tolovajev vseh vrst, in da bombnih eksplozij pod njegovim varstvom justice ne bo. Od 1. decembra pa do 26. maja jih je bilo 56, kar znači, ali da je Swanson nekaj obljuboval tjavendan, ali pa, da so nekateri gospodje pri takih zadevah še večja avtoriteta nego on. nekaj dni zelo pristranski, zad nje dneve pa se je poboljšal. Zborovanja ni krajšal, ker je v njegovi naturi, da pusti človeka govoriti tudi če ni na mestu in ga ustavi le, ako gre preveč stran od predmeta in konvencije ter ga sili delegacija na pozornost. edini, ki ima moč odpraviti te kričeče, nezdrave razmere. I* Lindberg ia Ane poročena Chat». Lindberg in Miss Anne Morrow, hčerka ameriškega poslanika v Mehiki, sta se dne Jednotina (ali kot ji pravijo 27. maja poročil^. Vest je bila ameriškem časo- S. OKROG 30 DELEGATOV N. P. J. NAROČILO "PROLETARCA". Izmed delegatov prošle konvencije SNPJ. t,e jih je okrog trideset naročilo na ta list, in nekateri so obljubili, da bodo sodelovali v agitaciji. (Dalj« na S. strani, I. kolona.) ČEMU NE?? Cemu vaš rojak sosed, ali kak drug vaš prijatelj še ni naročnik' "Proletarca"? Ste že kaj govorili ž njim o tem listu ter mu ga pri poro-, čili? Za četrt leta stane $1. progresivci", socialistična) lista je vključevala med kandidati v konvenčne odbore v vsak odsek tudi enega delegata angleško poslujočih društev, medtem ko jim komunistična-pro-gresivtoa lista ni dala v tem o-žiru nikakega priznanja. Progresivna-komunistična lista kandidatov v glavni odbor je vključevala: Sedem komunistov; tri socialiste (Cainkar, Vogrich in Zevnik); deset pro-gresivcev (M. J. Turk, Gradi-šek, Fr. Somrak, Sitter, Underwood, Stefančič (ta je izjavil, da ni prišel na njihovo listo po svoji volji), Klopčič, Malgaj, (La Salle) in Konte); dva nev-tralca (Kuhelj), So Chicago, in Jacob Stonich, Los Angeles.) Izmed komunistov, na tej listi ni nihče prodrl, pač pa dva socialista (Cainkar in Vogrich). Samo trije kandidatje, označeni na p rogresi v n ik om u nistični liati, ao bili izvoljeni (Cainkar, Vogrich in Klopčič). "Jednotma" ali "socialistična" lista je vključevala 19 članov JSZ. in šest somišljenikov. naznanjena v pisju z velikimi naslovi.- Sploh so pisali o njuni zaroki ter poroki mnogo več, kot pa o stavki premogarjev prošlo leto, ali o katerikoli drugi stavki prošla leta. Pisati o stavkah je nevarno, razen tega pa se ljudje tudi rajše zanimajo za poroke in razporoke, kot pa za boje delavstva proti kapitalizmu. FORDOVA PROHIB1CIJA V EVROPI. Henry Ford, ki ima svoje tovarne v Angliji, Franciji in Nemčiji, baje insistirá, da se morajo njegovi delavci do kra^ ja vzdržati alkoholnih pijač. Henry s to svojo prohibicijo ne bo nič dosegel—kvečjemu, ako bo povečal hinavstvo. i____ _ • . je na svojem prvem posvetovanju sklenila zahtevati dva gl odbornika iz svojih vrst, nato se je celo omejila na enega—m dobila je štiri! Tudi to je zasluga jed noti ne-socialistiČne liste. ■ Izmed novih glavnih odbor-Vsi razen,treh so bili izvoljeni, nikor jih je 13 v Ulinoisu, 5 v Prvič v zgodovini SNPJ. pri- Pennaylvamiji, dva v Kansasu, dejo V glavni odbor itirje Člani mladinskih, oziroma angleško poalujočih društev, ki so: dr. John Zavertnik, vrhovni zdravnik; Donald J. Lotrich, podpredsednik; John Lokar in Frank Leksha, distriktna nad zornika. Mladinska delegacija dva v Ohiju, po eden v Wiseon. sinu, Minnesoti in Washingto-nu. Izmed članov novega glavnega odbora jih je bilo dvanajst ponovno izvoljenih in 13 je novih, oziroma so dobili druge urad«. »M ig i»«»« i i MM»»***»****1111111111 WIH>I>*I>I>I> iii^««*»»«»**»*******»******»»*********»»******»********»^ Qícisodi iz ¥\a s c g a i Ib ci nj¡ a bloki. Vsaki vodi drugam, Ce « ne veš kam bi, se okreneš po enem ali drugem brez cilja. Zdelo se mi je, da so nekateri S KONVENCIJE S. N. P. J. Detroit, Mich.—Ko sem prišel domov iz Chicaga, so se mi Š3 vrstile pred očmi konvenčne slike, ki v splošnem seveda niso tako lepe kakor Peruškove. Imel sem priliko poslušati kakega pol dne razmotrivanja delegatov, ki so se tisti dan pečali s pravili. Razlagal jim jih je (na vrsti je bilo glasilo) član konvenčnega odbora za pravila Frank Zaitz. Dvorana ni prostorna, zato se ti zdi, da izgleda polna, četudi je v nji le nekaj nad 200 delegatov ter odbornikov. Med njimi sem opazil poleg mlajših tudi precej osivelih mož, izrr< katerih so eni aktivni v SNPJ. večinoma od njene ustanovitve. Delegacija v splošnem se mi je zdela trudna. Tudi sedenje je naporno, ako ga človek ni vajen. Nekaj pa je vplivala vož ii„a in prememba stanovanja ttv hrane, prav nekaj malega p:i mogoče tudi Čikaška voda in pa tisto, kar dobe iz Kaliforni je. Ravno so razpravljali o bori či razdelbi glasila. Odbor za p zavila je predložil dva načrta. Zii separaten angleški in sepa-ra en slovenski tednik, in pa mirt za skupen list, kakor je •edaj. Veselilo me je, ko sem videl, kako navdušeno je mladi; la sodelovala v razpravi. R. J. Zavertnik je zastopal stališče, da je za SNPJ. potrebno i-i..eti separaten angieški list, medlem ko je D. J. Lotrich izvajal, da je za enkrat še najboljši izhod, če izhaja obligat-n.'. številka Prosv-ete v obeh jezikih tudi v kodoče. Mladina, kakor imenujemo našo ameriško slovensko generacijo, je i-mela enajst delegatov, ki so pazno sledili razpravi ter sodelovali v nji. Po končani seji sem se sešel z mnogimi znanci, ki jih nisem videl že dolgo. Človek je snidenja vesel, in bal sem se že, da bom v tem kramljanju izgubil priložnost videti bloke, katerih je baje na konvenciji toliko, da se bi z njimi lahko dvignilo poslopje SNPJ. najmanj za eno nadstropje. Tudi bloke boš še videl, me je eden znancev "tolažil". Sli smo iz dvorane na Lawndale Ave. in A2 obrnili na desno. Tik zraven poslopja SNPJ. je M. J. Turkova pisarna in v njegovem izložbenem oknu je velik cementni blok, zraven pa napis, ki pozdravlja delegacijo. "To to ej je blok?" Ne vem, kako ja delegacija vzela tisti štiri-og^ati kos cementa, a meni se je zdelo to nič drugega kakor izivanje. Mr. M. J. Turk je že mnogokrat dejal, da nikamor ne spada, kar mu rad verjamem. Vendar pa je mnogo delal za organiziranje "bloka", kar je moralo roditi odpor. Konstruktivnega ni bilo v njegovem konvenčnem bloku ničesar, v tistem, ki ga je bil imel v oknu, pa je bii konstruktiven vsaj cemeni. Prišedši do voga la Lawndale hi 26. ulice, po se odprli pred menoj kar štirje Ob grobu in v hiši žalosti je go- kolščin odstopil. Konvencija voril Filip Godina. SNPJ. je odglasovala, da da V prvih letih, ko se je začel njegovi soprogi $100 za po- ______ .... ______________ v Chicagu razvijati naš pokret, grobne stroške. hodili na ta način od bloka do se mu je pridružil tudi Janežič ! Frank Janežič je.bil eden o-bloka tudi na konvenciji. Po-'ter sodeloval po svojih močeh, nih, ki so orali ledino. Zapušča lovičarstvo res ni dobro—po- Bil je v tistih pionirskih časih mnogo znancev, ki so delali z sebno ne na tako važnih zboro- nekaj let tudi blagajnik J. D. | njim, se zabavali z njim, in sevanjih, kot so konvencije T. D., ki izdaja "Proletarca". daj odhajajo drug za drugim. | SNPJ. | Veselilo ga je petje, in bil je Blag mu spomin. Ob priliki te konvencije so tudi sam dober pevec. Dokler je obstajal zbor "Orel", je bil bogato fantazijo, ki je dobivala izraz tudi v značaju naroda, v narodni veri in narodni umetnosti, pesmi in plesu, a da si planinci sami niso bili tega v s vesti. Med to ljudstvo so naj- šport samo v čisto športno smer j t. j. razvijati telesne in umne moči in zavest o njih, ne glede na predmet. Le korak dalje in šport preide v rekorderstvo. S tem pa izgubi svoj prvotni in NAMES10 DELAVCEV PRIHAJAJO SI ROJI čikaška društva aranžirala velik banket in v nedeljo 19. maja pa slavnost 25-letnice SNPJ., ki je bila impozantna. Peter Benedict. njegov član, potem se je pridružil "Savi". Poslednja leta, ko se ni več dobro počutil, jč prenehal s svojimi aktivnostmi v zboru. V društvu sedaj ni bil, pač pa je bil član kleparske unije. Bil je član SNPJ. 16 let ne da SEPICEVA IZJAVA Z OZI-ROM NA DNEVNICE DELEGATOV. __________ V Proletarcu sem videl noti- bi vzel od nje kako podporo, cc, v kateri se me dolži, da sem potem pa je pod pritiskom o- prihodnjič, med odmorom na konvenciji a- LISTNICA UREDNIŠTVA. Ker je bil urednik Proletarca član konvencije SNPJ. in je moral prisostvovati sejam, je zastalo nekaj uredniške korespondence, ki bo rešena ko hitro mogoče. Iz istega vzroka je izostalo nekaj dopisov, ki jih priobčimo gitiral za desetdolarske dnevnice. Resnica je, da sem glasoval in zastopal predlog za pet-dolarske dnevnice. Notica v Proletarcu ni odgovarjala resnici in želim, da se jo s to izjavo popravi. Frank Sepich. Niti 70 let še ni preteklo, odkar je "delavec" pomenil težaka, človeka, ki ne spada v noben družabni razred. Ponižan in preziran. brez vsake social-SLAVNOST DRUŠTVA STEV. ne pomoči, je moral postati de-254 S. N. P. J. lavec mezdni puntar. Na pre- Bon Air, Pa.—-Društvo "Na moči buržoazije je spoznal, d» predni Slovenci" št. 254 SNPJ. mu je preostala samo ena reši priredi v nedeljo 2. junija iz | tev, organiziranje. Z javestje let na isti prostor kakor prej- lastnega razreda je postal de šnja leta. To bo ob enem naša lavec proletarec; njegovv zdru proslava 25-letnice SNPJ. Pre- žene čete so postale borbene bitek priredbe gre v društveno 6ete za svobodo dela, za svobo-blagajno. Na poset je vabljeno do človeka. Sele ko je buržoa-Članstvo društev ter vsi drugi zija videla proti sebi organizi-naši prijatelji, Piknik se prič- rane delavske množice, je za ne ob 1. popoldne. Vstopnina ¿ela pojmiti pomen dela. S pri Delavec \n priroda (Dr. Henrik Tu.ua, Ljubljana) lepo je to drevo! Vergil je med je prosta. Peter Bukovec, tajnik. znanjem tega pomena je posta1 manualni in intelektualni dela vec iz proletarca delavec-proiz vajalec. Danes ne zahteva de lavec samo svobode dela, mar več zahteva tudi, da sodeluje ^ vseh plodovih kulture, ki jo j Rimljani najbolj prosvitljen, skoro moderen. Veličastvena je slika razburkanega morja v Eneidi. V srednjem veku ima jo Francozi svojega Rolanda, Dante se divi goram v strahu in trepetu. Petrarca pa je globoko čuvstven. Ljubezen do prirode se naj-intimneje izraža šele tedaj, kadar je človek prevladal strah in grozo pred alpskimi velika ni. Prvotni, preprosti človek je bil ves pod oblastjo prirodnih sil in zveri Priroda mu je bila ovražna. Šele ko se je po ledeni dobi zemeljska skorja (površina) umirila, ko so se gore pokrile z gozdovi, doline zaze-'enele, ko je človek iznašel irožje, da je lahko uspešno odganjal zveri, ko je poljedelec-jastir pričel obdelovati zemljo >o solnčnih obronkih gora. šele ;o je začel opažati tudi blago-iejnost prirodnih sil, je zaslu- To je zelo resno vprašanje! preje angleški alpinisti prinesli pravi kulturni značaj. Temu Nikdar v zgodovini moderne P J - • --- Alp ¡ekstremu se je društvo "Natur- industrije niso stroji s tako br- Sele freunde" srečno izognilo, ostalo lz"vah ^or P<>- je čisto kulturno društvo z ^dnjih par let Nove iznajd-vzporednim naglašanjem higi- be ™ P?!JU tfimke «> ™kaj zavest lepote in veličine ter zavest moči nad njimi, s prebujenjem te zavesti je nastopil alpinizem kot nov pojav v človečanstvu. Spočetka se je ta težnja javila pri posameznikih. Sele 1. 1857. se je ustanovilo prvo al-pinsko društvo, angleški Alpin Club, ki je združevalo v sebi maloštevilne alpiniste, bogate intelektualce, večinoma plemiče. Po tem zgledu so vsi kulturni narodi ustanavljali turistična in alpinska društva, na prvem mestu Nemci, v> čigar narodni lasti je večina Evropskega velegorja. Med Nemci se je ustanovilo tudi prvo alpin-sko društvo, namenjeno prole-tarijatu: "Verein der Natur- jenske strani planinskega športa. Po veliki vojni se je začel turizem in posebno alpinizem širokih mas razvijati z nenavadno brzino in mogočnostjo. Velika vojna pomeni prelom vsega. Razpada vsa ideologija, vsakdanjega. In kompanije so dobile manijo, da je treba čimveč dela opraviti s stroji in odsloviti kolikor največ mogoče delavcev. V preteklih dveh letih so prišle na polje tehnike take izboljšave, da so mehanični roboti spravili ob delo stotisoče -j »•» .. x delavcev. Npr. na železniških skrbno zbrana v zadnjih tisoč- pre,m|kališčih, telegrafskih poletjih o prirodi, o njeni svežosti, gtajah tobačn[h tovarnaht jek. sili in lepoti. Človeški duh išče larnah> premogovnikih itd. itd. resnice, ki mu jo more nuditi, samo odprta knjiga prirode. Ce '.. Jaseph E- Clements (ime di-delimo zgodovino človeške kul- £ po slovenskem Klemencu) v ture na dobo primitivnega člo- N*w Vorku je bi uposljen kot veka, ko je bil človek nezaved-', telegrafist Delal je v tem po- freunde," društvo prijateljev ni del prirode, sprejemal utiske dol*a leta ™ Je postal pri-prirode. Bilo je ustanovljeno prrode in reagiral nanje samo »Cn<> siguren, da ima stalno leta 1891., to je 29 let po usta- čuvsty*no, na dobo ideologije, sl"žbo/ *.fn6,<: 80 nile ln kako tva. Sprva je štelo to društvo ¡tu, potem stojimo sedaj na pra- 80 nato odsiavljalt delavce nje-malo članov, a leta 1928. ni gu tretje dobe, ko začenja člo- ^ovega poklica. Izprevidelje, bilo le med Nemci najštevili.ej- vek razumevati sebe kot odraz ?? caka^enaka usoda. Ni še, namreč najštevilnejše alpin-'prirodnih sil, svoj razum kot,"11, , ,rf ,P. sko društvo na svetu sploh, ter sintezo teh sil, ko je človek s • * *b„ uterizvi^i 11 vsied stZ edino internacionalno, ki ima spoznanjem in delom obvladal J,6.0^1^ skoro v vseh kulturnih državah ! prirodo. DATUM VZHODNOOHIJ SKE KONFERENCE JE NEDELJA 23. JUNIJA. __________________________ _ Glencoe, O. — Konferenca človeštvo ustvarilo skozi tisoč : JSZ. za vzhodni Ohio je sklica- jetja z delom—vsa je kultur? iejnosi pnrouum ni, j* *ns.u na za v nedeljo 23. junija v stvarno le plod dela, manual- ti 1 porajajoče se poletje Bož^č Bridgeport. Vršila se bo v slo* nega in intelektualnega (roč- Svarožič, razdejal je starko- venski dvorani na Boydsvillu. nega in duševnega). Ko je zim0, netil kresove Svarogu. Začne se ob 9. dopoldne. delavec-težak započel svoj so- • Društva in klube vabim, da cia,ni bojf je zahteval najprej ,Vi«oke. nepnstopne gore so izvolijo zastopnike čimprej. sk - kruha in trenutek od- blle Grkom m Rimljanom od- Potrebno je, da dobimo na to mora od napornega dela. tajinstvene ali posve- zborovanje veliko udeležbo, j nes ko je borba načelno izvo- ¿ene Gozdovi in gore so bil* Vstop imajo vsi člani JSZ. in jevana zahteva vse plodove bivaVšča zlih duhov demonov, somišljeniki. kulture' t besov. 01ymp je bil sedež bo- Navzoči bodo čuli tudi vtise gov. Pri Japoncih, na otoku j s konvencije SNPJ., ki jih boj Alpinizem je nastopil kot^Cejrlonu, v Indiji so nekatere podal ta ali oni. Ob enem bo-1 nov kulturni pojav, ki sestoji ^ore že davno privlačile romar- ' mo imeli že jasnejšo sliko o de- iz dveh umnih elementov: Uu- je, in še zdaj jih privlačilo lavskih razmerah v tem premo, bežni do prirode, a posebno dn Azi jati in Semiti imajo svetišča govniškem okrožju z ozirom na visokih planin, do i.jihove lepo ra vrhovih gora. bodočnost. te in groze, in iz težnje, da z odraz lepote in veličine alp- Pazite na naša naznanila v močjo telesa in duha nadvia- pvirode je torej ustvaril do- naslednjih številkah. daš in spoznaš njune najskriv- načemu prebivalstvu nagonsko nejše de^e in obenem sameg*! _______ sebe. Ako imenujemo kulturo nadmoč č+oveka nad zunanjo I FRANK JANEŽIČ. k I j" notra,!j<; '?vojo P'T^<\/><> f j tem je alpinizem višek kultur- —m™■■■■■■■■■■■udejstvovanja poedino^a V Chicagu je dne 24. maja človeka. Zategadelj alpinizem hu pred izgubo službe samo- , XT VT i . . . , , . , , i mor. Ta Clements hi edini, ki svoje mestne skup.ne Na XI. | Človek je prevladal dobo na- ^ 8tori| uk konec Tis,jh internacionalnem kongresu gona in KOiefta razuma hoče kj ge ne zatežeio k takemu Prijateljev pnrode v Zun- 8p0Znavati in i.veti s celo dušo.