■ - '	! i ^ . • . -rp •
r\
List slovenskih delavcev v Ameriki.
\a/
IV. j-cL-ri i ja 1899.
Leto VII.
Skoda vsled suse.
Suša v iztočnem delu Zjed. držav je hrezdvomno napravila veliko škodo, a vsled nje ue bodo prizadeti le farmerji teh pokrajin, temveč tudi obrtiiije, ktere te pridelke potrebujejo. S tem pa bode naprav-Ijeua luknja v tolikanj hvalisano uspevanje. A ko bi bila škoda na zapadu le pri lično tako velika kakor je na iztoku, bi bila zadeva mnogo bolj kritična. Farmer na
nikjer močno nad svetovnim trgom povzdigniti in že to deluje na to, da k upcem ni težko pokriti njili potrebščino, ako se jih mora tudi precej v potrebščini omejiti. Marsikaj se je na bolie obrnilo in pos< m o Btarih dobrih časih v marsikak^m oziru ni več na pravem prostoru.
Iz našli novi! kolonij.
iztoku j^ že dolgo na slabšem proti -t«	. . .	.
J	,	.	I lopničarstvovboiu.
on- mu na zat<>ku, ter je proti one- j
mu v takej razmeri kakor veliki .MaDl11' 13" Junija. Danes tovarnar nasproti malemu obrtni- Zjutraj PrifteIa	vstaških
ku. Tako so saj razmere med obema top.i.čarjev streljati na amerikan-k.,t pridelovalca ž,U. Farmer na ak* ^te Druga kroglja seje razle-
i/tok u seje že davno privadil tudi	f*'* V tab°ru 14'
na drug način kaj prislužiti. Dele-	la Vse jutro je od-
ž.»u je raznih pridelkov, mlajši na-	S^arjalo Sestopov 1. topničarske-
rod pa išče deloma zaslužek v to-	** f",ka sovražnikovemu streljanju,
varnal, v bližini domovja. Slaba	Nekaj aovraž»ih gelj razletelo letina ni Uko osodepolna farmer- j 8e Je V bhŽini am-rikanekih topov
ski družini na iztoku kakor onej na	*** "aI,ravi1* najmanjše ško-
tatoku, vendar dovolj .Iabo sesedaj	de* Mon,tor „Monadnock" ,n top-
marsikter^j g.»di.	mčarka „Helena" sti se udeležili
Pridelek žita dežele ue I »ode dosti P™hga topničarskega boja na Fili-dotaknen vsled te vremenske ue-i
zg.xle, k r pridelek iztoka v primeri	tem ^asom ste poskušali dve
z skupnim pridelkom ni velike ^'tniji 21. pešpolka pod osobuim važnosti. Bili »o časi, ko je slaba vodstv,,m generala Lawloua doleti« a kake države prouzročila la-i9l>eti	močvirne koto; — l»il je "'"as ko potrebščino
niso zuiiiogli pokriti s pridelkom na zahodu, od koder sedaj potreb-ščiue iztoka pokrivajo. Neizčrpni pomožui viri zahoda in novošegna prometna sredstva bodo pa najbrže pripomogla, da cena žitu vsled suše liaiztoku ne bode zdatuo poskočila. Od preostauka zapada, kteri bode kljubu tam prouzročenih škod zelo velik, bodo več na iztoku porabili, namesto, da bi ga v Evropo poslali; le ako bi objednem tudi bile velike potrebščine v evrupejskih deželah, kterih pa tam ni pričakovati kakor se poročila glasi-, bi ceue žitu zdat-
doline m« d c«'sto in zalivom. Poldrugo miljo od Las Pinas zadeli so nenadoma na v liko večjo Bovražno silo, ktera je Amerikance s tako hudim streljanjem Bprejela, da so morali brzo iskati varuejpga zavetja. Dva poročnika in 19 možje bilo ranjenih. General Lawton je poslal po pomoč in še pot^m so morali prestati Amerikanci trdovraten boj na rižo-vih poljih, kajti vkljub hudemu streljanju topov je sovražnik vzdrževal svojo pozicijo od ranega jutra do popoludne.
Morda najtrdovratneji boj cele vojske so bojevali Amerikanci da-
no p-»skočile in to bi zopet prišlo nes opoludne pri naskoku na most na korist iztoku, ker večja uporab- čez reko Zapoti. Onkraj mosta so
Ijivost zahoda, bi temu prinesla
bile od Filipincev neprem:iglivim
boljše kupce. Samo ob sebi je ume-	smatrane utrdbe vstašev. Vkljub
▼uo, da to ni nikaka tolažba za iz-	izvrstne utvrdbe se vstaši niso mo-
točnega tarmerja, ali ako v pošte-	gli dolgo vzdržati pred nepreueha-
vamo občni položaj dežele, jo to	nim hudim streljanjem topuičar-
tako.	stva in naskokom zjedinjene sile
Naša dežela je prevelika in pre-
amerikanskih vojnih čet. liežali eo
več razvita postala, da bi jo zamo- pol milje daleč v notrajno deželo, gle škode prouzročene po naravuih kjHr so imeli drugo utvrdbo. Odpo-
elementih uničiti. V civiliziranih delih zemlje skrbi novošegni promet zato, da ne more nobena slaba letina več prouzročiti lakote, kakor v starem času. Cene se ne morejo
Razmotrivanje pod črto.
Piše Free I.ance.
(Dalje.)
Slovenci se moramo v očigled tega še marsikaj učiti. Ako mog«jč-pi, bogati amerikanski narod štedi pri isobraženju svoj« mladine s časom in deuarjem, kako bolj je to potrebno nam Sloveucem, kteri vsi skupaj nimamo toliko plodovi te zemlje, živine, strojev iu denarja, kakor kaki posamezui ,,farmar", ali veleposestnik v Ameriki I Pri nas naj se bodoči doktor te ali oue vrste uči petero jezikov, teh nikar pa trii Tukaj v Ameriki zadovoljuje vsem samo jedeu — ako izvzamemo medicmce in juriste, kteri ae uauče malo latinskih in grških iMndi.
Ako vse to pomislimo, potem je jaano, zakaj amerikanski narod ta* ko materijelno napreduje. Kar se pa duševnega napredka tiče, pa tudi Amerikani niso za drugimi. Kaj pomaga v Evropi učenost in preiskovanje na pr. na sociologič-nem polji, ako učenjak uspeha svojega raziskovanja ne sme javno iz* reči, tem manj učiti?
V Ameriki so uvedli zaduja leta
čiti oddelki so do večera pregnali sovražnika tudi iz te pozicije. Fili -pincLso zgubili najmanj 50 mrtvih in veliko število ranjenih in vjetih. Tudi Amerikanci so imeli veliko
na univerzah sociologične tečaje, kteri imajo nalogo društvene razmere ljudstva razmotrivati. Profesorji z dijaki obiskujejo velike tovarne, delavnice, najbolj siromašna dela velikih mest, gredo v stanovanje siromakov, sprašujejo jih kako žive, kako trpe, poslušajo sod-nijske obravnave, gredo v ječe in sirotišnice itd. Ali bi Lilo to v Evropi nemogoče? Ali ni potrebno uzroke in nasledke socijalnih razmer ljudstva zasledovati, ako se hoče v tem oziru vspešuo delovati? Ti mladeuči bodo enkrat poslanci, državniki, delodajalci; vtisi, kteri se l»odo pri teh priložnostih v njih spomin in srca vtisnili bodo gotovo večkrat odločevali kako naj sodržavljanom nasproti ravnajo. Sinu milijonarja bode jedeu obisk v umazane brloge revščine več dobrega storil kakor tisoč pridig in večletni verouauk. Solza revnega se bode zajedla v njegove srce in vuela bode v njemu čulje vesoljnega č loveča ustva.
Ako človek v Ameriki opazuje, kako Amerikanci ue vse strani iščejo resnico in razloge v vseh rečeh, se mu vsiljuje prepričanje, da bo slednjič vse ljudstvo deležno vseh uapredkov, ktere je človeški um
zgubo. Deset mož je bilo baje usmr-tenih in 45 ranjenih, med slednjimi 4 častniki.
General Luna umorjen.
Manila, 13. junija. Sem so dospela izvirna poročila o umoru vstaškega generala Antonio Luua po Aguinaldovi straži. Minoli torek sta general Antonio Luna in njegov pribočnik polkovnik Ilamon obiskala Aguinaldov glavni stan v Cubanatu. Luua je hotel prositi dovoljenja, da bi smel zapreti tiste Filipince, kteri so Amerikancem prijaznega mišljenja. General Luna je vprašal kapitana straže, ako je Aguinaldo doma, oni pa mu je z nespoštljivim glasom odgovori!, da to ne ve. Iiadi tega je Luna odurno zarezal nad častnikom, kteri je nato položil roko na revolver. Ta-koj je potegnil Luna revolver in streljal na kapitana, slednji pa je streljal na Luno. Ko sta oba zgrešila, pričel je Ramon z sahljo udrihati po kapitanu. Nato je planil seržant in potem vsa straža z bodali in sabljami po Luni in Rarnonu in ju usmrtila. Oba sta imela mnogoštevilnih ran.