|sred d se trudijo naj. ChVP° fjL 9I2,8-,eb,,l0.1Zka-|V tem P» ležl tl8ta vel,ka tež" ti novo službo, je milijone, a služb je premalo za vse. Kako to da še toliko delavcev verjame, da jih more iz takega polo- ne za zravnan je na- Nace 2lemberger, tajnik. umrl Frank Janežič, dolgoleten naseljenec v tem mestu. Jane-žiča starejšim naseljencem v Chicagu ni treba predstavljati. Vsakdo je bil vesel njegove družbe. Dovtipen in pa pevec, to je bil Janežič. V Ameriko je prišel 1. 1903. Rojen je bil v Ljubljani pred 52 leti. Bolehal je že dolgo. Tu "zapušča soprogo, ki mu je bila zvesta družica. Pogreb, ki se je vršil 27. maja, je bil civilen. Tole mi ne gre v glavo: Ako smo bili res bratje, in če smo bili res vsi tako vneti za SNPJ.* čemu smo zavrgli neka najboljših resolucij, in č?mu smo odklonili upoŠ!evati sis tem, ki je bil v korist dedičef naših članov v starem .kraju ? Ako smo razumni, mar nas b mogla tako varati dva agenta ki sta se na vso moč prizadeva la zbegati seVlaj mene, zdaj te be, da končno nisva že več ve dela pri čem da sva? I*e zaka." ri jše ne poslušamo pametnih delegatov names o agente—tr meni ne g e v glavo. tudi ni mogel nastopiti prej dokler se človek ni povzpel do svoje naviš'e težnje, dati v borbi z materijo lastno življenje. Ljubezen do prirode je vse-človečansko čuvstvo. Poezija v eh narodov globoko izraža to ljubezen. Z razvojem kulture skozi tisočletja je postalo Čuvstvo za prirodo podedovana lastnost. V prvi dobi je bilo Čuvstvo za pri lodo več ali manj podzavestno dasi še vedno zelo živo. Intenzivno se izraža V poeziji starih Indijcev, v mitu Ramaja-ne. Ko kraljica Damavanta išče po gozdu svojega soproga, opeva gozd : "Glej lepe vrhove boga+e kot drago kamen e, k? se dvigajo do nebes. Prvi se ti zde iz srebra, drugi so krvave barve in oni so spet temnorde-či, drugi spet sličijo smaragdu." Prav tako se izraža to čuvstvo v Kalidasi. Manj bogati od Indijcev so Grki. v de|-fijskili poletn h pesmih, v Odiseji. imajo svojega Pindn-a. židovska knjiga lfioba izraža živo čuvstvo za prirodo, doč'rr po drugi strani Židovski orto-doksni zakon preti s smrtjo tistemu, ki bi se pri učenju flo-e (rastlinstva) dreni! reči: Kako zanih 154.661 članov, ki imajo nja modernega človeka za ve-v posesti 368 planinskih koč, a Kko prirodo. mestnih skupin vsega skupaj | Veiika vojna pomeni prelom ........ _ 1432 ,n sicer so: v Nemčiji 892,1 sta)pei?a ideologičnega nazora iaja rešiti kak Hoover, ali Al L-eSkoslovaSki 93, v Avstriji z novim realističnim. Kultura, Smith ? To je vprašaj, ki osta. 252, v Švici 85 i. t d. V Jugo-|ki ^ nič drugega kot oblast ne zakrivljen neglede kako ga slavij, ima 3 mestne skupine. človek^ nad zunanjo prirodo z'skušate zravnati, kajti dokler Celo v Avstraliji ima 1 skupino, delom—tehniko, ter oblast člo-1 se bodo ljudje lovili za take Društvo izdaje svoje glasilo |yeka nad svojo notranjo priro- ;Veje, morajo pač viseti v obliki ' t, e ^ do, kot vrhovni rezultat človeš- vprašaja, ne da bi imele kaj v 155.000 izvodih. Povsod šte- ke druibe v etHcL Delu čast in možnosti vilo članov raste in društvu se oblast!f ni samo proletarsko VZgor. pridružujejo neve skupine po gesio, marveč mora postati vse-; drugih državah. Z ozirom z čiOVečansko geslo. Delo v pri- drugimi alpinskimi društvi, je|rodije zgradilo človekovo telo /« Mlt^f «iyv ^Dm« « a! «Alt MMtMA JI a" I a , . , delo v prirodi in v skupnos'i človeka s človekom je zgradilo ... , „ . človeški razum. Alpinizem kot I konferenci v Panzu se izraz naisvobodnejšega uresni- «lede vprnianja nemške vojne čenja človeškega truda, kot iz- odškodnine nikakor ne morejo raz najčiste še zavesti človeko- j ^oglasiti Drug drugega silijo ve nad silami zunanje in svoje' "a Popuščanje popuščajo pa lastne prirode-je moral v »ež-, do sedaJ največ v besedah. nji človeštva za napredkom po- # stati tudi težnja delavstva, ki Albin Cebular: -postaja nosilec vsega človeške- v 4 " I ga napredka—Pomen alpiniz-i ^e oceia ni . ma v higijenskem pogledu pa I _ Priredbe klubov J. S. Z in drugih soc. organizacij. Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik »ocia-tietičn« strank« v Cook County v nedoljo 9. junij«, Rivorviow Park North Western Ave. blitu Belmont Ave. BRIDGEPORT. O—Konference JSZ. xe vzhodni Ohio in West Vir-finijo v nedeljo 23. junija oh 9:30 dopoldne v Slovenski dvorani, Boydsville. CHtCAGO, ILL.—Piknik »oc pevskega sbora "Sava" v nedeljo '3. junija pri Steriinarju y .Vi>l«w Sp.ingau. JuMj. GIRARD, O—Piknik kluba it 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. September. WAUKEGAN, ILL.—Konferenca JSZ. sa Wisconsin-Illinois v ne-Jeljo 29. septembra. Oktober. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 27. oktobra dramska predstava kluba it. t JSZ. v dvorani ČSPS. November. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 30. novembra koncert pevskega «bo.^ "Sava" v dvorani SNPJ. December. CHICAGO. ILL—Klub it. 1 priredi običajno Silvestrovo laba-▼o v torek 31. decembra v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov proeimo, da n«m «poreče datume svojih pri-6m jih uvrstimo v ta se-«nam) . društvo "Prijateljev prirode namenjeno v prvi vrsti delavcem, t«T pokazuie po eni shrani največji porast, a po drugi strani najintenzivneje naglaša v svojem delovanju kulturni element. Iz tega sklepamo torej lahke dvoje dejstev: da med delavstvom raste ljubezen do prirode in težnja za udejstvovanjem v svobodni prirodi. Privlačnost njene lepote in zavest o lastni moči so motivi, ki vabijo delavstvo k prirodi. Buržoazni alpinizem pokazuje pri Angležih takoj ob svojem nastopu v prv; vrsti športni moment, gojenje visokih tur in vzpenjanje. Kot pogoj za sprejem v angleški Alpin Club se je zahtevalo gotovo Število izvršenih tur prekr 3000 metrov višine, to je dokaz športne sposobnosti. Nemško •alpinsko društvo, ki je bilo spočetka največje, je imelo za svoj prvi smoter proučavanje in raziskovanje Alp. Ali tudi Nemci so po prvem razmahu sledili alpinskem angleškem vzgledu, zavojevanju visokih vrhov svojih Alp s športom vzpenjanjem. V tem razvoju se je od centralnega društva odcepil cel niz manjših druš4ev s še bolj določenim ciljem visokega športa. Tudi v hrvaškem Planinarskem in slovenskem Planinskem društvu je sledil enak razvoj. Od obeh društev, ustanovljenih po vzgledu nem ško-avstrijskih planinskih društev, sta se odcepila društvi "Sljeme" in "Skala", v prvi vrsti športna društva. Naravno samo ako vzamemo pojem alpinskega športa v pravem pomenu besede, t. j. sodelovanje z zavestjo telesne in umne n\oči in v svrho jačjega razvoja, iz motiva ljubezni napram prirodi in spoznanja gorske prirode. V naravnem razvoju alpinskega športa so se začeli pri alpin-skih druStvih večjih narodov razvijati turistika in smučarski KAJ BO Z NEMŠKO VOJNO ODŠKODNINO. je poglavje zase, ki mora n^o-Utarijat še posebej zanimati. "BEG IZ TEME", ki je izšla v založbi "Proletarca"? Ima n^d tri »to strani in vsebuj« dela ruskih pisateljev ter nuhove živi ienjepise. Stane vezana* v platno $1.75, mehko vezana $1.2$. Očeta ni— otroci komaj ped od tal, že se dvigujejo proti materi in krčijo pesti . . . Kai še bo— saj me pretepejo, saj me preženejo; o to je hudo, če očeta ni! VV.V.V.W.V.W.VAV.V.V.'.V * PIKNIK i V NEDELJO 9. JUNIJA v parku Riverview CHICAGO pod avspicijo socialistične stranke okraja Cook. Vstopnina 35c. Z vsako vstopnico dobite triindvajset kuponov, ki vam omogočijo več zabave za manjšbdenar. Prebitek od vstopnic, ki jih prodajo člani in članice kluba št. 1, gre v podporo Proletarcu. Pikniški prostor je na No. Western Ave. blizu Belmont Ave. Sodeluje "Sava". Pridite v nedeljo 9. junija popoldne v Riverview v velikem številu. V.'.WAV.V/.W.V.V.'.^ K ti i ko il kakšni s« bili «Mh». Z. I Z« bolniâkeg. tajnika je zrna- "bUki" il konvenciji Är^ """uru,v'ju «•» «.i n^m h *>"» m 6. PKSTU1KT. Pri no ročen je PK- Klaa<>V, sedanji bolniški tajnik TKA GKSHELL Colorado Sni ing J Lovrenc Gradišek pa 95. Zal Colo. Qnikell im» Ii U und m P®. namestnika je bil izvoljen Gra- i i liVbne SUO.su Imrwti 7. « i_____________ »... ____ . _v I Li CANKARJEVA DRUŽBA Hlovcrinkl jovnoHti! (Nadaljevanje * L «tranL) tl( bn, "z." j^vii Z TT^vaV" ,ZV0/jeV ura-? Letos dne 1. marca je bila v «topom in z nabiranjem članov Proti nikomur ni bilo poslednja lettt ,nestnik» J« priporočen Martin Mi- "¡u i JLTuUI1• iP* Ljubljani ustan jvljena MCan- podpre njeno akcijo, ker bo ta- toliko intrig, kakor proti B. Novaku., Pueblo, Colo. Jm Je d0*>1 blagajnika karjeva dužba", katere smoter ko sograditelj nove kulture. To -U videli tudi na tel konvenciji.' A» «*»o d. dobi snpj. .ko, i \ Je doDlJ Jonn Vpgnch 126 gla | je izdajali ietno štiri knjige ter! Delo Cankarjeve družbe je v fi. urad je »riM z idraienjemj J^Tr odbor' *ov 111 Ludvl* Uedveshek 103. jlh pošiijati svojim članom. Iz usmerjeno v daljno bodočnost SDPZ. « SNPJ. Pn prejšnji je bil | >«bko br« .k-bi uup.t.? Sta i Za namestnika blagajniku je jih» uuaucnm, tajnik. V poticiji bolniškega tajnika ln "to «laaajia v doti «. to bil izvoljen Medveshek brez o- je pokaral vse potrebno razumevanje \ • sa u vaini urad, in v interesu Jed-1 note je, da ga dobi nazaj. Glasujte , vai zanj za bolniškega tajnika. LISTA KANDIDATOV ZA NAMESTNIKE. Frank Barbick, Collinwood, LUDVIK MEDVESEK, glavni bla. podpredsednika. tnuT Kdo no doz na Medveška? Je ! Detroit* na- gajnik. Kdo ne pozna aktiven v snpj. še celo vrsto let, tajnik njenega največjega društva, vo- «tnik bol- niškega tajnika. Jacob Darmota Morgan. Pa., na- ' J »utnilr >>,.¿L.. J..LIÎ1. k • .i ri pozicije. Za upravnika je dobil Filip Godina 142 glasov in Leo Zevnik (La Salle) 87. Za namestnika je bil izvoljen Tone Hrast s 117 glasovi proti njenega urada smo dobili sle- za katero hoče delati na kul-deči apel: ¡turnem polju, kot enem izmed Deset let je že preteklo, od- najvažnejših poprišč človeko-kar je umrl Ivan Cankar, naj- veJfa udejstvovanja. Lepo de-čistejši kulturni bojevnik poni- lavsko knjigo v delavske domo-žamti in razžaljenih. Sioven- — to se pravi podpreti pro-oi'icijelna javnost je šla lesarsko življenje, vžgati večno m n. ^ „ ' ! y\' J r J , w T V ion P^cej površno mimo tega jubi- luč v siromašnih bajtah, v vseh diiai član ali odbornik v mnogih slo- »»Mltatt in ti.- ^ u^dnika Ivan Molek 129 ^ ^ Cank* rJ*ivi domovih ponižanih in razžalje venskih ustanovah in organizacijah v j F (Milwaukee) in R J i ¿1 klJub *V0J«m delu na" delati in ^^ Se Za ^^uracTinoč Id°^en in An- ivan molek, glavni urednik. Vsi *on Zornik (Herminie), namestnika ga poznate. Glasujte vsi zanj, ker je članov nadzornega odbora, moi na mestu in sposoben za ta va-; To je bila celotna lista kan- k>n Urttisnikar SNPJ.). podpredsednika. Eden teh bo D. J. i Glavni taiuik: MATTHEW J. izbiranju pokazala veliko pre- ja,a dt'lavcu delavske ktijige v mo v borbi za lepšo bodočnost udarnost. Po porazu za pred- Kalenh bo začrtana podoba mogočno kulturno armado slo- Vojna ali boj? Iz dejstva, da je boj v naravi, se ne more izvajati zaključek, da je vojna potrebna in za vse čase neizogibna. Vojna je le en način boja; ako se človeštvo iznebi tega načina, ne zapade Zaradi te^a v mir in smrt. Socializem ne sanja o družbi, v kateri bo vseh bojev kraj. Boj je element napredka; to vedo tudi socialisti. Ali vojna je sredstvo reakcije. Kadar uredi človeška družba svoje razmere tako, da ne bo Ječ vojne med državo in državo, med narodom in narodom, jo veliko več čas? in prostora ¿a b)j s prirodo, ki daje človeku le to, kar si vzame. Kadar ne bo več klanja z o-rožjem, bo neskončno več prilike za boj duhov. Tudi ta boj bo uničeval in razdeval, ampak ne več človeškega življenja, mest in kulturnih plodov, temveč zmote, zmaga bo tedaj resnica. r—- 'r,' Vse je podvrženo zakonu ra j zvoja. To se mora pokazati tudi v človeških bojih. Zakaj le zakoni so neizpremenljivi. Evolucija pa vodi od zverskega mesarjenj,. do čistih duhovnih bojev. .................. K0YAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sherid»n Rd., No. Chicago, 111. Gospodinie. zahtevajte v trgovinah kruh iz naše p« karne. "NEW LEADER" anglaiki »ocialuticni tadnik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2'na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih de4avcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" martin baretincic POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN, Pa. Lotrich. To pove vse. On ie aktiven ; turk < uslužbenec in bivši gl. tajnik sednika je Somrak kandidiral Pr0,etarca» njegovo težko živ-! venskega ljudstva, na čigar bo-V mladinskih, to je v angleško poslu- SNPJ. za 17 let). i za *\.An.A v ta „dbor a ip hil nri ^enje in borba za boljšo bo- jevnem praporu je zapisano i- jočih društvih ter predsednik društva Bolniški tajnik: LAWRENCE V. . «V ' * J^ ^ dočliost. Da bo v xratko od- me Ivana Cankarja . . . "Pioneer". Gospodarski odbor: FRANK ALESH, predsednik gospodarskega odbora. Če ste sledili po- aednik SNPj"). ročilom gospodarskega odbora, ste razvideli njegovo vrednost in važnost. Gospodarski odbor je odsek, ki zahteva ne le sposobne, nego tudi ODLOČ- GKAD1ŠEK (sedanji bolniški tajnik). Blagajnik: JOHN VOGR1CH (se danji gl. blagainik ter bivši gl. pred ožjih volitvah s Siskovičem po- "" "" v ^raiKo ou- ...c nana CanKarj razen. Dobila sta: Siskovich »nerjenem prostem času imel Za leto 1930. izide do le- 120 in Somrak 109 glasov.. vsaJ ene^a' 8lcer skromnega, a tošnjega božiča pestro urejen Končno je bil izvoljen vsaj za dobrega prijatelja; knjigo. — ¡Delavski koledar s številnimi Upravitelj: lavoslav zevnik » namestnika. Drugi namestnik KaKo bl moKel dela- slikami; Beerova : Zgodovina (bivši I je Fr. Zaje (Milwaukee). Za^ec ob tem načrtu pozabiti na socijalnih bojev 1. zv. ; krasna Piad»«dnrk frank somrak predsednika porotnega odseka lvana Çankarja, ustvaruelja ilustrirana povest iz nove rusKe NO POŠTENE člane. Alesh ima v (sodanji predsednik gospodarskega je bil izvoljen John Goršek, ki prve slov'enske proletarske literature 44EdeninštiridesetiM, I gospodarskih zadevah Jednote velike odseka ter bivši gl. nadzornik.in po- je dobil 119 glasov John Un- KI1J^e 0 pravico iskajočem delo ruskega pisatelja Lavre- zasluge. Bil je sposoben in veeten rotnik SNPJ.