To poročilo je poslal filipinski vodja Ped ro Pnterno po nekem posebnem kurirju svojemu bratu v Manilo. Poročilo se tudi od druge strani potrjuje. Lunov umor spominja na jednako osod o, ktera je začetkom vstaje dohitela Andrea Bouafacio v pokrajini Cavite. Oba sta bila Aguinakiova tekmeca v vodstvu vstaje.
Lawton v B a c o o r u. Manila, 14. junija. Lawtonov vojni oddelek je zasedel deželo juž no od iiacoora, Filipinci pa so se umaknili proti ožini kakor je videti. Včeraj so se prav hudo bojevali. Amerikanci so zgubili pri prekoračenju reke Zapote 10 mrtvih in 40 ranjenih, pregnali so pa iz močne utvrdbe Filipince, kteri so zgubili več stotin mož. Danes zjutraj so pokopali 50 v bitki usmrtenih Filipincev.
Iz navideznih baterij so streljali Filipinci na ladijestajo pri Manili in amerikanske lad i je so nato bombardirale pozicijo vstašev. ,,Helena" in ,,Monadnock" sti izkrcali vojake, da bi branili ladijestajo dokler bi došla pomoč od armade. Posrečilo se je, in vstaši so se umaknili, ue da bi mornarjem in pomorščakom napravili kako škodo.
Bacoor so si osvojili Amerikanci po hud<-m uporu vstašev. 14. peš-
izumil in jih še izumlja. Že se ču-jejo glasovi, da bi „trusti", ktere so
sedaj v škodo ljudstva prešli v ro-
ke občinstva. Prav nič ni uemogo-če, da bi se to v teku nekoliko let
ue zgodilo.
S loboda je lepa stvar, ona ;e neprecenljiva, ker ona čuje pravico in resuico. To nam kaže sedanje vedenje ljudstva nasproti filipinskemu vojskovanju. Naj bol j i možje, najbolj plemeniti udje ljudstva so zoper to, da se Filipinom vzame sb-boda. Krivica McKinleyjevega početja in njegovih kapitalistov v temu oziru, ljudstvo zdaj na shodih, v časnikih in javnih govorih ojstro obsojuje iu preklinja. Izdajalstvo, so to nekateri imenovali, celo seganje sodnij v to reč so tirjali ne-kteri. Kako se motijo ti posnemovalci evropejskih militaruih držav?
Geuiua amerikanskega ljudstva se je postavil na tako ustavo, da ga ni vstani nobena moč ovirati v člo-večauskem napredku. Resuico in č ovečaustvo, te dve uerazločljive stvari, bode duševni cyet amerikanskega naroda vedno zasledoval.
Osoda je onim, kteri so se rodili
kot sinovi velikih narodov bila
mila- Že v zibelj jim je položila ataro slavno zgodovina,, dovršeno
polk je preplaval reko Zopote med tem, ko so se vsipale nauj sovražne krogle. Dva polka sta zgrabila vstaše ob levem krilu in sicer na kraju, kjer so pomorščaki pod varstvom njihovih ladij izkrcali top. Za nasipi so našli G5 mrtvih Filipincev, večinoma v glavo ustreljenih. Amerikanci so vplenili več sta-rošeguih topov in streljiva iu vjeli osem vstašev. Večina Filipincev je nosila rudeče uniforme.
Prostovoljni polk št. 1 iz Orego-na so je danes odpeljal z parnikom „No\vport" in signalni kor iz Ore-gona s parnikom ,,Ohio" proti domovini. Parnika pričakujejo v San Fraucisci 12. julija. Oregouski polk je« v minolem letu zgubil 65 mož v bojih in vsled bolezni.
Prostovoljce ne pošljejo n a Filipine.
Washington, 14. junija. Glavni pobočnik Corbin je rekel danes, da vlada ne bode odpoklicala nikakih vojakov iz Kube, da bi pomnožila Otisovo armado na 35.0CQ mož. Na kak načiu se bode pomno-ženje zgodilo, ne da bi Be poslužili prostovoljcev, tega pri vojnem oddelku še nočejo povedati. Le toliko je zuano, da bodo še 5000 regularnih vojakov poslali na Filipine.
P o p o 1 e n fijasko.
Philadelphia, Pa., 15. junija. ,,Times", ktera je do sedaj podpirala administracijo v njenem prizadevanju zadušiti vstajo, objavlja daues brzojav iz oficijeluega wa-shingtouskega vira, v kterem priznava, da je vojevanje dejansko snodletelo. Brzojav pravi:,,General Otis je pričel 5. februvarija z 22.000 možmi pri Manili vojevati proti Filipinci, jih podil mnogo milj daleč v notranjo deželo iu se povrnil 10. junija z oslabljeno iu obupano armado nazaj v Manilo. Sedaj brani glavno mesto s pomočjo brodovja.
V štirimesečuem vojevanju je bilo 291 mož usmrtenih in 1175 ranjenih. Pola bolnikov iu za boleznimi umrlih še pribiižuo ni izgotovljeua. Vsekako je kakih 500 mož podleglo boleznim in več nego 3000 vsled bolezni postalo nezmožnim za služ-b j. Stroški vojevauja so znašali milijon dolarjev na dan, toraj skupaj kakih 120 mil i jouo v dolarjev. Istina je tedaj, da je general Oais z ogromnimi žrtvami krvi iu deuarja odrinil iz Manile, se zopet tja nazaj povrnil in nič opravil, nego da ga nasprotniki sedaj v Manili oblegajo, i u da so vstaši sedaj gospodarji več-
slovstvo, neodvisni duh, slavo, bogatijo in vse drugo, kar je veliko na svetu. Odraslemu mladeniču je treba le navadne pameti in dobre volje, da se udeleži teh darov.
Pri nas Slovencih to ni tako. ,Vsak Slovenec, bodisi izobražen ali neizobražen se mora težje za kruh boriti kakor oni, kteri pripadajo velikim, samostojnim narodom. Rečem za vsakdanji kruh, za boreu kruh! Bogatstvo iu slava pa sta mu bila že takrat odvzeta, ko so ga prvikrat povili v Bog zna kake plenice. Slovenec, kteri živi v stari domovini, kteri se tam trudi, misli se uči iu vkvarja, teh dveh človeških darov, ktera vzbujata človeka, najbolj k napenjanji vseh moči, ue bode pridobil. Pa če tudi prime popotno palico iu se poda v ptuji-no, bode to težko dosegel. N;prak-tična vzgoja v njegovih mladih letih, ga zavira nenavadno visoko v Človeškemu društvu se povzdigniti.
Kaj pa je na pr. z slovenskimi škofi v Ameriki? Dosti ponosni bo res nekteri radi tega, čes, Cehov, Poljakov, Hrvatov je veliko več v Ameriki kakor nas, pa vsi skupaj nimajo jeduega škofa rojaka I Raz--og: Vaa ta plemena imajo bolj
jega dela otokov. Položaj Ameri-kaucev na Filipiuah je slab in vojaki so milovanja vredni. General Otisovo vojevanje je spodletelo.
Predsednik McKiuley nima nobenega zmožnega vojnega svetovalca. Vojskovali so se ljudje, kteri o tem nič ne umejo iu ne zaslužijo visokih služb, ktere zavzemajo. Mc-Kiuleyevi svetovalci so bili: Vojni tajnik, kteri ni nikdar vodil kakega vojevauja; pomožui vojni tajnik, kteri je sicer pošten in odličen mož, kteri pa nema nikakih vojaških skušenj, in glavui pribočnik, kte-rega so v meščauskej vojni nezmožnim spoznali poveljevati pogumnim možem.
Proti avtoriteti amerikauske vojne se bojuje na Filipiuah kakih 30.000 mož, kteri so popoluo navajeni podnebja iu se borijo za svojo neodvisnost. Filipinci zamorejo poslati pol milijona mož v boj za slo-bodo. Oni delajo osem dni na polju iu se potem dva dni vežbajo v orožju. V kratkem času bodo imeli Filipinci nepremagljivo prostovoljno vojno iu proti tej bodo poslali sedaj dva polka zamorcev, ktere bodo tudi brez potrebe žrtvovali.
Dopisi.
Pueblo, Colo., 12. junija. Pri nas skoraj poldrugi mesec nismo vedeli kako nameravajo bosi" urediti plačo; z današnjim dnem so nam uaziuaiili, dasprejmo osemurni delavni čas, in da plačajo od ure po 16^, 19£, 22 in 30 centov. Gospodje pravijo; „Dosedaj ste delali po 10 in 12 ur, sedaj, ko boste pa le osem ur delali, vam ne moremo tako piačati kakor smo do-sedaj, tukaj vam damo par centov več od ure pa delajte ako hočete." Tukajšnji delavci so zelo razburjeni, ker niso tega pričakovali. Tukajšnja delavska uuijazelo marljivo deluje za osemurni delavni čas in delavcem priporoča, da naj bodemo vstrajni ter bodemo gotovo zmagali Po tukajšnjih topilnicah so pričeli delo ustavljati in ugašati peči, kar spričuje, da Be pripravljajo na štrajk V Philadelphia topilnici so po-gasuili ogenj v vseh „Rost farne-sih" namreč 20 na številu, delavcem so pa povedali, ako se bodo poravnali pri „Blas farueB:h" po tem bodete pričeli v par teduih de lati; enako nameravajo storiti po druzih topilnicah. Pričeli so pa tudi
vtrjeno narodno zavest, kakor_mi. Naši mladi teologi se čutijo par let še Slovenci, potem pa iztrgajo to iz srca, vdajo Be popolno rimsko-ka-toliškemu duhu. Na ta način po-stauejo izvrstna, nepogojna sredstva cerkve, ktera je v duhu in v uravuavi internacionalna. Z Irci, kteri so celo materini jezik pod angleškim naBilstvom zgubili, je rav-uo ista. Cerkveni kuezi so v Avstriji po letu 1848. v svojih pismih na vernike slovanske narodnosti rekli, da je različnost jezikov, Božja kazen iu da je le nemški vseizveličalni. To je historično 1 Kaže to, da je v interesu cerkve, da se brž kakoi mogoče mali narodi v večjih utope.