>. - ^ . dervvood pa 84. Kandidat v ta hlapcu Jerneju? Zato j« usta- njeva, v katerem nam popisu- in da bo lahko v njem storil za SNPJ. med prvih članov SNPJ. ter ustanovi-še več. ga izvolite za predsednika go- telj več društev). ČiČ spodarskega odbora. | william sitter (bivši el. taj- glasov, Slovancam priporočamo y potacanja kavarno merkur 3551 W. 26th St. Chicago, Ui. (V blišini urada SNPJ in Prolatarca). DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. anton zornik HERMINIE. PA. Trgovina s maianim blagom. Peči in pralni atroji naša posebno«*. Tel. Irwin 2102-r 2. član gospodarskega odbora dosedaj, | c.ni: jacob stonič (eden iz-1 ura(j je^iltudi MarUn sTefan" Cankarjevo družbo - to; je mlado delavko, ki sV bori ič (Kansas), ki je dobil 25 se pravi knjižnico hlapca Jer- med razredno zavednostjo in lasov. V porotni odbor je kan- neJ*' Po vseh vaseh in revir-(ljubeznijo, dokler konžno ne JOSEPH SISKOVICH, Cleveland,I nik s. D. P. Z. ter bivši gl. odbornik j;diralo 15 članov Ze pri Dr- jih» tovarnah in rudnikih, po zmaga v njej — 2avedhost de- "" —tftin,k kon- ^ vih volitvah so dobili potrebno bednih kodah slovenske zemlje lavskega borca. Naslov slo- večino Sular, Terčelj, Podboy Jn pr^ko meJ lJa do Westfa- venskega dela bomo javili ka- in Frances Zakovšek. Tony ,lje» Francoak€» Italijanske, sneje. se vam je predstavil kot tajnik kon vencije. On je vreden vašega zaupanja in vam ga toplo priporočamo kot kandidata v gospodarski odbor. JOHN OLIP ie istotako naš kandidat v gospodarski odbor. Poznate ga in ga boste izvolili. Torej da ponovimo, volite v gospodarski odsek sle- SNPJ.). Porotni odsak. Predsednik: JOHN UNDERWOOD (bivši predsednik gl. porotnega odbo- ra SNPJ. ter eden izmed naiboljših Shragal sedanji član porotne- Preko oceana do Amerike, po- predsednikov tega odseka) . odbora, je dobil le 68 čla- V,SOt1' kJer dela' trin srtori vlanit TONY SHRAGEL (sedanji „ namestnike članov no sloveiisKi proletarec, naj vsa- član porotnega odseka). n0/- namestniKe Članov po- . u V7(iP.mi u u,,. deče: Frank Alesh, predsednik; Jo-1 FRANK SEPIC (Distrikt Podpred- rotnega odbora SO bili izvoljeni POKUmno VZdrailll h kul- seph Siskovich in John Olip, člana sednik National Miners Union). 1 John Turk, Christina Omahne turneniu delu neseda Ivana MARTIN ŠTEFANČIČ (bivši od-1 jn Joseph Kotar (Detoit). Za Cankarja, zapisana v Beli kn- rnik SKPT 1 'predsednika nadzornega odbo- interni: gospodarskega odseka. Porotni odsak: JOHN GORŠEK, predsednik. S svojim delom v tem odseku je dokazal, da viši svoje delo vestno, in da je sposoben ter pravičen. Imamo porotni odbor, ki dela SNPJ. čast. 7,a cbatale ¿lane porotnega odseka vam toplo priporočamo: JOHN TERČELJ, Strubane. Pa. Je član tega odbora sedaj. Vesten delavec za jed noto. ANTON ŠJLAR. Kansas. Je član odbora sedaj, preudaren in odločen v svojih izvajanjih. Istotako—izvolite ga ponovno. FRANK PODBOY, Park Hill, Pa. Zasluži, da ga izvolite ponovno, ker ima porotni odsek in s tem glavni odbor v njemu dobro moč. FRANCES ZAKOVSEK, Wauke-gan, 111. Poznate jo na tej konvenciji kot delegatinjo, in mnogim vam je znana kot aktivna delavka v jednoti. Glasujte zanio in za ostale štiri v porotni odsek. Nadzorni odsak. FRANK ZAITZ predsednik. Znan je vam vsem, in njegovo delo ie istotako pred vami v odprti knjigi. ALBERT HRAST. Milwaukee, ie v teh štirih letih pokazal vse potrebno zanimanje v tem odseku, je nastopal vsikdar pravično in ie v polni meri vreden da ga izvolite ponovno. MICHAEL PLESHE, Pittsburgh, Pa. Priporočamo vam ga vsled sposobnosti. ki iih ima za ta urad. Pozna probleme naše in drugih iedhot Svoječasno je bil uposljen v gl. ura du Hrvatske bratske zaiednice in mu je vsled tega znano tudi notranje pc «lovanje naših organizacij. Okrožni saatopniki. Urad okrožnih zastopnikov je va-Na tej konvenciji je mnogo sposobnih delegatov ki bi imeli pravico do mandata distriktnega nadzornika. K«r pa vemo, da vsi ne moreio biti izvoljeni, so prišle sugestije in pripo ro^ila, da se koncentriramo le na nekaj kandidatov, kar bi volitve skrajšalo. 1. DISTRIKT. ki vključuje Penn-«yhranijo, New York, in druge vzhodna države, prinoroČa od strani mno IN JOS. ZORKOTA za namestnika. 2. DISTRIKT, ki vkllitfuje Ohio, priporoča od strani angleško poslujo- društev JOHN LOKARJA ki je predsednik društva "Strugalers" v Coi inwoodu In vodla telovadnega gi-v jednoti. Za namestnika ie Prinorrien znani iednotin agitator JOSEPH SNOY. Bridge-port. Ohio. * DI8TRIKT." Mno*o delegatov Wa okroftja priporoča Frank Kluna. »' J* Ml dosedai v bolniškem odseku mje MH»mm»MMM»M»MM1 Kako je mu2ik odstranil \ kamen FRANK MIVŠEK Coal, Coka and Wood.—Gravai WAUKEGAN, ILL. Phona 2726 h*« L. N. Tolatoj. V nekem mestu je na trgu ležal ogromen kamen, ki je jemal mnogo prostora in oviral vožnjo po mestu. Poklicali so inženirje. Prvi je dejal, da je treba razdejati kamen s smo- ne glasove. Vsled te nedisciph- Collinwood. Namestnik je Jos. tarča, ki misli sredi težkega mranosti med njimi se je doga- Sm)y BridKeporta< I1L dis. dela za vsakdanji kruh 4e ^ jalo da so v dveh ali treh slu- trikt> Frank Leksha> Mulberry,' rdeči nagelj na kamini; - na J - -čajih kandidirali drug proti Kans> Namestnik je Jos. Brat- kulturo, na delavsko lepo knji- dnikom na male kose in jih od-drugemu, Martin Stefančic pa kovich, Pittsburgh, Kansas. V. go? , . ... je poleg tega še izjavil, da ni diltr4kt Frank Klopčič, de, Zato pa Ti ki omahuje* v sodeloval pn ststavi komuni- E, VVashimrLon Namestnik V i ^ , T, \ stične-nroiiresivne liste in zato ™ udi, iivljenski borbi, ki po/abljaš sucne progresivne "»ie ln ^auo Je Martin Miklich, Pueblo, ;n na HVO;p «oHnicrp wi nanj ne pade odgovornost, da p , » nase in na svoje sod^uge, ki ie nrišlo nanio tudi niejrovo i-1 , , • , -u ^u -i poln dvomov sprejemaš VSake me I'rvotjfo so imeli na "nji kot I ^ ^^cZt?Toltt Z T" delayce.^ kandidata za urednika Andre- ™ dv.gni .kionjeni. obupani Ul. ja Kobala, John Lokarja za Klopčič na progresivni listi, vsi nik> ozri se na glX)b 6TQ{[i ,jub. ostali pa na "socialistični". Več HanskeirR nolia. nnsl.ihni ntri- jim je izjavil, da bo kandidaturo odklonil v prilog Lotriča. Okrog Lokarja so na vso mešetarili, da ga pridobe za podpredsedniškega kandidata na svoji listi, kalkulirali pa so, podpredsednika, in pa Fr. Peč-'^ ^ "^eU'^ ulični ljan8kega P°lja' P^slu lini u tri- nika. Kobala so iz taktičnih o-1 z^me^ntk' ^ K« £ ti zirov iz liste črtali, Lokar pa Qbe hsti ^ konvenciji olaj. J^T ' šali delo in ji skrajšali čas, ka-| "Trdna je moja vera, da na- moč tefeKa Pa jC VSe.en° P°trošila poči zarja tistega dne, ko na-muc toliko, da se je zborovanje za-|ša kqltura ne ^ več krizantc. vleklo na dvanajst dni, in to ma sir0makova, temveč bogat-vzlic temu, da je bilo na tej o- stvo bogatega. 2e slutim zar- Hn iirn In nrinese najmanj se-'^ 60 dele«a\0/ ,Rlftni ka7 jo tistega dne, sluti jo vse moje da jim to prinese najmanj se kor pa na osmi redni konvenciji naiiiloblie in naičisLeišp im>nn dem glasov od ^rani delegatov ^ ^ ,eli v Waukeganu, ^J,JNCe]^^¡¡¿^ Tainikom kiti* mo* del° slutnJH zar » « vsaka moJa beseda in vse DOV Jo S« moje življenje. Ze slišim d e- od mladinskih društev, in morda tudi toliko agitatorjev. Lokar je vztrajal pri svoji Izjavi in podpiral listo tistih kandida H tov katerim so interesi SNPJ. V ravnanje tajnikom in članstvu to, ki kleše granitni temelj no ' d—; ^lifvnh 7fl nr<»Hsrd- «poročam, da strankine letne članske VI Zgradbi (Bela knzantema). prvo. P" volitvah " P"«ed znamke pošilja ujništvo klubom za- Cankarjeva družba bo k tej ,Uka Jt»ja»ni povesti, od katerih podpredsednika je bil izvoljen more smatrati za dobrostoječe člane bo ena prevod iz svetovne lite- Donald J Lotrich brez opozi-|»oc. stranke. Znamke so za naš,» rature, druga slovensko origi- ciie Za njegovega namestnika «,anfvo p,1ača7Q780 ^ ^o delo. Tako se bo vsak je bi H z volj Fn Barbič (Col- ^Jige linwood). člani in članice, ki bodo v teku leu še »«nam 1 z deli svetovnih so-Drug močan spopad ao bile pristopili v JSZ. | cijalnih pisateljev, kakor z o- vnlitvp 7a glavnega tajnika. V vseh drugih ozirih, kar se tiče riginalnimi deli novejše sloven- X? A A ViHAr ip dobil 134 gla- naj se tajniki klubov rav- fike literature. Cankarjeva Fred A. Vider J« a odi i iom gi» ^^ ^ i€je ^i^ti^ . .. . £ • - __ 'sov in Matthew J. Türk 95. De- JSJZ t dne 23 t ^ pr4oMeni v družba bo tako matica nove arwi2rR]KT . Mnoro leiraciia Je po tej zmagi napra- 1121. šuvilki Proletarca. slovenske kuUyre in dolžnost (kInsas1:. kMe Vifa Vidru navdušeno ovacijo.j Taj.»i,v. iSZ. ¡vsakogar je, do s svojim pri- peljati, kar da bo veljalo 8000 rubljev. Drugi je pravil, da se mora podtakniti pod kamen velik valjčni voz in na njem odpeljati cel kamen; to da bo veljalo 6000 rubljev. Neki mužik, ki je bil poslušal, je vzkliknil: MZa 1000 rubljev odstranim kamen jaz." Vprašali so ga, hako stori to. Mužik je odgovoril: "Poleg kamna izkopljem veliko jamo; prst razmečem po trgu, kamen zvalim v jamo, in z zemljo izravnam prostor." Mužik je to izvršil, pa so mu dali 1000 rubljev, in še 1000 povrh za^ modro misel. "Tha MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialistični dnevnik. Naročnina. $6.00 sa calo lato, $3.00 sa pol lata in $1.50 sa tri ma*aca. Naslov: 535 Junaau Ava. MILWAUKEE. WIS. vinko arbanas 1320 W. 18th St,. Chiacgo, 111, Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isbara svaiih cvatlic sa plaaa, svatba, pograba, itd. Zastop. za Whiting:, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jarack, 401—131 »t Straat Tel. Whitinp 323-R. Pristopajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. ' Naročita si dnavnik "PROSVETA" List stana sa calo lato $6.00, pol lata pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Nasiov za list ki za tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. fencl's RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jadila. Cana šmarna. Potrašba točna. ALI VAM PROLETAREC UGAJA. Če ste dobili to Številko na ogled, in vam list ugaja, si gn naročite čimprej, da^si zasigu-r»te redno frreje,manje. ************************** * dr. otis m. walter iZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., Uradne ure v uradu: Od 2. do 4. popoldne in od 6 do 7:30 zvečer. TEL.: LAWN ALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. victor navinshek 331 Graava St., Conamaugh, Pa. Trgovina raznih društvenih potreb čin kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanskrh, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmarna cana in točna postraiha Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraj« Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St. al Millard Avenue, Chicago, 111. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez poaabnihstroškov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinaraki) nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na pofcnem ura(hi v 3. do 6. dne-h, in to brez odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli U izredni način pošiljanja denarja popolnom* » vašo korist Poslu Vte se ga, in nikoli več ne boate na drugi način pošiljali tvojega denarja v stari * raj. Naše brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banka Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cen«. URADNNE URE: 1 V pondaljak in ¿*trtak od •. s jat raj do 8. svačari v torafc. srada in patak od sjutraj d« S. popoldna: I , v sobota od «jo rfo 3. popoldne i............................................................................... PROLETAREC Li i M interese delavskega ljudstva Uhaja vsak četrtek U4aja Ju|o*lolAb itodflf prijatelji pri "Enakopravnosti" so nekaj dni domnevali, da je nastala na konvenciji in a tem v jednoti vsled odkritega združenja prigtfieifcfev nepričakovana situacija. N.č^fcakega se ni zgodilo. Potrebno je bilo tirati zahrbtno, hinavsko manevriranje nekaterih "progresivcev", ki so» scS^Mroma že dolgo družili z znanim tipom z waukegranske konvencije, na plan, in to smo dosegli. "Jasno je, da progresivni blok na tekoči konvenciji veliko Dol j odgovarja svojemu imenu kot pa je pred štirimi leti. To^v resnici ni več biok komunistov, temveč blok neodvisnih elementov, ki se skuša uveljaviti preko'glav socialističnih voditeljev," je pisala "Enakopravnost" z dne 17. maja. Bila je pod napačnimi v.isi. Naglašamo že dolgo, da je pred štirimi le«,i šel "Chas. Novak" v Waukegan največ za*o, ker je bil v zvezi s "progresivci". Po-/beli smo, da so morali sedaj s svojimi de janji odprto priznati, da delajo pod njegovim .^dstvom. "Progresivni" vodja je kriv, da.so hoteli jednoti uriniti reakcionarna pravila ter sistem glavnega odbora, ki ne bi bil več glavni odbor, kajti jednota bi prišla pod absolutno oblast trojice ali četvorice. Progresivni voditelji so se trudili skupaj s komunisti, ne da koristijo jednoti, pač pa, da uničijo "socialistično mašino", ki je v resnici varuh najboljših interesov jednote. Ta varuh je zmagal i» gia- j \ Dametno bo 1 «¡h tudi tukaj je njegov namen na- sov. Izglede, da niti vsi komu- cijam potrebni in pametno do, gin. ____ snroten • Odnraviti hoče tatvi- nisti in "progresivci" niso gla- «e pride na prihodnji konven- sproten. Odpraviti hoče tatvi sovali zanj, dasi so ga indorsi- clJi s stopnje namestnika na-rali na svoji listi. Ni bil napa- ravnost v glavni odbor. če* dečko, toda—"povej mi s * kom občuješ, in povem ti kdo 1 "Provizorična pravila" so bi- Socializem ne zahteva in ne Pojmi o latnki SI.' Kadar se v naših dneh raz-la poslana kmalu po otvoritvi prede razgovor o socializmu, je konvencije v nezaaluioni po- najpogosteje kot raz- ^^^".'liTomiV jV vei za stvar, kakor za ime, spozna no, ki je danes na dnevnem redu in brez katere ne bi mogel kapitalistični sistem obstajati. Tej običajni tatvini dajejo sicer druga imena, da ne bi tisti, ki jo prakticirajo, izgubili splofc- Na tej konvenciji se je izka- koj. Dosegle so eno: Konven- |ajço sH$ati stavek da hoče so- zalo, da vitežki delegati niso cija je spoznala, da ni posebno c.alizem odpraviti privatno " ^ïko* dY ^ knd/uhTo obračajcTkopj^8^ vetru " ^ la8tmn°- ^lo od ljudi, ki se rzeÎo raklte^nSne in ds obračajo kopjajx> vetru. la štiri leta naprej. sami imenujejo socialiste in tu- im& marsikaj zakonito sankci. Hotel je napravil dober' T . , .... . . m»Wo, da soje včasi s hša- j 0, kar ni v svojem bistvu B« kšeft kar mu je lahko v zado- . Tako, torej !.ta tako mnenje, ker je ža tudi d kakor krjvično i)ft. i ščen e Take ¿nlike pridejo le da 8e konvencije SNPJ. lahko med takozvanimi revolucionar- M . Včasi posUja ¡vsake štiri leta. Drugače, u- vrse v Chicago. Res da je bilo nimi delavci mnogo vročekrv- ta praksa tako neznosna, da Jo 1 pam se hotel poboljša Preveč u in tam kakemu delegatu ma- nih, a vendar nevednih "pun- označijo ce]o kapitalistični « prog.1*fliïvnosti namreč ni do- ^JlT™! ^fiîc°iî! ^ \.T™ Ie I družbi za zločinsko in ji zapre- ! bro . . . Solnčna luč je zlezla v hribe. Netopirji, sove, noč — in mož v nji. Mož v temi. Ni pod nebom, ni na zemlji, ni med hribi, ni med polji, * pa je vsepovsod. In ni čarovnik! Rojen mož je, človek! In v temi je. V temi hodi, v temi gleda, ne zgreši poti nikoli, nrkdar ne zapre oči, ki skozi črno steno \ zvezde vidijo, ki jih še ni, in solnce, ki še pride iz neznanega vsemirja. In pesem poje mož povsod kjer hodi skozi noč: Jaz s«an v svetlobi, kliči na pomoč! ---Sedaj poznam moža in jaz sem v temi. , .. Zagrnila me je noč in kličem na pomoč: Kje si svetlobni mož? Jaz sem v svetlobi, pridi k meni skozi noč. tarjev". Tem boli umevno je na stanovanje precej daleč od da se poslužujejo omenjene' ^ s"kaznijo, dasi 'je tako po^to- konvenčne dvorane, ampak po- fraze raznobarvni nasprotniki I -e y očitnem Jprotisiovju x France Somrak je vztrajen dru/ V .^J™ m 80c,ahzma 0,d ^enega profe načeli kapitalizma. Zakoni »o- kandidat. To je pokazal v In- členili, da se čez štiri leta zo- sorja, pa do kakšnega duševno p(?r oderuštvo zoper profitar- dianapolisu in isto v Chicag i. Pet vidimo. ^ zabitega meniha. On rona, dokler kam ne zaro- * ^e zasledujete argumente na. Precej delegatov je pamet- takih uničevalcev socializma, ¡¿tiinega prava • no in jako pošteno zaslužilo naletite navadno takoj po dog | ^ (Dalie prihodnjih) Prizadevanja, razdvojiti na svoje dnevnice. Poslušali so, - — ■ - —--:— tleve.i redni konvenciji "Bng- kar so povedali eni ter ponovi- stvo, zoper verižništvo itd. »o taki nedosledni ukrepi kapita- I lish Speaking" blok, se niso po. li drugi in glasovali razumno, srečila. Ce se bi, bi bila to ško- ali parkrat se je vendar prime- ! da za jednoto in korist za one, rilo, da večina ni bila zadosti katerim je cilj bljižnjica do pametna. Well, tudi "večina" | jednotine blagajne. na konvencijah SNPJ. lahko • včasi napravi pomoto. Družipa je bil zadnje dneve ♦ miren. Morda se je naučil, da j Denar dedičem v starem kraje tudi konvencija lahko dobra ju fte ne bo izpla^eval iz šola. Ce se že ne nauči na nji ¿ekovnega računa na Zadružni kaj dobrega, vsaj vidi, česa ne banki. "Progresivci" so s po-sme storiti, ako hoče biti v očeh srečeno demagogijo dobili ve C» OTO V BINE STVARI drugih pameten. čino in tako zavrgli sistem, ki se je izkazal koristnega za jed. Molk je zlato. To je pravilo. dedj¿e za_Zadruž. na katerega se je marsikdo ¿ , , _ _ spomnil. no banko ter zadružništvo v splošnem. Delegatje naj sedaj Po slabi družbi rada glava, <> te™ nekoliko^premišljujejo. boli. Enim, ki pestujeuo mač- . ka. je sedaj žal. ker so bili ma- ri Kd<> Je bil tisti ki je bil tako lo preveč "progresivni". > liberalen z novci ter dopovedo- • val, da Aleš ne ame pnti več v Kalifornijski blok obeta po- gospodarski odsek? Ali je bil stati na prihodnji konvenciji kak član, ki pazi da se jedno- Motorifft (ki je xaAH): Ali drli U pot v St. Ives? YokH: Nevem. Motorint: Ali mi tnorrl vsaj pojanniti, katera oot drii v C^ttenham? Yokol: Tudi t*»j?a ne vem. Motorint (neprijazno): Izpleda, telo malo vei. Yokel<: Morda, vendar pa vem to, da se nisem izgubil. ki nam je vsem stalno pred očmi: pokazati svetu, da tudi mi nekaj znamo in štejemo, čeprav smo majhni po številu. Pokažimo torej tudi zdaj to in pohitimo na razstavo, da tako, če že drugega ne, vsaj počastimo kot se spodobi velika dela našega Paruška. Koliko imajo pripadnico' razne vere v Zedinjenih Državah (zamorci) 3,515,542, južni E-piskopalci 2,580,835, Presbite rijanci 1,918,974, učenci Kri sta 1,538,692, severni babtisti 1,419,883, in protestantski E-p«skopali 1,215,383. Poleg teh je v Zedinjenih državah ceia vrsta drugih krščanskih ver, ki Iz statistike, ki jo izdaja . . A1 , _ Nie*« .am,» d. - uoamo Chri^a<> "«raid, je raividno, P" twoč do m,hJon i^jega samega pa — upamo , , ... . 1U ^^¡-^„a sledbenikov. bo domovina sprejela do- 1V w 17 iofu^ l ?Jf z 1 • _ državah 17,095,844 katoliča- Organizacija in niše priredbe Milwauški "Obzor" z dne 23. maja je priobčil pod naslovom "Žalosten dogodek" sledeči uredniški članek: - "Preteklo necleljo je imel prirediti v Milwaukee koncert Slovenec Radey, ki nam je bil dosedaj neznan. Pač je pred tedni bilo citati o njem med o-glasi čikaških slovenskih listov, v katerih se je priporočal slovenskim naselbinam za aranži-ranje koncertov. Kmalu nato se je pojavil v enem od njih tudi anonimni dopis nekega dopisnika,, v katerem slednji odsvetuje, da bi Slovenci podpira, li človeka, ki se baje cela leta ni spomnil na nas, zdaj pa se mu zahoče naših dolarjev. V "Proletarcu" z d"ne-i25. aprila t. 1., smo čitali članek, v katerem imenovanega rojaka ne priporočajo baš simpatično ter pišejo o njem v poraznem tonu, ki mora že vnaprej zagotoviti neuspeh in izjaloviti vsak poskus njegovega javnega nastopa med Slovenci. Mi Mr. Radeja ne poznamo. Videli smo ga prvič v življenju, ko je prišel v Milwaukee, da uredi predpriprave za nameravan koncert in se je ob tej priliki zgiasil v našem uredništvu. Ker nismo poznali njegovih talentov, njegovega koncerta— naravno—nismo mogli priporočati v tisti meri, v kakršni—kakor smo zdaj ugotovili—bi bil zaslužil biti priporočen. Zlasti ne po vsem tem, lcar smo čitali o njem" v čikaških slovenskih listih in nas je torej sililo vse to k previdnosti. Omejili smo se zato na kratko notico med lokalnimi vestmi, v kateri smo opozorili našo javnost na njegov koncert, razen seveda s plačanimi oglasi v listu. Posledice vsega tega seveda niso izostale. V naselbini, kjer je 20,000 Slovencev, se popoldanski koncert ni mogel vršiti, ker ni bilo—avdijence. Mnogi, ki smo jih pobarali, ali pridejo na koncert, so izjavili, da ne pridejo, ker "ga ni bilo preje nikdar med Slovence in nas po- zna samo sedaj." Zvečer pa je bilo navzočih reci in piši: 34 oseb. Enostaven bojkot torej. V dvorani je vladalo mučno razpoloženje. Umetnik, do tega naziva je po svojem igranju na klavir, kakor ga je prednašal ta večer, brezdvom-no upravičen, je bil v neprijetni situaciji, prav tako in še bolj njegove gdč. sestre.—Izgubil pa zato ni prisotnosti duha. S humorjem je skušal najti pot iz zagate in posrečilo se mu je. Koncertna "avdijenca" se je spremenila v privatno družbo, ki je ob spremljanju umetnika na klavir popevala naše na-, rodne pesmi. " jr liiMtti Pokazal je tudi nekaj 'klavirskih vrlin in ž njimi dokazal svoje izredne zmožnosti, ki jih mirne vesti lahko označimo za| fenomenalne med ameriškimi Slovenci. Culi smo že naša a-meriška mojstra na klavir, pesnika Zormana in Mr. Lausheta, oba v Clevelandu, in smelo trdimo, dasi smo v glasbeni in muzikalni teoriji samo lajiki, da jima v tehniki m preciznosti nevarno tekmuje, če ju celo ne nadkriljuje, o čemur se nam ob njegovem igranju nehote vsiljuje prepričanje. Poseduje tudi prijeten in mestoma zelo močan bariton. Z nastopi nje-| govih sester, Leonore in Margaret (Elsie vsled neizvajanja programa po redu ni prišla do nastopa), je nastala prav mič-! na in simpatična scena, ki so jo navzoči toplo pozdravili. Obe sta pokazali, da posedujeta ljubek glas, s katerim j*e v do-; bro zamišljeni, naravni in neprisiljeni pozi obeh prišla naša pesem do polne veljave. U-metnik je z odra oznanil, da ga prazna dvorana ne vznemirja in da je bil pripravljen na to možnost, da pa je pripravljen j v Milwaukee ponovno nastopiti v kakšenkoli javni namen, le da se mu da prilika pokazati rojakom svoje zmožnosti, za katere je žel med Američani že dosti priznanja, pa tudi—dolarjev. Po te mu prav gotovo ni potrebno hoditi med svoje šel dolgo med nas. Tudi on je J" m pokazala novih motivov, rojake in tudi ni prijel. Da ni delal in študiral v zatišju dolgn <** J»h prenese na platno in jih živel med Slovenci in med nji- leta, predno se nam je pokazal, tako po svojem povrat k u ove- mi deloval, ni vzrok temu kaka oziroma nam ga je pokazala loveči pred velikim ameriškim mržnja do lastnega naroda,! Amerika. Ali se je njemu kdo narodom._ ampak dejstvo, da se nahaja- drznil očitati, da je prišel med mo v tujini, kjer nas usoda raz- nas "po dolarje" ? kropi na vse strani in si mora- Mr. Radeju in njegovim se-mo iskati kruha, izobrazbe in stram želimo boljšegajispeha šolanja pač tam, kjer se nam, v Waukeganu in drugod, ka nudi najboljša prilika. On si kor pa ga je imel v naši naselje svojo izurjenost in tehniko bini." pridobil na ameriških šolah, ker mu Slovenci takih šol pač stojno in mu pokazala, da tudi ^H •• x. , ona ceni zasluge, ki jih s avo- nov£ kl 80 posamezna Ah v*, klub ogla»pn- j i mi deli dopriruša v tujini nji cerkve™ skupina; metodistič redbe v Pr^etmrcu ? Al. k.j in njenim razkropljenim otro- "a-episkopalna cerkev je imela storite, da j.h oglašajo v temu kom in mu vdahnila novih mi- 4,614,097 članov, Južni Babti- listu društva, katerim pripa- sli k njegovemu udejstvovan- sti 3'828'660» National Babtisti dat«? . ---- Koncert "Bleda Conemaughu Park Hali, Pa,—Pevsko društvo "bled" priredi svoj koncert v soboto 15. junija v Aloj-Težko, da se bodo želje mil- zijevi dvorani v Conemaughu. nismo mogli nuditi. Pevci sve- wauškega urednika prav kma- Kakor dosedanji njegovi kon-tovnega slovesa kot so Me. lu uresničile. oerti, bo imel tudi ta bogat Schuman-Heink in drugi so od- Tudi v Waukeganu je bila spored, ki bo dobro izvajan, krili njegovo izborno tehniko udeležba prav majhna, kar pač "Bled" se hoče izpopolnjevati in ga uporabljajo kot pianist: dokazuje, da je nekaj vendarle jn zato se potrudi, da je vsak na svojih koncertnih turnejah, j narobe z njegovo turnejo, njegov koncert še popolnejši Spomnil se je torej svojih ro- Predvsem, ker je mnogo poto 0d prejšnjega. To znači napre SPI MIRNO KOT OTROK "Odkar jemljem Trim-rjevo grenko vino, Kpim kot otrok, in povrnil w mi je tudi tek do jedi. Veneli me jca priporočati." Wm. Lievvert, Huffalo, N. Y. Kakšen je vaš tek do jedi? jakov po dolgih letih. Dobro. Zakaj ni prišel prej med nas, je povedal in to nam zadostu val s koncertnimi pevci, ve, da dek. pej bo mešan zbo^, solisti,! je treba za uspeh sodelovanja. duet in kvartet. Prisostvoval: Nekdo mora prevzeti odgovor- bo tudi hrvatski pevski zbor je. Zadostuje nam tudi dej- nost za aranžiranje, to pa v na- "Rodoljub" in srbsko pe-vsko stvo, da ni znano, da bi kdaj ših naselbinah najlaglje store društvo. Instrumentalne točke javno nastopal proti slovenske-1 organizacije, pa bili pevski 50 j2vajala Maxhom godba, ki mu narodu. Ce je prišel med zbori, društva ali klubi. In še ^ pG programu igrala tudi za nas in izjavil, da je slovenske to ni vselej porok, da bo ude pies. Izguba (»Ir« do jed» j« prvo znamenj« nevarnosti. J* ni bolj važne stvari za vašo idrsvis, kot j« dob«r tak do jadi in močan želodec. Pri prvem pojavu bolezni, glavobola, nemirnega spanja in utrujenoati obrnite svoio painjo želodcu. Gotovo je vaie drobovje zabasano. Za tzboljianie teka do jedi, odprave zapeke in okrepitev prebave, ni nobena druga tonika tako priljubljena, kot je slovito Trinerjevo i matere sin in je to pripravljen priznati tudi na drugih mestih, je to z naše strani pozdraviti le simpatično. Nič več kot stvar pravičnosti in uljudnosti ter a- ležba dobra, kar je dokazal, Dan ^ koncertu, v nedeljo slučaj, ko so imeli v Chicagu 10> jUIUja, bo imel "Bled" iz-koncert pevci Belle, Plut in ko- ¡cc na jraith Grove farmo, kjer mik Eppich. bomo imeli prosto zabavo in Oglašanje v listih je važno, govore. Govoril bo Andrew \ meriškega gentlemanstva, na Ne zadostuje, da napiše ta ali Vidrich, podpredsednik SNPJ.! katerega se tako radi sklicuje- oni dopis, kajti treba je ogla- celo iz ameriške Ljubljane je mo, pa je, da se človeka, pred- šati sistematično. Večkrat se povabljen govornik, da nam J 110 se ga obsodi, preizkusi in se primeri, da je udeležba slaba pove, koliko lepega imajo v mu da prilika, da dokaže ono, vzlic velikemu oglašanju. Vzro- Clevelandu in še marsikaj dru-o čemer trdi, da si je pridobil ki se lahko različni. Pri Mr. icega> Prijateljem "Bleda", le-in poseduje. Pavšalne sodbe Radeju je glavni vzrok ta, da pega petja ter izletov priporo-so krivične. se je pojavil "prenaglo", kajti ¿am> da prist nove maše v župni cerkvi v Gospojni. Hila je lepa in veličastna, da ni bilo še videti kaj ✓ ta»cega. Župnik je moral poseči precej globoko v lastni žep, da je odel cerkev v slavnostno zelenje in da je uredil župnišče za sprejem tolikih duhovnih gostov. Sam je moral spati dve noči na slamnjači pod streho. Za slavnostno pridigo je prišel celo jezuit, ki je bil glasovit kot cerkven govornik, z Dunaja, več kakor štirideset članov seku-larnega in regularnega duhoVnišcva v nežno belih talarjih je spremilo z novomašnim križem okinčanega brata k altarju; gasilno in veteransko društvo je stalo v špalirju; belo oblečenih deklet ni bilo prešteti in na stotine je bilo novomašniških gostov, ki so se udeležili cerkvenega sprevoda in potem slavnostne gostije. Godba in pokanje topičev sta naznanila slavnostni dan sosestvu in daljavi. Seveda je moralo biti vreme prekrasno; "Bog .ie more dovoliti, da bi pokvaril dež njegovemu namestniku tak dan," je mislil novomašnik— "in da bi pokvaril dobro žejo," je mislil krč.nar. ' Kajši vodo v pivo, nego dež po lepi o-bh Ki," je bilo njegovo praktično načelo. h «d črt ure je trajal obhod vernikov okoli akarja, ki so polagali svoja darila za preča-stitega novomašnika. Potem je prišla slavnostna propoved, ki je pokazala pobožnemu, potečemu se ljudstvu kkj je duhovnik. . "Kdor ni duhovnik, ni niti vreden, da bi poljubil tla, na katerih je stal duhovnik!" je zaklical navdušeni propovednik v gosti, po človeškem znoju že slabo dišeči cerkveni zrak. Zelo umetno je potem zavil govor tako, da je lahko omenil nedostojne duhovnike; na si^ečo ni našlo ljudstvo skritega, trdega jedra, samo navzoči duhovniki so izpozna-li, da je veljalo to gospojinskemu župniku, čigar gost je bil pridigar. S pravim očetov- skim ponosom je sprejel mlinar tisti del pro-povedi, ki je bil namenjen njemu ter si je iiepienehoma mel oči«. Propovedi je sledila peta maša, prva maša novoposvečenega z no-vomašniškim blagoslovom 111 z obhajilom sorodnikov. Slavnostna pojedina v gostilni z godbo in nazdravicami je šele izpopolnila slavnostno veselje. V mlinu pa sta sedela še o polnoči oče in sin, pa sta štela novomašna darila. Sedaj sta lahko mirno spala, ker sta vedela, da je prinesel današnji dan — naj je tudi neverjetno — 777 forintov. Tri svete Številke — 0 znanosti (Ali lahko gledamo na z na no*t • proletarskega stališč*?) Po Bogdanovu M. K. Ljubljana. I V zadnjem članku o znanosti smo prišli do definicije, kaj je znanost. Kekli Mino: znanost je organizacijsko sredstvo družabnega reda. Dobi pa lahko še drug pojnen. Če obstoji družba iz različnih razredov, to ne more biti slučaj, temveč gotovo pomeni če temelji organizacija dela na nekaj. XVI11. Kmalu po novi maši je moral Avgust začeti svoje dušebrižniško delovanje, ali ne zunaj na deželi, ne v kaki oddaljeni župnijski vasi, temveč v uredništvu "Katoliškega glasnika". Da izpreviduje bolnike, da tolaži siromake, da poučuje otroke in pokopava mrliče, zadostuje kakršenkoli kaplan. Najvažnejše dušebrižje pa je bilo po izrecni škofovi izjavi pospeševanje dobrega časopisja; zato so spadali najboljši duhovniki v uredništva. Za Avgusta je bilo torej posebno odlikovanje, da je smel začeti svoje prvo duhovniško delovanje takoj pri časopisju. Bil je sicer doslej vedno v samostanu, zadnjih šest let je bil celo v Kimu, ali politiko je imel vendar v mezincu. 