Omika širše ljudske mase, ue pride tu prav nič v poštev. Možje pa, kteri so v istini za duševui in gmotni blagor ljudstva vneti, pa niso te misli. Oni pravijo: pripro-sti narod si more te blagre le pridobiti, ako se podačuje in omikujp v lastnem jeziku. To je svitlo kakor s> luce in ne mere drugače biti. Kdor noče to razumeti, ta hoče ljudstvo v nevednosti za sebične namene vzdržati.
(Dalje prihodnjič.)
delavce nagovarjati, da bi opustili osemurni delavni čas iu naj zahtevajo, da ostane pri Btarem. Ali delavci so se odločno uprli, da uečejo drugače, nego osem ur delati po sedanji plači. Počakati nam je še dva dneva iu odločilni dan bode prišel, ali bodemo delali, ali se mora pa vse vstaviti in nastane velik štrajk. — (Glej med razne vesti o štrajku.) Pozdrav rojakom, Tebi naš delavski liet pa želim obilo vspeha.	Stari jartar
Cherbourg, Francosko, 6. juuija.
Gospod urednik, ob kratkem hr>-čein sporočati potovanje na „Patri-ciji1*. Prav tako je bilo kakor ste nam povedali, parnik je res pravi velikan in valovi ga ne morejo tako metati kakor druge manjše. Potni-ui v medkrovju smo bolj r sredini, na druzih paruikih jih pa devljejo prav v sprednji del. Vreme smo imeli prve štiri dni tako mirno, da je na potnikih bilo videti le malo bolezni; reči moram, da imamo prav prijazno potovanje, tudi hrana dasi prosta, ima vendar bolji okus kakor na bremskih ali autverpen-skih ladijah, kar sem sam pokusil. Parniško oaohje s potniki lepo ravna brez izjeme in ne gledajo, ali so ljudje boljše, aH slabeje vrste. Veliko smeha smo imeli z onimi 12 Arabci, ktere so iz New Yorka nazaj vrnili ; ti ljudje so se navadno vsedli na tla v kolobar prav po turško in kadar je kak potnik I. razreda med nje vrgel kak cent ali ikel so se prav divje za njim po-ili; drugi potniki so jih zopet fotografirali. Daues zjutraj to je v torek ob 4. uri smo bili v Plimouth iu Brno stali blizo ono uro ker se je nekoliko potnikov izkrcalo; včeraj večer smo prvič videli svetilnik, kakor kaže pridemo v Hamburg 7. ali 8., toraj 12 dan. Želeč Vam vsem vse dobro Vaš
Jernej Bartol.
Sodersica, Kranjsko, 4. juuija.
Slavno uredništvo I Blagovolite sprejeti iu v Vašem ceuj. listu objavite Bledeči dopis iz Sodražice: Pri nas smo pred kratkem osnovali prostovoljno ognjegasuo društvo. Da je to res potrebuo, mora priznati vsakdo, kajti iz našega kraja je večina čvrstih mož v Ameriki, a doma so ostali v nekterih hišah samo stari očetje iu ženske z nedoraslimi otročiči, kteri bi si ob času morebitne nesreče ne mogli nič pomagati. V ta namen smo se tedaj zbrali kolikor nas je še zmožuih doma, da čuvamo njih iu svoje imetje. Napravili smo si več po-trebuega gasilnega orodja, za ktero plačati pa nam sedaj zelo primanjkuje deuarja. Vsled t^ga se obrnemo do naših soobčanev in rojakov, ki
KRALJA
FIVE

Superior Stock
Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povBodi v sodčekih i steklenicah.
© © ©
BQSCB B&EWIHG CO.,
LAZE LINDEN, - - XZ0H.

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol lete...........• • • $1-50,
Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, „ „ „ pol leta......3.50,
f „ w č-trt leta.....1.75.
V Evropo pošiljamo lisi skupno dve številki.
„ vi las Naroda" izhaja vsako d. odo
in ajboto.
„GLAS NARODA"
<„ Voice of the People") Will be sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plaoa 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti Bb ne natisnejo.
Dei.ar naj se Vuag« v<di poslati po Monty Order.
Pi1 spremembi kraja naročnikov rrotimo, da se nam tudi prejšnje bivphšče naznani, da hitreje najdemo uasl :>vnika
Dopisom in pošiljat vam uar< elite naslovom :
f,Glas Naroda',
109 Greenwich St. New York City. | -
so razkropljeni po daljni tujini, da kjer jih je kaj več skupaj, naberejo kak donesek in nam ga pošljejo v podporo. Upajoč, da se nas spomni- I te in ne pustite praznih rok oditi j Vam kličemo z bratskim pozdra-1 vom : „Na pomoč!"
Fran Mikolič,	f. Fujdiga,
tajnik.	načelnik.
Razne vesti.
Velika kazen za tatove otroka
Včeraj, v pet**k je kriminalno sodišče obsodilo George Beauregard Barrowa in Bello Anderson alias Carrie Jones, prvi je dobil 14 let iu 10 mesecev, poslednja pa 4 leta. Na vrsto ima priti še žena Barro-wi Sodnik je tema dal najvišjo dopustljivo kazen.
Razmere v slanovaliiili hišik
Od zdravniškega sveta poslani zdravniški pregledovalci so obiskali 720 etanovalnili hiš na dolenjem iztočnem ielu New Vorka. Ogledali so 7335 stanovanj, v kterih biva 33.870 duš. Jedna družina je povprečno račuujeno v štirih sobah in povprečno število osob v teh stanovanjih je bilo 4 6 ali povprečno 11 na vsako sobo. Iz tega poročila je razvidno, da stanovalne hiše niso tako prenapolnjene, kakor sploh mislijo. V zdravstvenem oziru eo večinoma vsa stanovanja dobra. Ali taka poročila niso zanesljiva.
Oder podrl.
Na vogalu 129. ceste in Lenox Ave. v New Yorku, se je te dni podrl cd*T, na kteremje delalo šest mož. Isti so padli iz prvega nadstropja 20 čevljev globoko. Ponesrečenci so bili na glavi in druzih delih života poškodovani in k sreči nobeden smrtno. Ker policija meni, da jo bil oder ua zanikern način postavljen, zaprli so posestnika nove stavbe in dva kontraktorja, kte-ra sta delo prevzela.
Mesto dobilo pravdo.
Boj za pravico med mestom New Yorkom iu kompanijo nadpoulične železnice se je vsled razsodbe višjega sodišča za mesto na dobro obrnil. Ako se bode ta soduijski odlok vzdržal tudi v slednji instanci, morala bode družba Manhattan nadpoulične železnice plačati mestu skoraj $2,000.000 zaostalega davka Samoumevno s t^m odlokom boj fte dolgo nt koučan iu miuolo bode Ae msrsiktero leto pridno pride pravda sk< zi vse instance. Bogata družba brani ta napad na njihovo denarno omaro z vsemi le mogočimi sredstvi in bode še le potem odnehala, ko bode izrečena zadnja
beseda y tej zadevi. Leta 1894—95 so družbi na csobno premoženje v vrednosti $ 17,000.000 naložili davek. Kompanija je rekla, da je to obdačenje nepravično ker kompa-nijske dolgove pri cenitvi niso vpo-štovali in ni hotela plačati. Prišlo je do dolgotrajne pravde, ktera se nahaja eedaj v zgoraj pojasnjenem stališču.
Parnik »Macedonia" potopil.
Parnik ,»Macedonia", kteri je 13. junija po noči na visokem morju pri Long Branch trčil s parnikom ..Hamilton", se je potopil. Da se parnik ne bode mogel rešiti so se takoj bali, iu res se je potopil pri Seabright miljo od obrežja. Pri tej pomorski nesreči ni nihče žrtvoval življenja.
Premogarski št raj k v Pennsvlvaniji
Al to n a, Pa., 13. junija. Kakih 3000—4000 premogarjev Clearfield okraja je šlo na štrajk, da bi prisilili za 2i centa pri toni večjo plačo. Več nego 500 možje korakalo danes si godbo načelu proti pemogokopom od Benvind White Co., kterih delavci se niso hoteli pridružiti štraj-ku. Poskus iste pregovoriti je spodletel in jutri bodo znova korakali k premogokopom. Ker na Bull'alo, Rochester »fe Pittsburg železnici vsled štrajka počiva vse prevažanje premoga, mora kakih 10O0 služnb-nikov te železnice praznovati. Šerifi v Clearlield in Jell'erson countyju se pripravljajo bosom na ljubo poslati štrajkarjem Hvinčenkn pod rebra.