2e prvega dne je vedel, kako se mora vladati Avstrijo. Saj ne more biti druge dobre politike, nego prepustiti vso vlado cerkvi, to se pravi duhovništvu. V cerkvi pač ni prišel nikoli na prižnico, ali ni ga bilo skoraj tedna, da se ne bi bil moral bojevati za sveto stvar preganjane cerkve po cele ure na različnih društvenih shodih po mestu ali pa na mnogih shodih po deželi, kjer je moral uničevati zdaj liberalce, zdaj socialne demokrate. Nikoli ni posedal v spovednici; ali v uredništvo so prihajala poročila o vseh grehih in napakah cerkvenih sovražnikov iz cele dežele, in tem ni bilo treba odveze, temveč naslikalo se jih je, kar se je dalo bolj bujno. Kmalu se je opazilo po cjli deželi, da iavr iraje dušebrižje pri središču stranke mlada, sveža moč: Strankarska strast se je razvnemala, medsobojno sovraštvo se je močneje razplamtelo in za prihodnje volitve je bilo pričakovati dober uspeh preganjane cerkve. Mogoče, da bo imenovan za državnozborske-ga kandidata marljivi dušebrižnik, gospod Gros sam. Zaslužil bi pač to; blagor cerkve in vsled tega blagor ljudstva ne bi mogel dobiti boljšega zastopnika. V tem je delal gospojinski župnik s svojim kaplanom na svoj način v vinogradu Gospodovem. Ob nedeljah sta sedela po cele ure v spovednici. Deviška družba je pač razpadla, ker je župnik sovražil farizejstvo. Tercijalkam, ki so najemale prej ob nedeljah spovednico kar zase, je snel lažnjivi svetniški sijaj. Zato pa so sedaj prihajali vsi, ki so tam res iskali pomoči in tolažbe. Šola je bila najmilejša župnikova briga. Skrbel je zato, da se je vzgajalo otroke ne le ¿a dobre kristjane, temveč tudi za dobre ljudi. Ako sta sedela zvečer župnik in kaplan skupaj pri kozarcu vina, sta bila navadno >ba na smrt utrujena izza dolge poti k boi-ikom in revežem. Tako je kmalu preteklo župnišču in občini leto ob veselem delu dušebrižja, ob molitvi 1 ob učenju. Človek ne bi bil verjel, da je preteklo Že leto dni izza nove maše prečasti-tega gospoda urednika, ko je prišel na -počitnice v Gospojno ter se je nastanil za dva" meseca v župnišče. Seveda takemu župniku na deželi je lepo; saj ima celo leto same počitnice. Kaj je njegovo delo v primeri s trudom duhovnega gospoda urednika? Obisk bolnika je le iz-prehod; m če pleza v najstrožjem mrazu v snežni mečavi v nevarnosti življenja po hribovju, dočim sedi posvečeni časniKar v topli uredništveni sobi, je to tembolj zdravo. In res je bil gospojinski župnik zelo zdrav; seveda je bil videti tudi gospod urednik popolnoma zdrav, ali svoje počitnice je vendar zaslužil s premarljivim dušebrižjem. Sedaj se je hotel doma izpoČiti na župnikov račun. Kot duhovniku mu je mesto v župnišču in ne več v mlinu. Malo da ni našel v Gospojni že novega župnika. Škofje kupil namreč veliko pristavo, pa je potreboval dobrega, a cenega oskrbnika. Zelo se je čudil župnik, ko je dobil preprijazno pismo od škofa, ki ponuja milostno svojemu ljubemu sinu oskrbniško mesto na novi škofovski posesti, visoko čeneč vele-zaslužnega župnika kot izvrstnega gospodarja. Škofovo pismo je bilo tako, da je bilo župniku težko, odkloniti ponudbo. A bilo mu je nemogoče, da bi se hipoma prelevil iz du-šebrižnika v dobičkabrižnika škofovega, nemogoče, zapustiti neumrjoče duše, da bi trgoval z mlekom in maslom. Na srečo ni škof niti dvomil, da odklon? priprosti župnik njegovo častno ponudbo, sicer bi bil poslal namesto ponudbe enostaven' nalog, in župnika bi bila prisilila kanonična pokorščina, da bi bil zapustil svoje ljube žup-Ijane. Pastor animarum bi bil posial pastor animalium. (Dalje prihodnjič.) Kapital jo kroatura dola—toda kraatura jo postala več j a od ^jesove« a stvarnika ln te je povzpela nadenj. pievladi enega razreda na»d drugim, se lahko izpremeni znanost v sredstvo. Tako je bilo vedno—tako je tudi danes. Znanost ostane večinoma strogo zaprt monopol nekih izvoljencev, njihova sveta skrivnost. Tega sicer ne dosežejo s prepovedjo ali kaznimi, ampak povs.nl drugače. Prvič: znanost prodajajo kot blago, ker je pouk na znanstvenih inštitutih drag, drugič: način, kako se uči in predava znanost je v tej današnji obliki povsem tuja širšim množicam. Z navlako "strokovnih izrazov" in s kopico nepotrebnih dokazov je otežkočeno pojmovanje temeljnih misli. Mnogi učenjaki priznavajo to sami, in n. pr. propagirajo "praktično matematiko", ker se v današnjem načinu njenega poučevanja porabi največ sil za popolnoma nepotrebne stvari. Vse to se ne dogaja iz zle volje buržoa-zije, ampak radi nezadostne organizacije njihovega Lastnega mišljenja, ai ga vzgajajo anarhični, nasprotujoči si odnošaji kapitalizma. Včasi se dogodi^ da se tudi iz delavskega razreda prebije kdo do sedemkrat zapečatene skrivnosti znanosti, tedaj jih vladajoči razred sprejme v krog izobražencev, ti znanstveniki pozabljajo polagoma na razred, ki jih je rodil, odtujujejo se njegovim stremljenjem in se približujejo gospodovalcem položaja. Radi tega (in radi marsičesa drugega) je med znanostjo in delom prepad, nerazumevanje bistva znanosti, in ideja o "meščanskem" značaju današnje znanosti vsekakor ni ta»ko komičnai kot so mislili svoje dni. Nalcge proletarijata z ozi-rom na znanost slede iz njegovih celokupnih življenskih nalog. Ce pripada delavskemu razredu naloga, da popolnoma preobrazi socialno življenje in prevzame dedščino vse razredne družbe, mora prevzeti tudi dedščino celokupne znanosti, t. j. delovno izkušnjo družbe. Ali kdaj naj nastopi ta d^dšči-na? Zdaj ali šele po pridobitvi materijalne dedščine proizvajalnih sredstev? Ce je stara znanost za vladajoče razrede gospodovalno sredstvo, jim mora proletarijat postaviti nasproti svojo znanost, dovolj močno, da organizira sredstv a za svojo borbo. A ne gre samo za zmago nad prejšnjimi oblastniki, ampak tudi za ustvarjenje novega reda, ki se bistveno razlikuje od starega, propadajočega. Znanost .ie sredstvo za organiziranje produkcije. Ker gre za sistematično organizacijo, ki temelji na natančnem in zavestnem preraču-nanju—in to je socialistična organizacija—mora biti proletarska znanost še mnogo preciznejša in popolnejša v svojih metodah, kakor ona anarhičnega kapitalističnega reda, ki je v vsej svoji celoti neorganiziran. To znanost mora delavski razred že imeti, da izvrši preobrazbo smotreno, zavestno in uspešno. Proletariat mora torej priti do znanosti ne po socialni pre-uredbi, ampak pred njo in za njo. Mi vemo, da se delavski razred korakoma temu bliža,da žejmo išče znanja in si ga pridobiva kljub strašnim življen-skim pogojem. Ali temu prizadevanju manjka razredno-za-vedne sisteaiatičnosti; delavski razred si često ne prilašča zna-! nosti, ki jo potrebuje; v celi vrsti slučajev vpliva znanoat nanj meščansko. In dkoro ved-1 no stane znanost proletarca pieveč truda in časa. čemur je kriv proletarcu tuj miselni potek razpravljanja, ki zatem-njuje smisel z malenkostmi in strokovnimi izrazi. Proletarijat potrebuje prole-1 tarske znanosti. To se pravi:! znanosti, ki je vzeta, pojmov a- na in razložena z njegovega razrednega »tališča, ki more voditi izvedbo njegovih razrednih nalog; znanost, ki organizira njegove sile za boj, Za zmago in za udejstvitev socialnega ideala. Kaj pomeni h proletanakega stališča pojmovana znanost, je prvi povedal Mar* glede politične ekonomije in družabnih ved. Kakor j« Marx izvršil iz-, premembo stališča za te znanosti, smo mi že razjasnili isto s primerom iz astronomije.: Tri in pol stoletja pred Marxom je ¿ivel odločen astronom Nikolaj Kopernik. On je isto tako spremenil svojo znanost. Stari astronomi so zavestno o-pazovali nebo, študirali gibanje svetlobnih teles; videli so, da so podvržena globoki, sistematični, neizpremenljivi zakonitosti, in trudili so se, da jo najdejo in podajo. A nastala j ;e nezaslišana zmeda. Planeti gredo med zvezdami hitreje in počasneje, sedaj ostanejo nepremični, se okrenejo in se zopet premikajo v isti smeri; po določenem številu mesecev in . dni so zopet na starem mestu in ponavljajo potem isto pot. Trebalo je postaviti komplicirane teorije, za vsak planet posebno nebo i. t. d. Nejasnosti j o ostale, računanja so bila okrajno komplicirana. .) Kopernik si je mislil: ali ni vse to komplicirano in zmešano, ker opazujemo z zemlje? Kaj če bi spremenili svoje gledišče in skušali—seveda v mislih— gledati na vse h solnca? In ko je to storil, se je ugotovilo, da je vse jasno in enostavno: planeti in zemlja pod njimi se gibljejo v krogu in solnce je njihovo sredtšče; prej se tega ni razumelo, ker so smatrali zemljo za nepremično, in njeno gibanje so zamenjali z gibanjem planetov. Tako je nastala nova astronomija, ki je razjasnila ljudem nebesno življenje. Pred Marxom so raziskovali družabna življenje meščanski znanstveniki in so ga gotovo zrli s svojega lastnega stališča v družbi, s stališča razreda, ki ne ustvarja, ampak si zasuž-njuje in izkorišča delo drugih Ali s tega mesta se ne da vsega premotriti in marsikaj se pokaže v nasprotnem stanju; mnogo pojavov se tako zamota, da se jih ne da razplesti. Kaj je storil Marx? Spremenil je gledišče. On si je ogledal družbo s stališča onih, ki u-stvarjajo—s stališča delavsfke-ga razreda; in vse se je pokazalo v drugi luči. Dognalo se je. da je prav to gledišče središče družbe, solnce, od katerega zavisi pot in gibanje ljudi, skupin in razredov. Marx ni bil delavec, ali s silo svoje misli se Je lahko postavil popolnoma na pozicijo delavca In odkril je, da se « to gprel membo gledišča spremene vti obrisi in oblike družabnega živ. ljenja; sile stvari in vzVoki javov se pokažejo, ki so biM nevidni s starega gledišča: resničnost, resnica, celo samo p0 sebi razumljivo, najrealnejšese spremeni in postane često antipod staremu. Znanost o družbi in njenem ustroju je popolnoma postavil na glavo in ustvaril svojo vedo o družbi, marxizem Marx je dejal: družabno bivanje človeka določa njegovo zavest, ali z drugimi besedami: gospodarski položaj določa misli, stremljenja in ideale. To je bila ideja, s katero je preobrnil celokupno socialno znanost. Na njej je ustvaril veliki nauk o razrednem bojur.p0 katerem koraka razvoj družbe. In on je preiskal pot tega razvoja in pokazal, kam vodi, kateremu razredu pripada naloga, da ustvari novo organizacijo produkcije, kakšna bo ta organizacija in kako bo za vedno končala razredna razdelitev in njen stoletja trajajoči boj. Marx ni bil delavec. A v delavskem razredu je našel veliki učenjak oporo za svoje misli, gledišče, ki mu je omogočilo, da je gledal za zastore resničnosti. Bistvo te ideje je: samozavest delovnega proletarijata. Oglejte si čudovite kraje chikaškega ozemlja potom električne železnice- severno—vzhodno—za pad no ABAVAJTE se en dan po slikovitem Cikaskem ozemlju! Solnčnati kraji ob je-jerih v lllinoisu in Wisconsinu . . . krasna dolina ob Fox reki . . . skrivnostni Dune-land . stotine očarljivih zavetij ... oddaljeno samo nekoliko minut od mestnega hrupa in ropota središča Chicaga, potom medkrajevnih brzovlakov električne železnice. Peljite se tem brezskrbnim potom— 70 milj na uro tja—70 milj na uro zopet nazaj proti domu! Ni prometne gnječe— 111 ne vožnjih skrbi. Hitri, razkošni vlaki. Pridite zgodaj za veličasten dan v prosti naravi! Radujte se do zadnje minute. Vlaki se vračajo kadar želite. /a roinji rrd% cene, in vse drug*, i »forma, ij, na vseh treh f*i>#mk fvklitii* RAKDOLtH Moo Consolidated City Ticket Office: Outing and Hecreatin Hureau, 72 W. Adams St., Randolph 8200. Prosta pojasnila o krajih primernih za tzlete, pei-hojo, in drujfo zabavne in poučne svrhe v Orožju ¿ikaAkega ozemlja. m CHICAGO AURORA and ["i G iff A11 ROA? : E "ZAURUZINA BaINKA' V LUBUANr JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTN. GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA V.I M ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTI: " ----- ^ TlM' M kr-"" "'•-i «i»., p: oti o.jboljl«.. ob» 2 ) po.r.,iu,. nojconojio do..... d.n.rnih poiUjk ¡, A „„rit. . domovino I. ob,.«».. J.) po.r.duj. » ...h go.podor.luii i. lin.ninih «do voh hitro i. po ...i, *--------N" Y- -J Zodnilno b.nko o ^ ^ ^ rtff\Pi!S!!£ P'"™ "* ™IP°1'*0 Obr^ « ' potrrbU, » aUH •tari ¡ Delavci manjvredni ljudje Zakaj »o delavci smatrani od stalost pa bo prezirana tudi v tistih, ki se žive od delavčeva., vsaki bodoči družbi in zaostali produktov, za manjvredne lju- ljudje bodo v družabnem oziru' di? Postavili so bogata^n» pa- prezirani tudi v bodočnosti Išče nagrabili so jim bogastva Izobrazba¿STspoštovani* . . ^OPISI. , ... 1 u »; o««,« Z •FVBiuvanje ao Albrecht Um. Srce, novele, vei. m Jih preskrbeli z vsemi u- samega sebe je privedla de- Alhlim u.^u^ godnostimi, ki su mogoče na 'avca na današnjo družabno Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige ioci< alne in znanstvene vtcibine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. komuni, povesti, črtice c.,«i¿ n.. t».», uuijb«, po Album slovenskih književnikov (uredil dr. Janko Slebinger), vsebuje opise in slike ulov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vexba....................$6.00 lavci še sužnji in tlačani, lastnina gospodarjev. Delavno ljudstvo je bilo postavljeno v tistih časih na nivo ž{.vait in ta tradicija je prehajala iz generacije v generacijo. To prozi- stopnjo, po kateri se pomika do veljave naprej in naprej, da doseže tisto mesto, ki mu pripada. To je zasluga sociali. Andrejev Leonid: Plat svona, zma. ; no ele, vex. NASE TELO? svetu. Toda delavec kljub temu od buržvazije ni spoštovan ampak preziran, kakor da ne spada v družbo ljudi. To pre- ziranje je podedovano iz sta-, --, Paveat o ^^ obe|cnih ^ rih časov, ko so bili ročni de- iz česa je sestavljeno * «večena L. N. Tolstemu, vex............-...................— Arcibašev H.i Sanin ve«........... Asov Vladimir in Teffi: Humoreske, groteske in satire, broširana .76 .46 .60 1.50 .40 .76 .66 .60 l)a »ta v našem telesu n. pr. sol in voda, ve vsakdo. "Ne moremo pa Ugeniti, koliko vsake- ' Barbusse H.» Ogenj, dnevnik de ga imamo v telesu. Natančno j setnij«, povest ix svetovne ranje se še zelo dobro opazi vi so se o tem prepričali kemiki' vojne, vex............................... 1.25 kulturno in industrialno zao- in zdravniki. Dognali so, da stalih deželah, kjer se smatra- imamo tudi mnoge druge tvari-jo za prave ljudi samo pleme- ne, o katerih se marsikateremu nitaši. Kjer je delavstvo ku!-jizmed nas niti ne sanja. Po-turno in na višji stopinji, se glejmo si nekatere: Železa i-preziranje ne opazi v tisti me-'mamo v krvi toliko, da bi ga ri, kakor tam, kjer so kmetje in | bilo dosti za sedem podkev, delavci še oviti v meglo vraže- Soli imamo v telesu 2 kavini verstva in drugih starih običa jev ter preživelih tradicij. Tako zaostalo ljudstvo še vedno verjame, da morajo biti na svetu hlapci in gospodarji. Kjer so socialistični nauki razširjeni, tam se delavci zavedajo, da so ljudje in da so kot taki o-pravičeni do vseh ugodnosti, ki jih more dati naša zemlja. Oni zgrade vse, producirajo vse, toda današnji sistem jih oropa produktov, od katerih odpade na delavstvo samo toliko, da jim zadostuje za bomo življenje. Drugo pa dobe tisti,ki smatrajo producente ¿a rianj vredne ljudi ki, se morijo pokoravati svojim gospodarjem. Socializem bo odpravil te družabne razlike in ljudje se bodo delili le še po znanju ; v družbi pa bodo vsi enakovredni in imeli bodo enake dolžnosti in pravice. Ignoranca in duševna zao- Beg is teme: (ru.-?ki pisatelji) broš. $1, vexana .................... 1.25 Bobinjoc P.t Svetobor, pove«* iz konca enajstega stoletja, broi..........................................60 Bulwor L. E.t Poaledn'1 dnevi Pompejev, 1. in II. ded. broš. 1.60 Burroughs Edgar R.x Tarzan, sin opice, ves..................................................1.00 Tarxan in svet, vezana....................1.00 Tarzanove živali, vezana................1.00 Tarzanov sin, vezana.....................1.00 Tarzanova mladost v džungli, vezana ................................................................1.00 (vseh pet knjig $4.50) žlici. Fosfora, kakršen je na navadnih žveplenkah, imamo v telesu toliko, da bi zadostoval za 820.000 vžigalic, ali pa bi mogli ž njim zastrupiti 500 ljudi. Ogljikovih tvarin je V j Calco L.. Cerkvene miši, pove* telesu toliko, da bi mogli iz :—" njih napraviti skoro 800 tuca-tov svinčnikov. Kisika, vodika in ogljikove kisline imamo v telesu tako množino, da bi mogli ž njo napolniti balon, ki bi nesel človeka. Sodrugom v Clevelandu. S«jo kluba it. 27 JSZ. so vrio vsak pr vi potok ob 7:30 svečer in vsako tre« jo nodoljo ob 2:30 popoldne v klubo vih prostorih v Slov. narod, domu Sodrugi, pribajajto rodno na sojo in pridobivajte novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju soci alistične vzgoje ir v borbi sa noš* prava. .1 . različnih spisov povestne, zabavne in informativne -vsebine je v- Ameriškem družinskem koledarju 1. 1929 IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ. STANE $1 >a Jugoslavijo in druge inoiem.ke kraje $1.10 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. iS Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, P0'^*™1, J O kakor tudi v Angležem in N.ms em J I Naša posobnoet - tiskovine «a društva ,n trgovce. ^^J ..............................................*..... NAJVEČJE ZLO, ki tepe človeški rod je nevedno«!. Ubiti nevednost se more EDINO z znanjem. Znanje je v knjigah. Vse, kar je človek storil in dosegel, je zabeleženo v • " .. . , • Niso VSE knjige dobre. I Tudi tisk se lahko izrablja '' ' prftfrf nevodnoiti in zavajanja. Toda ti, ki čitaš, . ci . i.ualU l .v0,0 glavo, da boš lahko to, kar čitaš, prebavil s svojo duševno močjo, in tvoje i,t bj raslo, tvoje obzorje se bo širilo. > Naročite si Jih iz Proletarčeve knjigarne. Prečitajte cenik knjig v tej številki. Ako se ne morete odločiti, katere knjige bi naročili, vprašajte nas za nasvet. Ako knjige, ki jo Žc4ite„ ni v našem ceniku, nam pilite vaeeno, |n ge ]e m0g0če, vam Jo bomo preskrbeli. Na*" cene knjigam so «neme, kajti „Ju prvi vrsti, da gredo m<-d lju^rtvo. Kolikor napravisno pri »J» dobitka, se ga porabi ▼ podporo de4a*skemu tisk«- «..„»zna. čitalnice kakor tudi posamezniki dobe pri večjih narodih ^Frip ročaji. „.Jo kaji.ar.o. Vsa naroda «a knjige na-•farit»- PRO FTAVF.C W % > « > is sedanjosti, broš..................75 Cankar Ivan: Podobe iz sanj. vezana .....................................75 Moje življenje, ve*. ---------- .85 Cankar Ivani Zbrani spisi: I. *v., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ 2.00 II. zvezek: Črtice in povetsi ter Kritič i in polemični spisi, vezana .................... $2.00 HI. zvezek: Jakob Kuda. Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................... 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahko miselne ljudi in Tujci, ve«. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ 2.00 VI. svesek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiša Mari'e pomočnice, vezana —.........-................ 2.0C VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični qpisi, vezana................ 2.0( Vseh 7 knjig skupaj ..............13.00 Cankar lsidor: Obiski pri slovenskih pisatel jih in umetnikih, vez......... 1.20 S poti potopisne črtice, broi. .76 Cankarjev sbornik, VCZ............. 100 Cehov Anton P.: Sosedje .n dru ge novile, broi........................50 Clfesterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broi..............50 Chocboloušek P.: Jug, zgodovjp-»ki roman, 616 strani, broi. 75c. vez................................. 100 Cigler Janez: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fianccekih vojakov, broi........45 Coloma Louis: Boy, roman, vez. .40 Coloma-Poljanee: Kraljica mu-čj-nica, zgodovinski roman, broiirana .................................75 Concourt Ed. De.: Dekle Eliza, roman, broi............................50 Dickens Charles: Božična pesem v prozi, broi..........................40 Dolenec Hinko dr.. Zbrani apisi, broiirana .................................50 Dostojevski F. M.: Besi roman v dveh delih, 758 r,trani. vezana .................... 2.50 Idijot, I., II., III. in IV. del vsak 9Uc., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, L in II. dol. vez..................... 2.25 Zlcíin in kazen, roman v dveh delih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, b oš .............................5i I ralee, iz spominov mladeniča, roman, bfN ............ Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiie roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, brf¿. 75., vez............. 1.00 Elisabeta, hči sibirskega jetnika .25 Erjavec Fran: Povesti, vez..........5( Feigel Dam¿r: Bacili in berilke, humoreske, broiirana .............................4f> Domače živali, vez..................45 Po strani klobuk, humoreske. broi..............................75 Pol litra vipavca. vez..............50 Tik zu fronto, broi..................5( Fedeier Henrik: Patria, povest iz irsl e junaike dobe, broi......35 Federer-Poljanec: Sirto e Šesto, povest iz Abrucev, b»-oi..........3r> Finigar F. S i iz modernega sveta. roman, vez....................... 1.50 Finigar F. S t Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala rta se-, vez................ 1.00 V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. 125 VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. Boltriar. Nni vsak-Janji kruh in Tri črne žene, vez. $1.50, vse tri knjige skupaj ............................ 3 50 Flaubert C.. Tri povrni, broi......65 Fraaco Anatolei Kuhinja pri kraljici »osji noiici, broi. 75c., veaana ........................— 1 Pingvinski otok, vex........... 1 00 .50 .50 1.60 1.60 V. xv xctt»ke slike. Humoreske, Poveoti za ljudrtvo ............ 1.25 V. zvez»«k: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba. I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.60, vseh iest knjig skupaj ...................................... Kmet Marija: Bilke, poverti in črtice, broi________________________ C oder Anton: Marjetica, idila, broiirana ................................ Keller G.: Don Corea, roman, broiirana ................................ 5C. S.. Požigalec, povert, broi..... Kuhar Lovro: Povesti, broi..... Kveder Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez............................. Vladka in Mitka, vez............. '-ah Ivan: Uporniki, povert iz kmečkih puntov, vez............. Lermontov M. J.j Junak našega ča.^a. povert, broi................. .ev»tik Vladimir: Obsojenci, povesti, broi............................ Viinjeva repatica, siitiiičen roman v dveh delih, broi. 2.00 London Jack: Konian treh src, vez. Železna peta, socialen roman v dveh delih, broi............. 1.00 Machar J. S.i Konfesije literata, zbirka »pi«ov. vez...........!..... Majar K.i Srečolovec, povest, "Kosi i .in a ........................... Cveti.e, i ipek pravljic za »tare in m]ade, bioi............. Malograjski Fr.: Za srečo, povest, broi............................... Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, fina vezha. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damjan .............................. II. zvezek: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ............................ 3.76 Melville Whyte G. J.t Gladija-torji, zgodovin*ki roman ix prvega stoletja, I. in II. del, broi. oba skupaj .................... Meiko KsaveV: Dve sliki, broi. Mejrring G.> Golem, roman, broi. 50c., ves......................... Milčinski Fran.t Drobil, vex..... Gospod FtiHolin žolna in njegova družina, vex............. Igračke, črtice, vex.............. Muhoborci. črtice, vex......... Miller-Steriaj: Zvonarjeva hči, povert. broi........................... Murnik Rado: Jari junaki, morrib', vez........................ Na Bledu, |k>\ *rt. ▼♦»«........... Znanri. poverti In orisi, v»mi. Ženini na*e Koprnele, satiri- • čen roman, broi.................85 Novačan Anton: Nafta vas, bral 1 #0 Samorilnik, 10 poverti. broi .75 .60 .25 .60 .40 .76 .65 .40 Nuiič B.anislavi Občinsko (lete, rosna/ dojenčka, bi oŠ........... Ob SO-letnici dr. Janesa Ev. K roka, broi...................^......... i Oppeubeim C. P.: Milijonar brex denarja, vex........................... •25 Oral L. 1. Parti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle dobe, br.i. ............................ Pahor Joiet Medvladje, socialen | roman, broi........................... .75 : Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in č.tice, bioi............. Puikin A. S.t Pikova dama, po- 160 I "vest, broi............................... ' Rasne povesti, broiirana .......... Šandor-Gjalski Ks.i Jurkica Agiceva, povert, 357 rtrani, broi. 60c. vezana ...................75 Sienkiewics H.i Z ognjem in mečem, povert iz davnih let, vez., 681 strani .................«... 3.25 Potop, roman, vez., I. del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.... 6.00 šenoa Avgust: Zlatarjev« zlato* Zifodovinska povert iz 16. rto- L'ja, broi..............................76 Strindberg August: Bttlakova izpoved, broi. $1, vez......... 1.60 Suchy J os.: Staroindijake pripovedke, s slikami, broi............35 Tagora Rabindranatbi Povestice .40 Tavčar Ivan: Zbrifoi spisi. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in VUoika kronika ................ 2.50 V. zvezek. Izza kongresa........ 2.50 VI. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.50. Vse tri knjige skupaj .............. Tolstoj L. N.j Kazaki, kavkaika povesit broi., 308 rtrani ........ Spoved .................................. Tri poverti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broi..... Ljudske pripovedke, broi....... Tomic I. E : Udovica, povert, 330 str., bioi. 50c., vex......... Turgenjev - Stepnjak: Steprvi kralj Lear in hiša ob Volgi, povesti, broi........................... Trdina Janes: Zbrani spiei, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bah>vi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove .................................... II. zv.: Bajke in poverti o Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice _in opisi. IGRE (Leonid Andrejev), Anfua, broii.ana _________ Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ...................... Čarlijeva ¿«nitav—Trije ienini (P. S. Tauchar), dve ialo- igri, enodejanke, broi. .......... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ........................ Gospa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi..... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ......'......................... 50 Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana .....................................7o Othello (Wm. Shakespeare), vezana ............................. Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v i^rtih scenah........ Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................................... Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare). vezana ...................... Umetnikova trilogija (Alois Kiaigher), tri enodejar.ke, ki so ceiota zase. Broi. 75c., vezana 7.00 .46 .65 .25 .25 .60 .80 .5( .75 .75 .75 ..... 1.30 .66 .3: .20 .40 2.00 .60 .75 .25 .60 .60 .25 .76 .75 .60 .85 letnik 1920, vezan ................ letnik 1921, brti. .................. letnik 1922. vezan ................ letnik 1922. broi................... letnik 1923, vezan ............... letnik 1924, vezan _______________ letnik 1926, vezan ................ letnik 1926, vezan ................ ^ letnik 1927. vezan ................ letnik 1928, vezan ................ letnik 1929. vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za ........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, fioc. revija, Cankarjeva številka z njegovo sliko ........................................ Kros, vezan lotnik 1921-22........ 1.60 Informacijo o dobavi državljanstva Zeuinjenih držav ............ 40 O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- weia-Trsteniiki) .................... 10 Prolotarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .................................. 3 50 65 60 .76 50 .76 .76 .76 .76 1.00 1.00 1.00 .06 10 .75 ....... 1.00 7.00 .75 .40 .40 .75 .75 .60 znanstvene razprave politični in gospodar sko socialni spisi, uc ne in druge knjige ter brošure. Gorjancih Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ...................25 Čud« in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje .................................85 Elementi moderne isobrasbe (I. Molek), broi. 60c., vez..........75 Idej ni predhodniki današnjega socializma in komunizma (Abditus), broš......................50 Ilustrirana lepa maska, navodila za iminkanje, vez............. 1.50 Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami .40 Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broi. $2.50, vez......... 3.50 Marl fr.ara, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).........50 2 00 | Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) ........................25 III. zv.: Bajke in poverti........ 2.00 IV. zv.: Bajke in poverti........ 2.00 V. zv. Izprehod v Belo Krajino .................................... (Vseh pet knjig ima 2332 rtiani. Cena za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatež Tom Sawyer, povest, vez. .......... Vajanski S. H : Leteče sence, roman. b:oi........................... Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broiirana .........................1...... Valoiska Margareta: He-ptame- ron, povesti ......I..................... Wells H. G.: Zgodba o nevidnem človeku, broi......................... Zabavna knjižnica: Vsebina: Zlpjčir. i, Madež, Mojster Roba ir« Mladih zanikarnežev lastni životopisi, vez........... Zakrajšek Franca: Oglenica, povert, broi............................ ¿aljski: Na krivih potih, povert, broiirana ................................ Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemške vojne 1870-71, vez......................... Zo.ec L. Zeleni kader, povest, broiirana ................................ 2.00 Kratka zgodovina Slovencev, 2.00 .50 .40 .35 .40 .33 .85 .40 .40 2.00 in Srbov ( Matija .46 1.25 .10 .51 .51 .11 .10 1.60 .75 pesmi in poezije .50 .45 .75 .60 .76 .65 .35 .75 .75 .60 .80 .75 .86 Aibrecht Fian: Pesmi življenja, vezana .................................... Albrecht Ivan: Slutnje, broi..... Ainerc Antoni Akropoiis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vezba .......................... 1.26 Atila v Emoni in Romanca, broiirana .............................50 Balad» in romance in "Stara prav;ia", broi......................50 Jadran ki biseii, fina ve/ha 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vezba .................................. 1.25 Muč> niki, slike iz naše proti- refo.-nucije, fina vezba...... 