Strajk premogarjev se širi.
A 1 t o n a, Pa., 14. junija. Štrajk premogarjev v okraju mehkega premoga se j« danes razširil čez pre-mogokope v Crenshaw, Bagus Toby, Brock & Shawmut vsled česar se je armada štrajkarjev pomnožila za 1000 mož. Pittsburg in Erie železnice so danes izplačale vse moštvo pri premogu vsled česar je 400 mož zgubilo zaslužek. Štrajkarji so se vzdržali korakanja k sosednim pre-mogokopom. Dve veliki zadrugi namreč Berwind White Co. se ro-gati premogarjem. Nek uradnik Miners National unije je rekel, da bodo pouuddo premogarskib posestnikov 50 centov od tone za ročno delo in 25 centov od tone za delo z strojem, pod ugovorom sprejeli, organizacija pa bode napela vse svoje moči, da doseže večjo plačo za delo z strojem.
Povsod strajki.
A 1 t o n a, Pa., 15. junija. Strajk premogarjev se razširja. Ves Clear-tield okraj je sedaj na štrajku. Včeraj večer so v Morrisdale imeli delavci velik shod, v kterem so sklenili vstrajati, ako bi trajal štrajk celo leto. Ljudje so mirni. V krajih, kjer štrajk ni splošen, počiva vendar ves promet, delavci sede pred hišami, kade tobak in se pogovarjajo o štrajku. Podjetniki priznavajo, da bodo vsekako morali delavcem zvišati plačo od 10 do 15 odstotkov, ker ne žele delo popolno ustaviti. Tudi premngarji v Elk, Lick in Somerset countyju so se pridružili štrajkarjem. Na Salisbury progi Balimore »t Ohio železnice, kjer vozijo izključno le premog, so promet ustavili.
Rochester, N. Y., 15. junija. Danes zjutraj je korakalo kakih 200 mestnih delavcev z bobnarji in zastavonosci na čelu po mestu. Ko so prišli do kakih delavcev na cesti, ustavili so se in skušali svoje tovariše pregovoriti naj gredo ž njimi, kar se jim je tudi navadno posrečili. Na Front St. so podjetniki dovolili zahteve delavcev, namreč Surno delo in $1.50 na dan, kteri niso hoteli korakati z štrajkarji. Ker ni bilo težavno delavcem dopovedati, da je osem ur dela pri takej vročini dovolj, naraščalo je število štrajkarjev vedno bolj in do večera so vse mestna dela na cestah ustavili.
Baltimore, 15. junija. Ako Maryland Steel Co. v Sparrows Pointu, pri kteri posluje 200 delavcev, ne vpelje devetnrnega dela in ne pripozna še druzih zahtev, preti začetkom prihodnjega tedna vzbruhniti štrajk. Včeraj večer je v veliki kolarnici v Steeltonu zborovalo kakih 1000 delavcev — drugi so bili pri po nočnem delu — in raz-
pravljali svoje pritožbe. Glavna pritožba je način izplačevanja Delavci morajo šest tednov delati, prednn sploh dobe kak deoar; potem dobe izplačano le za 14 dni, za štiri tedne pa ostane notri. Delavci mislijo, da bodo njihove zahteve dovolili, ker ima družba mnogo naročil.
Štrajk v Clevelandu.
Cleveland, O., 12. junija. Danes se je pričel pravcati boj med družbo Troley železnice in štrajkarji, ali marveč s temi zjediujenim občinstvom. Državna razsodnika Joseph Bishop iz Columbusa iu. John Little iz Xenije sta se pomenkovala do 1. ure danes zjutraj z uraduiki družbe in zastopniki štrajkarjev, toda brez vspeha. Danes o poludne je družba formelno odklonila vsako nadaljno posredovanje državnega razsodnega odseka.
Ob 9. uri so odprli promet z ska-bi in ob 12. uri je vozilo kakih 20 vozov iz Lakeviewa preti mestu. Takoj so vstopile ženske na vozove in prigovarjale skabe ne pomagati družbi in pravice delavcev z nogami teptati. Poleg proge je stalo tisoče mož, kteri so skabe zasramo-vali in ometavali z smrdljimi jajci in kamenjem. Pred Lakeviewem križa poulična železnica progo Nickel Plate železnice. Sprevodniki morajo na tem mestu izstopiti, naprej iti in dati znamenje ako prihaja na progi kak vlak. Dva sprevodnika tega nista vedola in takoj so ju z motormeni vred zaprli. V mestu se je zbrala kakih 8000 ljudi broječa množica, tla bi skabe z sovražnimi demonstracijami sprejela. Vozove z ledom in druge težke vozove so porinili na proge in nastala je blokada, kterc odstrauiti je dalo policiji mnogo posla. Nek mali pobalin je vrgel gnjiio jajce na voz poulične železnice, nek profesor pa ga je zgrabil iu vrgel na cesto. Ljuta množica je padla po profesorju in bila bi mu slaba predla, da ga ni v zadnjem trenot-ku policija otela in odvedla v varno zavetje. Na vogalu Euclid Ave. in Giddings ceste |e trčila hitro vozeča kara z nekim vozom in oba sta bila poškodovana. Ko je peta kara dospela iz Lakeview, obsula jo je množica, raztrgala žice in pobila vse okua. Policija je razpršila ne-mirneže in nekaj osob zaprla. Štrajkarji se niso udeležili izgredov iu le občininstvo ktero ž njimi drži, je motilo promet.
Vsled demonstracij občinstva, so ostavili skoraj vsi skabi Bvoje prostore in pustili kare stati na cestah. Majr»r Farley je izdal danes večer naredbo, v kteri z^lo graj^ policijo, ker ni občinstvu nasproti bolj od ločno postopala.
Bar,kade proti skabi.
Cleveland, O., 14. junija. Novejši poskus poulične železnice voziti z skabi na treh črtah, je prouzročil danes zopet nemire, ka-koršni se pojavljajo že več nego 15 let pri vseh štrajkih služabnikov amerikanskih pouličnih železnic.
Ko je napočil dan, bilo je le malo štrajkarjev videti in še ti so bili zelo mirni. Policija je takoj slutila, da ta ,,mirnost" naznanja pretečo „nevihto", in da se bode danes še kaj pripetilo. Predpoludue so uraduiki unije imeli sojo v svojem glavnem stanu.
Med 12. in 1. uro popoludne je prišlo na Wade Park črti pri Perkins Ave. do izgredov. Kakih 500 delavcev iz bližnih tovarn, kteri so ravno imeli opoludanji počitek, ustavilo je 5 voz in iste s kamenjem ometavalo. Iz< -gibališče pri kri žanju železnice so zabili, da niso mogli vozovi dalje. Kakor hitro se je kak voz ustavil, takoj so zdro bili s kamenjem vsa okna. Na vsakem vozu sta stala po dva policaja, kteri si niBO nič upali proti množi ci, ampak telefouirali so v bližujo postajo po pomoč in kmalu je tudi dospelo 10 policajev in patrolni voz-
Med tem časom napravili so delavci iz vozov, brunov, železnih cevi, kamenjem in druge ropotije pravcato barikado na progi. Policaji so razpršili izgrednike, dva zaprli in odpravili barikado, vozovi z skabi pa so vozili dalje.
Jeden štrajkarjev je poročal, da
je družba najela pinkertonce, kteri bodo stražili njihove skabe in vozove. Štirinajst j:b je baje že ua Lakeview postaji nastanjenih. Ljudje, kteri so v Chicagu zuani, pravijo, da so lopovske obraze teh skabov že videli v mestnih vrtovih. Štrajkarji so se trudili pridobiti simpatije občinstva in nakopati sovraštvo in zaničevanje zadrugi poulične železnice in bili pri tem zelo vspešni. To so dosegli večinoma z mirnim obnašanjem in ker so Be vzdržali izgredov. Razun tega so tudi dokazali, da jih je kompanija že več let najuesramnejše ožemala.
Delavci prirejajo javne shodrf da skažejo štrajkarjem svoje simpatije in od oblastij zahtevajo, da ae kompaniji odtegnejo njihove pravice. Štrajkarji bedj tudi skrbeli zato, da bodo skabe za vsak prestopek mestnih uredb zaprli.
Cleveland, 15. junija. De lavci od Little Consolidated se mislijo pridružiti Bvojim tovarišem štrajkarjem od Big Consolidated.
Danes popoludne je 14 mož napadlo v Cillamer vozeč voz s kamenjem in gorjačami. Razbili so vsa okna in poškodovali streho. Tri ženske, ktere so bile v vozu bo kričale, kakor bi jih kdo drl. Ko bo napadniki hoteli stopiti na voz, streljal je sprevodnik na nje toda nikogar zadel. Zaprli so ga radi streljanja.
Nekoliko kasneje so najbrže isti možje napadli iz Cillamer prihajajoči voz, razbili vsa okna, sprevodnika in motormana pa hudo pretepali.
Tretji napad s« j" pojavil na Euclid Ave. Vstopilo je na voz 15 mož, kteri so takoj planili po sprevodniku in ruotormaiiu, ju hudo pretepli, vrgli raz voz in se po dovršenem činu hitro razšli.
Štrajk v rudotopilnicah.