1.25 Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Bezruč Peteri Šie. ke pe&mi. vex. Debeljak Antas Solnce in sence, broširana ................................ Debeljak Ante: Moderna francoska liiika, vez..................... Glaser Janko: Pohorske poti, broširana ................................ Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broi 90c., vez................. 1.2o Fountaine Jaan de lat Basni (iz franc. prevel I. Hribar), vez. 1.00 Gregorčič Simoni Poexije L zv. vez................. Poezije II. zv. vez................. Jrh in p.-nlem 118, vez......... Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez................. Kette Dragotin. Poezije vrz..... Kosovel Srečko! Pesmi, broi..... Levstik Frant poezije, vez......... Mackar J. S.i Strup iz Judeje, vezana ............................. Seliikar Tone: Trbovlje, prole-tamke pesmi, broi 50c., vez. Vodnik Valentin: Svojemu narodu, broi............................ Zupančič Otoni Mlad* pota, broi. ^.............. V varje Vidove, pesnitve, broiirana ............................ .66 .50 .50 .75 .35 .60 l.Si .76 1 60 1 lt .75 .80 1.10 .75 .25 .75 40 Hrvatov Pire) .......................................4( Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vexana .................................... 1.26 Naš sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin).............75 Narodnogospodarski eseji .........35 O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00, vezana ................ O konsumnib društvih .............. Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in sgodovina (Dr. Drag. Lor.čiar), broi. ...................... Praktični socializem, broi......... Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. o0e., vezana ...........................76 Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broi............... Psihične motnje na alkoholski podlagi, broš. $1, vez............. Rastlinstvo naših Alp 'F. Seidl) Razvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek > .................................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšt-k), vez., 606 strani, ilustrirana ......i....................... Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš................... Spol ljubezen -— materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretfoa kuharica. Vezana.......... Strokovne organizacije v Sloveniji, broš................i................ Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), bioi......... Uvod v Buddhizem (JOS. Suchy) Va en« kuhatica (Matija Remec), vezana ........................ V novo deželo (K K.I, lt Čl Za-lj-užna pro.la^alna a i konsum Zad užai koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za etaro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. BellaJ) ................ Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Jurt Bučar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškega tel««a; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana. vezana .................... 1.26 Zgodovina slovenskega naroda - -(Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. 4.00 Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) .....................26 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 76c.; oba zvezka skupaj ......................................... 1.60 Živčevja človeka (Dr. 'Alfred šerko), ilustrirana, ve:......... 3.50 .35 .35 5.00 .6C .4( 1.4C .25 .50 .2f< 1 4< .25 .11 .50 .61 .3i angleške knjige (James ......... 1 60 60 .... 1.20 1.00 25 American Communism Oneal), vezana ........ Anarchism and Socialism (Geo. . Pltchanoff), vez................... Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vezane .............................. 6.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ........................ 1.50 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poklala na električni stol. Dve knjigi .............................. 3 so Biass C^ck (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez. 'Debs, His Authorised Life and Lat tars" (David Ka.sner), vezana v platno .................... Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodiiču .............................. Jrugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil brciirana .................. i.oo End of the World (Dr. M. Wil- hc4m Bolsche), vez. ..S...1.......60 viod anw. My Neighbor (Robert Blatchford), vex................... 1.25 Zoo—-Step (Upton Sinclair). Suidija ameriškega visokoiol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2.0r ¿oelings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudrod Per Cent (Upton Sinclair). Povest patri jota........ 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest »z čikaških klavnic ................ 1.20 Jtmmie Higgins (Uoton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ............ 1.00 ICarl Marx, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana .................................... qq King Coal (Upton Sinclair), povert iz itrajka coloradskih prem gar jev L 1913-14. Vez. 1.20 i-aw of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana ...................... Money Chaugars (Upton Sin clair), novela z Wall Streeta. kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ...... 1 ¿0 Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ................................... 2.50 <3utirne of History (H. G. Weilg), vez., 1171 rtrani........ 5 00 Physician in the House (J. H.~ Greer. M. .). DomaČi zdravnik, vezana ............................ 2.00 tepubiic of Plato, vez............... 2.00 Right tO be Lazy (Paul Lafar- gue), .ezana .......................... .60 .toberu Rules of Order, vez..... 1.50 iavage Survivals (J. Howard Moore l. vezana .................... icience and Revolution (Ernest Unterman), vez..................... iax Science (Jos. H. Greer, M D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... Social Revolution (Kar1 Kaut- sky), vezana •.......................... Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spilonažnega sistema na železnem okrožju Minne- »ote, but .............................. Jt u«j«j!e Between Science a»d Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... They Call Me Carpenter (Union Sinclair), povert iz Ljs An- gelesa, broii.ana .................... The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ....................... The P. of its of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju "er za privatn-» interese, vezana .......................... The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana .................. .60 > Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno Zanimiv spis ' dokazov evolucije, vez........ 1 26 60 60 1.26 60 I 00 60 60 60 I 00 L 00 ¿0 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ...................... RAZNO • Ameriiki Družinski Kol« ar. letnik 6, vezan ............ letnik 1817, vrt^n .......... letnik 1919, vezan ............ .60 .40 .60 .60 Vital Problems in Social Evolution (A. M Lewli), vez..........60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .....................50 Wells and Bars (Eugène V Debs. Njegova poelednjs knjiga, vezana ...................... 1.60 NaročMom priložite poštni sli eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjia naročila lahko poilja-te poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prorto. Klubom in čitalnirasn pri večjih n »čilih popust. proletarec 3131 W, 26th Street. Ctiicaco. IM fÊim* A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker». Official Organ of Jugoelev Federation, S. P. Tl NO. 1133 OUR AIM: I EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVF. COMMONWEALTH I Pubhalt »d W..kly •« min W._aotb s« CHICAGO, ILL.. MAY 30th, 1929 Tvlepkeoei Rockwell 2M4 VOL. XXIV. A Gentle Thrust "If," says a current magazine, "our newspapers dealt in real news, if they exercised any intelligence in featuring the events which are of chief importance and which touch human life at the level of its deepest interests," and it goes on to argue for the importance of the incident it has in mind. That "if" arrests our attention. If the newspapers exercised any intelligence in featuring the chief news. It is a well-directed stab, and largely though not wholly deserved. The newspapers do sometimes feature the most important news. But too often they don't. A careful observation of headlines and front pages day by day soon reveals that. There has been a good sample recently. A dry southern senator's son imbided too freely. It was a matter of no particular importance, as several million other Americans, to put it mildly, were tight at the same time. But the incident made the front page of the big papers. Three separate strikes broke out* in-the south. They were of fundamental importance in the industrial career of the country, because they foreshadowed the coming end of the low-wage and long-hour boasta whereby the south has been drawing industries from the north, the end of abject servility on the part of southern wage earners, with vast consequences to the country. And what happens? if mentioned at all, they get a small head on an inside page. In importance they should have made the front page with big streaming headlines. Other illustrations could be found almost any day. DRINKING By F. C. Boden. Long since I eamt my drinking, And I drink still. Quaffing to ease my thinking. To cure my ill. Hearken, 1 have been drinking - And got my fill. Bibbing, Bibbing with brave men, All knee by knee. Fellows I never met till then, Strangers to me. Fellows I'll never meet agen, Brave men and free. Fellows traveling along Over the earth. Fellows that could do no wrong, Princes by birth. Princes of wisdom and song, Princes of mirth. Princes gay all singing by -Unto the grave. Princes, and so young to die, So clean, to brave. Princes that I drank with—I, And could not save. M. D'S and L. D'S By Adam Goaldigger »EAKCHLIUHT By Donald J. Lotrlch The Nordic Southland By James Oneal. Foreign Students in the United States During the present academic year there are 9,113 students from other lands enrolled in the educational institutions of this country. Canada leads with 1,173 students; China follows with 1,109; Japan 814; Philippines 804; down to one each from Abyssinia, Afghanistan, Bahama islands, Burma, Mesopotamia, Malta and Paraguay. Altogether 101 countries are represented. The enrollments of foreign students is highest at Columbia with 873; the University of California has 651; New York university, 462; University of Washington 326, Harvard 298; Chicago 266; Michigan 265. Twenty different institutions have enrolled as many as 100 foreign students. These interesting facts are taken from the recent annual report of the Committee on Friendly Relations Among Foreign Students, which is affiliated with the National Y. M. C. A. The seven or eight national secretaries of this organization are doing an exceedingly effective work with and on behalf of our guests from other lands. Many of these men and women will return to their own countries to fill important positions and to exercise great influence in the determination of the future policies of their respective peoples. 1/ the citizens of the United States were wis* they would go out of their way to make these foreign students feel at home and to interpret to them the more wholesome phases of American life. Here is a practical projet in creating international friendship.—The World Tomorrow. Few weeks ago I romped all over the doctor« of Chicago for kicking l)r. Schmidt out of their union on a charge of having heuled the sick a ¡id the halt under the scale. After seeing above said eruption in cold type, it' now seems to me- that I've been a little too hard on the M. D's. For there is at least one branch of medical science that has earned every dollar it ever received and then some. I have reference to preventive medicine. e • e Job Hardluck takes down with typhoid fever. Job is a shovel stiff in the employ of the local gas company, a profession which takes him all over town. After taking care of Job's immediate wants, the next question is, where did Job catch those typhoid bugs? An examination of the water well back of Job's shack reveils no bugs. What -other water j did Job drink? As far as Job can remember, he drank only hydrant water. The. city water supply is given the microscopic once over. Nothing there either. Did Job drink any milk? He did. Where did that mild come from? It originated at the Sanitary Dairy faim, three miles west of town. Bug hunters, hastening to the Sanitary Dairy farm, find nothing wrong with the well water with which the dairy man reduces the milk to the minimum percentage of butterfat demanded by law. But there is a little brook running through the pasture of that dairy farm'and that brook is swarming with typhoid bugs. The bug hunters bark lustily. Thev are hot on the scent. Following the brook they come to a little house at the end of a grape arbor connecting the little house with a big house in front. There are neither screens nor windows in the little- house. But heart-shaped openings cut in the door and sides provide convenient entrance and exits for a couple of million of busy little flies. "Has there been a case of typhoid on this place or is there on* now?" inquire the bug hunters. "No. nothing of the kind," answers Hiram Hajp- the Illinois Association for Criminal Justice. L. D's. read and ponder: "The Who's Who of Gang,and— Seven thousand names, of men active in the various fields of organ-> ized crime, have been selected and catalogued, and the survey ha» furnished to the public out of these names, a list of the underworld 400, a »Who's Who' of organized crime. These studies have shown, and this is significant feature of the report, that the gangster as a rule is not born, but made. He is the product of his environment, The eyes of the world are turned to England this week. Watching and waiting for the results of England's general elections May 30. It is hoped that the uphill fight of the Labor Partv will biing it into power. With the odds against them Labor goes into the election haughty and confident that the workers will support it Candidly, the leaders have outlined a program in behalf of England's workers, that is worrying the opposing factions. If victorv is recorded it shall be as much a gain for the Socialists of the U. S., who eagerly Park. Admission ticket* to the River-view Park, grove and special concession tickets all for 30c. So far as we know there is no othe» picnic among us on that day in Chicago, mo we looks foiward to a big attendance at Kiverview Park. • • • Proletarec, since the change of stvle, is gaining new subscribers. Each successive report for the past two months has shown a gain over the previous one. Our people are beginning to like the present ¿>t,/le more and more. To keep the orient and the chief blame of Chicago lies gave financial help when the call was nuce we must ask some of our ✓oung-^ - * - t4- * 1----n---J tL—' issued. — AfJ- "— in the fact that it has allowed these environments to exist. Usually he comes from the river and" railroad and other