Denver, Colo., 14. junija. Pri trustovih rudotopilnicah v Denve-ru, Puebli in Leadville je danes opoludue 3000 delavcev ostavilo delo, ko so preje pogasili ognja v velikih pečeh. Kakor pravijo, bodo v 48 urah zaprli vse ruduike v Leadville, Aspen, Durango in dru gih krajih izvzemši Cripple Creeka Vsled štrajka v Durango rudotopilnicah so morali ustaviti delo tud po rudnikih v San Juan countyju Dovoz rude in premoga k topilnicam so ustavili in posledica temu je, da tudi razni premogarski bosi mislijo delo omejiti. Skoraj vsaki, obrt v državi, ima kaj trpeti radi štrajka. Štrajk se je pričel ker s< je American Smelting & R<-fining Co. ustavljala vpeljati osemuru< delo pri Btari plači.
Denver, Colo., 15. junija. \s' kupčijske stroke v državi so vsled štrajka v rudotopilnicah več ali manj škodovane. Prepir je nastal radi plače osemurnega dela na dan Najbrže se bodo sporazumeli, toda trajalo bode manj še osem do deset dni. Danes večer že kakih 15.000 mož praznuje. Ker dve velike rudo topiluice v državi plačujejo svojim delavcem dosedajno plačo vkljub skrajšega delavnega časa, tudi tru: stu ne bode konečno nič druzega kazalo, nego isto dovoliti.
V pisarni American Refining iV Smelting Co. v New Yorku so se včeraj menili, da so 1. junija zvišali delavcem plačo za 10 odstotkov. Tudi brez štrajka bi bili prihodnja dni delo ustavili, ker radi štrajka v Coeur d: Alene in nemirov v British Columbiji manjka rude. Delo bodo najbrže ustavili za kaka dva meseca in 35.000 mož bode brez zaslužka. Koncem tega časa bodo pošla delavcem vsa sredstva in bržkone potem ne bodo delali nikakih sitnostj več.
Rudarji na štrajkn.
Redding, Cal., 14. junija. Včeraj je šlo tukaj 800 rudarjev na štrajk. Poslali so sem število še-rifovih deputijev, da preprfečejo izgrede.
Dekliškega morilca zasačili.
(5 h i c a g o, 14. junija. Tukaj so da nos zasačili 281etnega mizarja J _iueja Kosta, kterega išče sodnija na Dunaju radi umora. Kosta je zatožen umora svoje zaročene neveste Marije Vodička, ktero je vrgel v vodo, da bi se polastil 600-goldi-narjev, njenega nevestnega daril
kter^a je od očeta dobila. Posrečilo se mu je pobegniti v Ameriko in tukaj bh je meseca aprila t. 1. oženil z dekletom po imenu Ana Schirmer. Morilca b.do izročili avstrijskim soduijam.
Še jedna nesreča.
B 1 a i r, Neb., 13. junija. Danes ob G. uri zvečer je nastal'v tem delu Nebraske velikanek ciklon. Divjal je mimo Blaira pet milj proti severu in popolnoma uničil mesteca Herman, Neb. Dva železniška voza mrtvih, ranjenih in tacih, kteri so postali brez doma, so že pripeljali v Biair. Mestece je štelo 300 hiš in imelo 500 prebivalcev. Niti jedna hiša ni ostala, 20 ljudi je U8mrtenih in 40 do 50 ranjenih. Telegrafist, akoravno sam hudo ranjen, napel je vse svoje oslabljene moči in brzojavil grozovito poročilo v Blair. Nekoliko minut kasneje odpeljal je posebni vlak s zdravniki v Herman.
Mesto je kup razvalin in tisti ljudje, kteri bo še tam, tavajo oko-lo kakor blazni in plakaje iščejo žrtve pod razvalinami. Nad razdja-nim mestom seje takoj po tornadu utrgal oblak in več ljudi je vtonilo, kteri bo utekli prvemu orkanu. Kakor očividci pripovedujejo je ciklon dvakrat divjal uad mestom na potu naprej in potem zopet nazaj.
Poročilo o nesreči je dospelo v Blair malo pred 7. uro. Uradniki Omaha železnice so nemudoma odpravili posebni vlak na kraj nesreče in vzeli seboj (> ždravnikov in zdravila. Ko so dospeli v Herman, videli bo grozen prizor. Kjer je popreje stalo cvetoče mesto s 500 prebivalci, videti je bilo sedaj le razvaline. Ker je noč kmalu odela nesrečno mesto z svojim črnim krilom, postal je položaj še slabejši. Jedno prvih trupel, ktero so našli, je bilo ono poštarja Kichardsa, kterega je v njegovej pisarni zmečkalo. Se žive so znosili na vlak ter odpravili proč od kraja nesreče. Kakor hitro so spravili ranjence-in osobe brez strehe na vlak, odpeljal se je nazaj. Na kolodyoru je pričakovala vlak uebrojna množica. Mnogo ljudi je bilo takoj pripravljenih vzeti ponesrečence pod streho. \ we bolnišnice mesta so bile takoj | renapolnjeue. Proti 9. uri je odpeljal drugi vlak proti razdja-nemu mestu.
Očivid« c pišo o grozovitem prizoru pri pojavu orkana takole: „Se-del sem v hotelu pri jedi, ko je nebo postalo črno in nastal stra-šansk vihar. Hitel sem k oknu in videl na severu dva velikanska oblaka, ktera sta ee podila tik eden poleg druzega. Sedaj sem tudi vedel, da bodeciklon. Malo trenotkov kasneje zjedinila sta se oba oblaka v jednega, kteri je padel na zemljo v podobi velikanskega lijaka, in drvil proti nam. Vse je hitelo v klet in nismo več videli kaj se je potem godilo, pač pa smo čuli strašno divjanje orkana in podiranje hiš. Ko smo prišli zopet na dan, ni bilo več hotela iti tudi nobene druge hiše v mestu ne. Stene iu zidovje so se zdrobila kakor jajčine lupine. Mrtvi in ranjeni ljudje in živma so ležali povsod na okolu.
Pod razvalinami iščejo.
Blair, Neb., 14. junija. Prebivalci včeraj od ciklona uničenega mesteca Hermana iščejo danes pod razvalinami njihovega domovja, po ostalemu imetju, kar namreč ni uničil vihar in dež. Našli so jed-najst mrtvih, šest osob pa umira. Škoda no imetju znaša najmanj $250 000. Met>distovska cerkev, ktera je ostala, Bluži za mrtvašnico in šolsko poslopje so spremenili v ti lavni stan za rešilno osobje in zalogo za jestvine, obleko, postelje, zdravila itd.
Večina tu ostalih družin je brez strehe in kakih stredstev. Ko je danes zjutraj solnce izhajalo, bilo je vse prebivalstvo brez jestvin. K sreči je večina ljudi videla bližati, s j tornado in pribežala v kleti in votliue pred nevihto, drugače bi bilo število žrtev še veliko veije. Od vseh krajev prihaja pomoč, jestvine, obleka itd. Iz daljnih krajev prihajajo farmarji in mestjaui polagati pri odpravi razvalin in zgradbi provizoričuih koč.
Pridni in leni.
Washington, 14. juuija. Obrtnijska komisija ee je danes zabavala s zaslišanjem H. O. Have-muyerjem, predsednikom ,,American Sugar Refining Co." Imel je v žepu spis, kterega je pred komisijo preči tal. Colninski tarif je bil v spisu imenovan mati vseh trustov. Tudi o ,,kapitalu in delu" je Have« meyer govoril. Ta dva, tako meni on, se bodeta že sporazumela, ako jima to prepustimo. Zadruge so po njegovem mnenju, naravni pojavi, Havemeyer pravi, ljudje se dajo razdeliti v dva razreda, pridne iu take, kteri se pridnosti druzih žive. Temu se sicbr ne da nič oporekati, pač pa temu, da se Havemeyer k pridnim št je, med tem ko 1 ga drugi ljndjejoštejom6done, kteri od pridnosti druzih živfe. Večkrat se je izrazila priča, da sladkorni trust ni osnovan iz filautropičuih uzrokov. Rafinerije trusta zamorijo po njegovi izjavi na dan 45.000 sodov sladkorja izdelati; istiniti izdelek pa znaša samo 30.000 sodov. Da l^gataš glede ekonomičnih vprašanj več ve, nego mnogo profesorjev narodne ekonomije, je raz-viduo iz njegove opombe, trusti so naravni pojav razvitka. ,,Niti vi, uiti zvezna vlada, niti kaka druga moč ne zamore predrugačiti zakone, ktere trusti kontrolirajo", je vsklik-uil. „ Kolikor preje to uvidite, in kolikor preje te nepotrebne preiskave ustavite, toliko boljše za deželo." Ko je Havemeyer svoj memorandum prebral, stavili so mu razna vprašanja. Na primer radi bi bili od njega zvedeli, kako da ravnajo z ljudmi poslujočimi pri sladkornem trustu. Samoumevno je rekel, da ae isti razveseljujejo dobrega ravnanja. Po njegovi izjavi se ljudje ne zmenijo mnogo za vročino, ktera vlada v sladkornih tovarnah. „Delavci pijejo mnogo pive in se hudo potijo", je djal. Havemeyer je sprejel za svoje spričevanje običajno nagrado za priče SI.50 in odškodnino za potovanje 5 centov na miljo.
Apelirajo na MeKinleva.
Washington, 12. junija. United Labor League hoče na Mc-Kinleya apelirati, naj bi ta preprečil, da se izroči k od traktorjem izdelovanje uniform v vrednosti milijon dolarjev. V tem slučaju bi kontraktorji izdelovali uniforme v potilnih delalnicah ter snedli kruh 3000 šiviljam, večinoma ženam iu vdovam starih vojakov. League predlaga, izdelovati uniforme v zveznem arzenalu od šivilj za dnevno plačo.
Evropejske in drage vesti.
Pariz, 13. juuija. Baron Chri-stiaui, kteri jo 4 juuija pri dirki v Autenilu, s palico izbi 1 predsedniku Loubetu klobuk z glave, je bil danes od policijskega sodišča obsojen. Dvorana je bila prenapolnjena posebno od prijateljev aristokratične-ga junaka Christiani, mož srednje velikosti z sivimi brkami in črno obleko je bil videti bojazljiv. Razprava dokazov je bila kratka. Za-tož^nec za svoje opravičevauje ni vedel druzega navesti, kakor da je bil tisti trenotek zelo razvnet. Ko so Bodniki po 35 minut trajajočim posvetovanju izrekli, da se ima za-toženec na podlagi kazenskih zakonov nadejati od dveh do petih let zapora, so baronovi pr jatelji kaj debelo gledali. Ko seje potem sodba glasila na štiri leta zapora, zavladalo je splošno osupuenje.
Obtožno sodišče ni našlo nikake-ga vzroka postopati proti polkovniku Picquartu, vojaško sodnijska obravnava pa vb led tega ne bode ovirana.
Que3nay de Bedurepaire čveka v nekem članku v „Echo", da bode .v pripravnem času predložil dokaze za Dreyfueovo krivdo. „Figaro" pravi, da še ni znano, kdaj se bode pričela nova pravda proti Dreyfusu.
Antwerpen, 13. junija. Nek' prijatelj Dreyfusove družine trdi, da je iBta med Bruseljom iu Antr werpnom kupila posestvo, na ktero se bode Dreyfns po dokončanej pravdi naselil. Belgija se je vedno poganjala za Dreyfnsovo nedolžnost in nekaj časa se je (»elgijsko časopisje proti Francoski tako ojstro izražalo, da je bilo prijazno razmer-jo obeh dežela v nevarnosti.
:
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič/Box 266 ; Podpredsednik: Georg Kotce;
I.	tajnik: Ivan Govžic, Box 106;
II.	„ Štefan Bjlnovec ; Blftgaj.: Matija Agnič, Box 266.
PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel;
Vii stanujoč!i v ELY, St. Louis Co. Minn.
K društvu s v. Cirila in Metoda štev. 9, v Calumetu, Mich , so pristopili: Nikolaj Iiadovič, Jauez D. Stukel, Nikolaj Adlešič, Jurij Kral. Sprejeti v Jugoalov. Jednoto due 7. junija 1899. Društvo šteje IG udov.
Ivan Go v že, tajnik.
Glasilo: MGLAS NARODA"-
Program
II. j^lavrioga zlKJiovanja
Jugoslovanske Rat. Jednote
v ELY, ----- Minnessota.
Dne 16. j u 1 i j a oh S. uri zjutraj se v zbornici prečitajo imena Jednotinega odbora iti delegatov, potem odkorakajo z obema društvoma privadajočima k Jugoslovanski katol. Jndnoti k sv. maši v cerkev sv. Antona. Med sv. mašo hode igrala godba c« rkvene pesmi pod vodstvom g. Karo! Kresala.
Po h v. maši odkorakajo skupno z godbo na čelu na vesel ični prostor na Seod Poind, kjer ho
VESELICA, ^ ktero priredi slovenska god ha v družili o!>eh društev, ('isti dohodek Be uporabi za slovensko godbo, ker je Se mlada in pomoči potrebuje.
Zahuva bode trajala ves dan.
Dne 17. j u I i j a se prične zborovanje po sv. maši in I »ode'trajal", da hode končano.
Ivan Govže, I. tajnik.
Deb-gatje, izvoljeni, da zastopajo društva na drugam glavnem zborovanju Jugoslov. kat. Jednote so: Za društvo štev. 1.: John Ilauh;
,, ,, ,, 1 : Jurij Muurin.
,, ,, ,, 1.: John Loušin; ,, ,, ,, 2.: J. Globokar;
„ ,, ,, 11 : J os. Pezdirc.
Druga društva so poslala svoje želje pismeno.
Delegatje stanujoči izven Ely, Miiiu , morajo hiti v Ely v soboto večer 15. julija, ker železnica ne vozi oh nedeljah iz Duiutha na Ely.
IvanXrovže, I. tajnik.
/
Dunaj, 13. junija. Dreyfusova družina se pogaja glede najemščine neke vile v Lapodu pri Gravosi v Dalmaciji.
F. Stockinger, avstrijski k >nzul v New Yorku je imeuovan pomožnim glavnim konzulom v Londonu in vodjem trgovskega odseka tamo-šnjega avstrijskega poslanstva.
B e r o 1 i n, 14. junija. Štrajkujo-či zidarji so danes izločeni ali kakor amerikanski delavci pravijo ua ,,lockout". Delodajalci bo svoje pre te u je izvršili in štrajkarje vpisali ua črno polo. Kakih 8000 mož je od „Lockouta" prizadetih.
London, 14. junija. Na povelje kolouijaluega tajnika Chamberlai-ua, je rek«d danes Henry W. Lucy, da ni nikakega povoda, da bi v kabinetu vladalo razno muenje glede tranavaalskih razmer. Chamberlain je bil v tej zadevi vedno optimističen in od nobene strani se ni pre* t^o z vojsko. On misli predsednik Kriiger bode polagoma svoje stališče premenil in pri konferenci v Bloemlouteuiuu storjene določbe bodo sledile.
Ta izjava Chamberlaina, kteri od jeze hoče imeti daljni dopust, kor so ga v kabinetu nadlegovali, je vzbudilo tukaj veliko pozornost. Še le daneB se je zvedelo, da je Chamberlain predlagal pomnožiti ▼ojaAtvo v Cap Kolouiji, da bi napravil proti Tra tsvaalu vojaško demonstracijo, o čemur pa kabinet ni hotel nič vedeti. Chamberla;n je nato zelo razj^den zapustil sejo, in potem ko se je z svojimi prijatelji posvetoval, izustil goreujo izjavo.
Carigrad, 15. junija. Porta je po nemških bankah naročila pri
Kruppu topove najnovejše vrste za Dardanelle in trdnjave obBosporu.
Pariz, 16. junija. Policijsko sodišče je danes obsodilo grof Dion d' Aubigny in d* Assay zaradi soudeležbe motenja miru v Aut^uil dne 4. junija vsakega na 14 dni zapora in 100 frankov globe. D-ugi manj plemeniti razsajači so bili^pa obsojeni od enega do tri mesece.
Berlin, 16. junija. Poročila iz Moskve pravijo, da bode v južuej Rusiji zopet slaba letina. Kmetje so že vso zimo, spomlad in poletje glad trpeli in ne kaže jim druzega, nego še celo leto ali bolje 14 mesecev čakati na drugo letino.
Stettin, 16. junija. Velika nesreča se je danes pripetila na reki Oder v bližini vasi Zulchow. Par-oik ,,PilInitz" je danes treščil ob oBobni parnik ,,Bliicher" in se ta takoj potopil. Pri tej nesreči je baje 30 osob vtonilo.
Listelk:-Par škorenj.
(Humoreska i/ ruščine,)
„Brate, vslani — mislim, da je čas za toli, poklical je Kamzolin prijatelja in tovariša Piratova.
Poklicani je odprl oči, a je zopet takoj zatisnil.
Tesna prijateljska vezje oba dijaka vezala, ktera nista le oba bivala v j^dnej sobi, temveč si delila tudi denar, skupno imela perilo in obleko, ter v pravem pomenu besede delila vso žalost in veselje. Tako sta na pr. imela skupno razven vsakdanjih hlač tudi par hlač za parado, kterih Bta se menjaje posluževala. Ker je bil pa Kamzolin dolg in suh, Piratov pa majhen, je to kaj čudno, da celo nemogoče Toda človeški duh, posebno oni krojačev je že marsikako težavo nadvlada!. Hlače so bile napravljene tako, da so bile Kamzolinu nekoliko prekratke in široke, Piratovu pa malo predolge in ozke, nepravilnost, nad ktero se ne spodtika filozc fičia veda. Toda v življenju teh tovarišev so se pojavili razni trenotki, trenotki knežjega bogastva, kakor se je njima dozdevalo, ko sta imela vsak svojo novo suknjo in površno suknjo iz izvrstnega bla-ga. Toda brzo kakor so te stvari prišle, so se tudi zgubile v žrelu zastavnice; le paradne hlače bo bile neminljivi inventar hišnega zaklada, in ker so visela na steni, so bili trajni kras sobe, in njih osoda je bila saj zavarovana.