deteriorated and deteriorating districts of the city. Usually he started as a mere mischievous boy in a street gang, which if properly controlled could have been turned into a Boy Scout organisation rather than a band of thieves. Almost every criminal career, in fact, is progressive. The boy becomes a gangster and a thief and a murderer, because of the moral and social philosophy of the neighborhood in which he was reared. While the good citizens have grown up in an atmosphere of obedience to the law the gangster has lived his life in an atmosphere of lawbreaking, graft, and 'fixing.' He has seen his father working for $2.00 a day as an honest laborer and he has compared him in his poverty with the gambler and the bootlegger riding in his limousine. To this boy, crime is made to appear as the meet profitable of all the careers that are open to him. He has no moral reaction against it because he ha* seen criminals in high places, prosperous and honored." • • • Just so. Just so. Criminals are mot born but MADE. "Gangster« are* the product of their environment", m is every livnig critter, on this earth. Low wages beget low morals. Social • e • Several new men were elected to the Supreme Board of the S. N. P. J. at the Convention just closed. All the reactionary forces (so called Progressives) lined up with the Communist to oppose the Socialists. ButJ the facts were too plain. All who cared anything at all for the future of the S. N. P. J. joined the Socialists. And when the smoke had cleared they were on the winning side. Fred Vider's election over the known M. J. Turk was probably the most outstanding. Delegates of English speaking locals went eleven strong to this session and came out with four seats, backed by the Socialists. Not a single .English speaking delegate was listed among the candidates of the "Honest,—Truthful" group. • • e Chicago readers are requested to attend the Pioneer "Domaia Zabava" this Saturday June 1st, at the Lower Hall of the S. N. P. J. Anthony Mar- tinsek will play on his famous and costly accordion. Admission 35c. e e e Cook Count** Socialists will picnic on Sunday June 9th at Riverview iters to join the tide. Contribute- -if 4iot in subscriptions at least in ons. It is evident that we can rrAi.i in membership too. — Club No. 1, J. F. of S. P. has added several fine yoing boys to its roster in the past three months. More have promised to join. For your sake—fall in line with ua. • e e On Monday Club No. 1 J. S. F will hold its next meeting at the SNPJ. hall. Because of the Convention the meeting had been postponed. Interesting reoorts are to be made. A full attendance is urged. • « • Etbin Kris tan stressed on organization in his address on May 19th on the occassion of the 25th Anniversary of the S. N. P. J. "We must be organized to make our demands known," he says. Kristan, long a fighter for the cause of ours, is a most convincing sneaker. Not playful at all, but straight to the point. At times, perhaps a little too earnest for the present era. found in thought, nevertheless. If more people would heed his advice, for he speaks from oractical experience, there would be less misery and lawlessness,—more organization. Italy and the Vatican By Jelus D. Barry. hoister, the titular head of the lives brinK hard deeds, house." "Well, anybody sick sround this is old stuff. Every student here?" "No, not exactly sick, but of criminology knows that the prime Prof. Gaetano Salvemini, formerly health lias" nT^iTcwTTn slui£ on h?t°1ry in the University than virtue has in broths H.rrf Italy, is making a tear of the United States under the guidance of the Anti-Fascist League of Hank the new hired hand has been ailing a little of late." Ahem! Hank is yanked on the carpet. Hank admits he hasn't been feeling any too well of late. Been taking a tonic prescribed bv the soda water fountain clerk of Bell's Drug Store. Hank's tongue looks like it was cut out of grandfather's gray beaver. His complexion is-fnat of a sun-burned lemon suffering from yellow jaundice. His temperature is 105 in the shade. Hank's got typhoid sure enough. Only Hank didn't know it cause of crime is the low living con-' dition*.-«ndgr which a large portion of our working population is vegetating. Hundreds of books have been writtep on the effect of environment on crime. All authorities agree that the only way to abolish or at least to minimize crime is abolishing the causes of crime and foremost smong these causes is povertv. But all this didn't make the slightest dent on the bone boxes of the L. D's. So they still jail, hang and exevute as on the day when Joshua America, speaking here and there. He is said to be the most prominent anti-Fascist who has come to this country. For some years he was a member of the Italian parliament. At the time Mussolini reached dictatorial power he was arrested and imprisoned. When he secured his release he managed to get out of Italy and went to England. There he lectured in many colleges. • e • I Heard Salvemini the other night for The Nation club in the assembly hall of the Women's Citv club. His sr-r^rM «own ¿¡^pjmtjsf-i tain clerk at Bell's Drug Store. i commanded the sun to stand stilL Hank is hustled to the hospital. And far the L. D's. are con-The basement of the cute little house ce,ne<1. »he is still standing still, at the end of the grape arbor is dis- W«U. the world is only some infected, limed, filled i^p. The bab- seVt* hundred million years old. bling brook is doped with chemicals in another seven hundred that take the life out of the joyful mil,i°n years the L. D's. have caught typhoid bugs. The Sanitary Dairy is j UT) with the M. D's. of anno domini temporarily put on the blink. And 1929 and then we may hear some-thus it happened that Hank and Job ' thm* about preventive criminology. are the only victims of what in the good old days might have been a pest killing thousands of Jobs and Hanks. The process described above may But no use sitting idle until the L. D. boys catch up with the proces- si n. Unionism is also - ------- of crime. There was a preventive a time when not be strictly scientific in every de- ***** penitentiary boasted of a tail. But it is by something like it ''""»ckeriack band composed of in-that preventive medicine succeeded mates and a crackerjack newspaper in wiping out the numerous kinds of j e[he will answer: "A rose." l-shment fails to either cure or prevent crime, more punishment is prescribed. So far the L. D's have neither cured nor prevented crimes. Indeed it seems that crimes increase with punishment. It also has been noted that the more law and lawyers are found in a given country, the higher is thfc percentage of criminals. The United State«, for instance, which can boast of more laws and lawyers oer square inch than any other country on earth also is the most lawless country on earth. The reason for this sad state of affairs in my humble opinion is that the L. D's. are more interested In cases than they are in causes. And since there are people who think my opinion is not worth a tinker's dam, I take particular joy in presenting part of the recently issued renort of Then sav to him: "Name a color." The chances are he will name: "Red." Then say: "Name an article of furni-tu-e," and the chances are h* will say: "Table." It is an odd fact, but "rose" seems to be the first flower, red the find color and a table the first article of furniture most people will think of when asked suddenly. If you allow h<»m to take time to think over It . _____________________________ 'hov are apt to answer something pop^ forbade loyal Catholics going to else. The first answer that oops out when asked to name a flower, is "rose," but if they hsve a chance for th* reasoning part of the brain to get people in the world that hadn't been , situation to a horse and the man that informed about it before. Mussolini's rides the horse. Mussolini is the drastic control of the Italian press horse and the pope ia the man. But Mussolini wouldn't have been likely to make the agreement if he hadn't felt his power waning in Italy. Now he's getting the supnort, not merely of Italian Catholics, but of Catholics all over the world. As for the Italian king, Salvemini dismisses this figurehead with the word, nonentit". He allows himself to be overshadowed bv Mussolini. He has no strength of character. He signs every paper Mussolini presents his signsture. He receives the had apparentlv kept it in abevance. As I listened to the professor's statements here I wondered if he had I been able to check un closely. It seemed hardly credible that news already disseminated abroad could have tailed to find some echo in anv newspaper in Italy. At the time Salvemini was himself out of the country, e e e He declared that, by the authority of Mussolini, the Italians were' allowed only to approve of the pact and to approve of it without discussion. He gsve a brief outline of the history that preceded the negotiations between the Italian government and the pope from the annexation of the papal states to a united Italy up to the present time. After the break the the polls either as electors or as candidates. He made himself a prisoner in the Vatican and each year protested publicly against his situation. When a new pope was elected he la its work the" will svaid naming didn't bleas the crowd assembled in anvthing so common as a rose and his honor, according to the establish- will name perhaos some quite rare ed custom. Faithful Catholics could fWer. not support the king of Italy. Try this and see If it do««n't work. Meanwhile Italy grew and progres- The strikes of textile workers in the south have mjre than tmlinaiy interest for us. The men and women who are striking are of the purest Am» ricaa stock to be found in the United States. They tract their ancestry back 200 and 300 yeai*. Some 20 years ago southern merchants, bankers and capitalists bt^an to advertise the special advantage the south had for manufacturing. The capital of the hated Yankee was wooed to locate in the southland. Northern capitalists were promised freedom fro« taxation for a number of years and assured water power that would cost nothing. But above all, the southern Babbitts advertised that these poor white« provided the cheapest labor to be found .in the country. Moreover, northern capitalists were told that these workers had no unions and did not want any. So the Yankee exploiters of labor sent increasing amounts of capital south to be used in building textile mills. Southern men with ample funds mingled their capital with the Yankee capital and both drew the poor Nordics out of the hills for work in the mills. It did not occur to the southerners that when they boasted of their cheap labor they were advertising that muck of southern society rested on a wide stratum of extreme pove.ty. see Now the Babbitts of Yankeeland and of the southland are having a rude awakening. The poor whits workers are revolting and every southern textile center feels something of the impact of that revolt. Provd of his ancestry, quick to resent injustice when he be* comes conscious of it, these poor whites are acustom-ed to fight at the drop of the hat. They naturally turned to their, rifle« when Babbitts in one textile center kidnaped labor organizers and it is a notable fact that no attempt has been made to repeat the kidnaping. The Babbitts know that these whites are not to be trifled with and that elemental fury will overtake them once the strikers are goaded to vengeance. So the docile mill fodder, which had been the chief attraction of northern and southern capitalists, withia a few months exhibits an awakening that gives the« much concern. They had looked forward to endle« sweating of the poor whites and here is the prospect of labor organization facing them in many sections of this cheap labor paradise. Let us hope that every textile mill in the south in the next few months becomes t 100 per cent organized plant and that the workers wil succeed in beating back the measureless greed that has made life a dreary and hopeless thing for them. e e e Why is it that these poor whites have remained quiet these many years and have endured the fearful exploitation that has become notorious? One of the chief reasons is that for generations they have been deprived of schools. When black slavery was the basis of the southern social order the ruling class feared the results of popular oducation of the poor whites. The latter were kept in ignorance so that the illiteracy of - the poor whites of this generation has its origin in the old slave order. The ruling class kept both white sad black workers steeped in ignorance and superstition, it is this illiteracy which enabled the modern souther» gploiters to boast of the cheapest labor in the United But the awakening is here. Southern Babbitts are accustomed to look upon northerners as "foreigner!" and they are now working that racket against labor organizers. But is it not significant that these same Babbits da not speak of northern capitalists whom they invited to locate in the south as "foreigners?" The northern exploiter is welcome; the northern labor or-ganixer is not. And this attitude enables us to see through the fraudulent professional Nordics who advertise their pure American stock only to feed upon the misery and illiteracy of these poor whites. THE VOICE. OF DEB&. This is the age of reason. Ideas are the formidable weapons. The printing press is more deadly than the battleship. Capitalism realizes this and maintains its press at its highest efficiency. The power of its pre« is felt in the white house, in congress, in the courts, in labor unions—everywhere. The capitalist press reaches the people and the idea it expresses and the interest it supports prevail again* all opposition. The capitalist press is the mouthpiece of the capital* ist class. In every controversy, every struggle with the workers, the capitalist press upholds the capital* class and opposes the workers. Ho* could this be otherwise? It is plain that we upon our side shall have to buik up a press of our own Then we shall be able to reack the people, and then the ideas and interests of the a*_ pioited and suffering shall prevail. I appeal to you to build up vour press the press of th» working class—Eugene V. Debs. THE ELEMENTS for eouivalent of something like $2,000, 000 a year a good deal for an Italian nota- If Mussolini is driven from power and there's a change of government. the king will probably be dismissed. His son. the crown ormee, is no better. He recently did something extraordinary for Italian roval-ty: he went to the p^lls and voted the Fascist ticket. —• WHICH ONE? Mistress—Did I see you kissing somebody in the garden this morning, Sarah—the milkman or the letter carrier? Sarah, the Maid—Er-ah-was it about half-pastseven, - ma'am or a Pathfinder. ' sed. In 1904 Italian Catholics were quarter past eight? Cyeleaee, Draught. Ei ef Me». 3erne of tkem ce*ld • •▼•« kemeeeed, if a Men wevid toward this oad as ho does lor f today i more