Podlaga njuueg^. skupnega življenja je bila pravičnost in zato sta tudi menjala svoja spavališča. Imela sta na razpolago postelj in počival-nico (zolo). Počivalnica je bila celo za Piratova prekratka in tako odkrito kazala svoje peresa, da na njej Bpati v istini ni bila nikaka zabava. V primeri s to je bila postelj krasno pohištvo, iz te niso lu-kala peresa, že za to ne, ker jih uikdar ni imela.
Danes je spal Kamzolin na poči-valnici. Njegove noge so visele čez zofo, peresa so se mu pa globoko v meso zarila, zato ni čuda, da se je po nemirnej noči prvi pr /budil. Še enkrat je zbudil prijatelja. Kose je ta zdramil, ga je vprašal Kamzolin :
„Kako pa je z skušnjo, bratec?"
„Delati o pojdeui", je odgovoril Piratov.
„Jaz tudi, toda — škornji 1 I !il
„Skornji t Hm ! To je sedaj vprašanje 1"
Pieduo sta vstala, Bta morala najpreje rešiti vprašauje, kdo bode prvi obul edini par škorenj, ktere sta i meta.
Te škorenje bo bila slabe, pete bo bile prešvedrane in ob Btraui pre-parani — kratko ti škornji bi z lahko vestjo obležali na cesti, ako bi jih kdo tja položil. Veudar so imele še to prednost, da so bile par škomj, in človeku, kteri je te obul, se ni moglo predbacivati, da je brez škorenj okolu hodil. O redkej razmeri, da imata dva odraščtna človeka skupaj le par škorenj, bi se lahko na dolgo in široko pisalo — na vsak način sta imela v to važen uzrok. Toda lahko zagotavljamo, da prišli tudi časi, ko sta vsak svoje škornje imeltfttn to celo — popolnoma nove.

„V kteri oddelek spadaš", ga je vprašal Piratov in se prav po všečno ohrnol v postelji.
V tretji oddelek", je odgovoril Kamzolin, kteri ni imel nikakega uzroka se povšečno obrniti na zofi, ali pa stegniti, zato je to raje opustil.
„No, ker spadam jaz v prvi oddelek, je jasno, da grem jaz prvi — potem pa ti", je odgovoril Piratov.
,,In ako me ua cedilu pustiš!"
„Pri tako važuej zadevi naj bi te goljufal", je zaklical Piratov užaljen. Čut globokega žaljenja ni dolgo trajal. Ko se je premagal, je vstal; toda komaj je postelj osta-vil, se je že Kamzolin vzdignil iz zofe in po bliskovo vrgel v postelj.
,,Tuti jaz hočem uživati", je zaklical in se steguil po postelji: Piratov je pa kmalu ugonol zakaj mu je njegov prijatelj zabranil skušnjo zaspati. Piratov se je pričel oblačiti. Brzo je to storil, ker njegova obleka ui bila komplicirana. Tre-notek je postal in s ponosom ogledava! na steni viseče hlače ter premišljeval, ako je ta skušnja dovolj zvišena, da bi se je udeležile. Naj-brže je Piratov zanikal to vprašanje, ker hlaCe so še nadalje krasile steno, med tem ko je on že dokončal opravljauje in sobo ostavil.
Ko je Kamzolin vsled močnega utrujenja na jjdobr^j" postelj i trdno prespal tri ure, se je zbudil in ču til pokrepčanega, brzo se napravil seveda do — škorenj. Potem je spil čaj, kterega mu je prinesla gospodinja, prebrkaval po debelej knjigi pol ne j učenosti in pričel postajati nestrpen ter hodil po sobi sem in tja- Hodil je zelo tiho, ker «ogo-vice uiso dajale nikakega glasu od sebe. Dvanajst je ura odbila in Piratova ni bilo! Obupati je pri čel. Jel je premišljevati, kaj bi Piratova zapeljalo v nezvestbo. Samo ob sehi je umevuo, da mu ni podtikal slab namen, temveč si vso zadevo jeduostavno predstavljal. Ako kak človek kakor Piratov, kteri ni bil vajen takoj prvič prestati skušnjo, prvič dobro to napravi, kar seje mogoče danes pripetilo in potem od Barn^ga veselja šel s tovariši v pivuico ,,Stngaj", da se veselje malo zalije. Ako ji-pa propal, kar je najbrže, potem je pa naravno, da je šel v ,,Šangaj" si skrbi po grlu oprati.
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
V staro domovino so se vrnili: Auton Tekavc iz Eveleta, Minn., v Zelimlje; John Pangretič iz Mount Iron, Mich., v Brezovico; John Geršič iz Steeltona, Pa., v Bojanjo vas; Rudolf C Jop i u Starko Cop iz BoyJes, Miss., v Oahar; Jakob Klt-menčič iz Pueblo, Colo., v Črnomelj ; Andrej Fuchs iz A llen-tovvn, Pa., v Novo Mesto; Marko Maričič iz Los Angelos, Ca L, v Novi; Stefan Kraljevič iz Tacoma, \\ ash., v Varaždin.
* * *
K a r d i n a 1 d r. M i b s i a. — Papež je določil, da njegov nečak grof Kamilo Pecci prinese nadškofu dr. Missiji kardinalski klobuk
* *
*
U m r 1 a je v Novem Mestu Ivana Nep. Schwarz roj. Sirnik, rojena Ljubljančanka, po dolgi silno mučni bolezni. Blago in dobrotljivo gospo bo marsikdo težko pogrešal.
Naj v miru počiva !
* * *
Slovensko-hrvatski državni poslanci bo se Bešli 23. maja,v Ljubljani, da se dogovore o taktiki in zahtevah, ki ere naj zastopa g. Povše kot tačasui načelnik pri obravuavah izvrševalnega odbora desnice na Dunaju, ki se je sešel 25. maja popoldne. Pob ve to v so se udeležili kakor smo poizvedeli gg.: Grof Alfred Goroniui in dr. Gregorčič z Goriškega, dr. Laginja in V. Spinčič iz Istre, vitez Berks b Štajerskega, b Kranjskega pa dr. Ferjančič, I. Kušar, V. Pfeifer, I. Pogačnik, Fr. Povše in dr. Žitnik. Gg. L. Einspieler, dr. Gregorec, Fr. Rjbič in I. Zičkar so pismeno opravičili svojo odsotnost ter ua znanili svoje muenje. Kar so mogli poslanci skleniti, je gotovo le to, da vstrajajo pri sedanji desnici, ki
pa se ne sme identifikovati % vlado, ktera v zadnjem času popolnem prezira slovenske zahteve. In kar se tiče jezikovnega zakona, je to že stara slovenska zahteva, toda edino le b pogojem, da tak zakou veljaj za vse kronovine, a ne samo za češko.
* * *
Nove stavbe v Ljubljani. Odvetnik gosp. dr. Munda sezida novo hišo na Rimski cesti, gospa Sossova na vogalu Resljeve ceste iu Čopovih ulic, g. I. Lon-čarič na vogalu Slomškovih nlic in Resljeve ceste, g. Nikolaj Žunič v Razpotnih ulicah in g. M. Kune na Tržaški cesti.
* * *
Samomor. Pri posestniku Svetku v Gostinčah (občina D. M. Polju) službujoči pastir Fran Ma-lalan je dne 3. maja tako grdo ravnal z gospodarjevo kravo, da je skoro poginila. Malalan jo je še tisti večer popihal, a 9. maja so ga našli v nekem gozdu pri Volavljah obešenega.
* * *
Konja vkradena. 23. maja zvečer je posestnik France čampa p. d. Blejček iz Zigmaric pri Sodra-žici svoja dva konja zaprl po navadi v hl^v ter šel počivat. V sredo zjutraj je hotel iti konja krmit, a ui našel več v hlevu. Konja sta ,,prama", eden 14, drugi 15.J- pesti visok, mali konj je 5, večji 3 leta star. Vredna sta okoli 350 gld. Tatvino so najbrž izvršili cigani, kateri so se sklatili okrog Sodražice. Zdaj se vidi, ka ko potrebna je v Sodražici orož-uiška postaja, katera nam je Bicer zagotovljena in začne poslovati z
mesecem oktobrom.
* *
*
Nekaj za lovce. Iz Ncvegu mesta se piše „SI. Narodu1*: Št skoraj v okrožju Novega mesta je velika šupa. Binkoštni ponedeljek je našel v njej hlapec, ki je klaj< spravljal domu, lisičje gnjezdo s sedmimi, že precej odraslimi mladiči. Dva je moral ubiti, pet pa jih je pripeljal domu v — kurniku. Čedne žival ice. Re vice bo si ob kurniku zgrizle čeljusti do krvi. Rojene so dobro. Hlapec je našel še celo kokoš pri njih. Okolo guezda je bilo dosti zajčjih in ku-retninskih kosti. Lahko so gospodinje tarnale, da se jim kokoši in piščanci zgubljajo ter dolžile cigane tatvine, lovci pa, da meBtni lov ui r. gld. vreden. Prebrisan je bil ta lisičji par. Kdo ga bo iskal v mestu, kjer za jesti ne dobi. Nemara so ti lopovi tudi pazne oči naših redarjev goljufali ter se po našem mestu še po noči brez strahu sprehajali 1 Pa, da naši lovci, katerih je precej, niso uganili zakaj ni zajcev na mestnem polju! Zdaj bo konec tega straha. Morda bode stari lisjak drugim povedal, da v Novem mestu tudi taki tatovi niso več sigurni, druzih hvala Bogu, itak nimamo.
* * *
DAROVI za vdovo Ivauo O g r i u v Canonaburg, Pa. : Gospica Ivanka Koširjeva iz Newarka, N. J., je nam uročila $8 50, darovali so: Fr. Gule $1.25, Frank Zelene $1.25, Josip Rojanc, 50 ct., Ignacij Javor-nik $1, Anton Murn 50 ct., Anton Suhadolnik 50 ct., Jernej Leskovic 25 ct., družiua Koširjeva $3, Frank Vrezir 25 ct.; Neimenovana gospa v Albany, Minu. $1 50; John Mo-žina 50 ct. v Worthington, Iowa; Auton Ravuikar v -Oast Palestina, O., poslal rl.90, darovali so: Šta fan Jereb, Polona Tušar, Jakob Razložuik, Iguac Kogovšek, Frt>nk Kapla, Auton Ravuikar po 25 ct., Johu Tušar 40 ct. ; Lovro Alb-ec.it iz Unity Station, Pa., poslal $4.05, darovali so: Jakob Erž^n, Blaž Tavčar, Matija Ferlan, Andrej Končan, Tomaž Previč, Janez Bogataj, Jernej Jelovčan, Janez Potočnik, Janez Dolenje, Janez Jelovčan, Jože Pušnar, po 25 ct., Janez Čidež, Jakob Guzel, Jauez Eržen po 20 ct., Anton Piimožič i a Jakob Bogataj po 15 ct., Pet«r Mlakar, Lovro Al-breeht, Janez Šubic, Marija Rihtar-šič po 10 ct. Skupaj $16 45, zadnjič izkazanih $18 65, toraj skupaj $35.10.
Zahvala.
Podpisana se srčno zahvaljujem rugoslovanskej Kat. Jednoti iu vsem k tej Jednoti spadajočim udom za znesek $800, kterega sem prejela za podporo v slučaju smrti mojega ranjcega moža Martina Hriberaika, ter toplo priporočam vsem Slovencem pristopiti k tej blagodejni Jednoti, ktera pravično izplačuje v slučaju smrti dedičem, oziroma vdovam.	Neža Hribernik, vdova
La Salle, 111., 12. juuija 1899.
Kje je?
JANEZ ŠTAJER, doma iz Griča, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil na Ely, Min., potem pa prešel v Calumet, Mich. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Andrej S t a ri h a. Biwabik. Minn.
Kapelnika
išče dve leti stara slovenska god ha. Za nadaljna pojasnila se je obrnit« na: ANTON ERSIIUL, Box 1200, Soudan, Minn.Tudi Čeha bi sprejeli.
Kje je?
STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki je že vdrugič, pred petimi Mi je imel saloon na Biwabikn, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel : Mike Pe ruš . č, Biack Diamond, U'ash.	i 30. ag. ;
Kje jel
JOŽEF FRAN KO, doma iz Jelše, župnija St. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nis-m o njem nič čul do pred štirimi me-sici, pred 4 meseci je bit v Wash ingtouupri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ak< kdo rojakov kaj ve o njem, naj hla govoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F ran ko, Box 124 Blo cton, Ala.	(k. jI.)
Slovenska babica
V CALUMETU, MICHIGAN.
Podpisana se pripor*.»čara Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skašena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval ; v Ameriko sem prišle pred par meseci in ker nisem tukai znana, zato se slovanskim ženan tem potom pripor« »č:. tu, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestm ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro.	(8. jI.)
Marija Starašinic,
207 - 8th St., Calumet, Mich.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnili, poučnih iu šaljivih
i^rj
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proBto, ako Be nam zneBek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, $1.
,, „ v usuje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, $1.
m v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usuje vezane. 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1.
„ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr.,$l.l0 „ ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 30ct.
11	v usnje vez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 Ct.
„ v platno vez., 42 ct. Spomin ua Jezusa, zlata obr., 98ct.
m ,, „ v usnje vez. ,55 ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. $1.10 „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uus. vez., 90ct.
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40 ct. E\angelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali	,, G ct.
Abecednik veliki, 25 ct.
,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-sloven9ki (Pau-
lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. 11
i tri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke 1., II., in III.
zvezek po 20 ct. Cvetina Borograj«ka 35 ct. Princ Evgen Sa vojsk i 24 ct. *3v«-ti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino IS ct. Zlati jubilej ces. Frauc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 et. Gozdov ui k, 1. m 11. del, 50 ct. Močni baron Kaubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. t'esar M aksmi lijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. ">veta Ceiiovefa, nova 16 ct. Euo leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Ilofer, nova iždaja 20 ct.
,,	,, stara ,, 14 ct.
Nas dom I. in 11. zv., 20 ct l'agliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka'ljubimskih pisem, 30 c t-Mati Božja ua Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct.
Vse te knjige pošiljamo poštnine prosto. Brez novcev ne razpošlia« mo knj'g. Mali zneski se lahko pošljej.. v znamkah.
Podpisani se priporočam VBem Slovencem iu Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi Bloven-s ki
Listnica uredništva.'
Rojakom odpošljemo sedaj za $41.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dohiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakaer & Co.
krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik ku(ig pošljem vsakoniu brezplačno kd-,r mi zaiij piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za Čas ko duhoven obišče bo|trika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd.,,to je vse v lepo z bar-žuuom pre vlečene j škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila SO, a s^daj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljej-. štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štempsnai se mi dopošlje. Kdor si 10 po vestnih kujig oh enem naroči, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Francoska parobrodna družba
Coipapie Generale Tri
Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako sobot« ob 10. uri dopoludne iz pristaui6či> štv. 42 North River, ob Mortoi Street:
La Touraine tf 17. junija. La Bretagne „ 24. ,, La Gasgogue „ 1. julija. La Normaudie „ 8. ,, La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „
Prvi razred kajite do Havre ve ljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. držav«-in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.

9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač ot finim wh i s key e m in izvrstnimi Bmodkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča; ako kdo sem pride in ne v G kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SAivOOA7,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Ved no bodem točil rszno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Kjer bodete c e n e j e, hi-treje in solidno postreženi, tja se obrnite Slovenci I FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $41.— v staro domovino 100 £old. Poštariua stane za $1 ali S1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače 1 Denar jo v 13 dnevih doma.
Kje Je?
JANEZ VIDRIH, doma iz Strug, okraj Ribnica, pred šestimi leti je bil tukaj v LeadYilie, Colo. Njegov oče bi rad zvedel za njega, zato prosi rojake, ako kdo kaj o njem v' da bi mu blagovolil naznaniti: Ji nez V i d r i h, 400 Elm St., villa, Colo., ali „Gias Ni
M

Vsem roiakom priporočam moj
: SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče-
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
? staro domoYino ali obratno
naj se zanesljivo obrne na
izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK
v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ue prigodi kaka neprilika.
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU
naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali 841.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo.
Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v iste j hiši
v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
-mai-Tiai- nitt-
Vsem "Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
eJ3AATii:A5
CHAS. R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščiue in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
IGN TA^CIG^ slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljuduo priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches na ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25
centov naprej.
PonarrTam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in ve - skupaj deuem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objedn^m slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,__________MICHIGAN.
G. WARTTNJ
na 5 cesti v Red Jacketu, Mich.,
THE PRINCE LINE
Cene
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
ILTerw^ Torka -v-- G-eno^ro -i ZETeafpol
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince4', »Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inspmk $26.00. Potnik i tretjega razreda dobe vino, postelj, od^jo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	r--— NFW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.

in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri nj m kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO
po NAJNIŽJI CENI.
r
j- rl iii , .
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam Bvoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni "WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo iu dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk Be priporočam z veleštovanjem
IGNAC 3IIKLICH.
- ____-	_«------- ^m.___-A ...Jk ■ -
HOTEL
j Warenberger
ISO
J. STREIFF čl CO., lastnika
Greenwich Street, New York
(v bližiii" tiskarne „(jrlas Naroda44).
■i
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in zt lezuiške listke
po najnižjih cenah.
T""""* T" "W'"^ T ^J	"!!rTn 1
~ KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, roenjice, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjaj e zapuščine in dolge ve.
John Golob,
izdelovalec
umetnih, orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Ceiianajcenejšim3glas-nim od S25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od 845 do >8100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala :
Matija Be/ek imam že štiri lela harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, neln»jite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje. lepo izdelane in dovolj po ceni. To jx»trdim.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in ^.mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaujem:
Jakob Stonich,
E. MADISON STREET, CHIC A HO.
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ha tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e tisk o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in oknsua jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Usioglgišoo.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Ph spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N". Y.
Marko Težak imam harmonike 2e pet let od Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že.pet Jet.
M. Teschak.
Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, za nje sem dal $40 in so šesedaj boljše kakor one i t stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111.
Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike Izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo,	na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi
ujih glasu za «30.	Mike Klobučar, Joliet, 111.
Mat. t ran kov ič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g- J- Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal /a nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz stare dežele; dosedaj še niso potrel>ovaIe poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
• Silvester Sirametz, ravnatelj mestne godbe (Citi/en Consolidated IJand) potrjujem, da harmonike izdelane Jhj John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti fri vbakej godbi na lice, trobente ali piščali.	G. Stramec.
iBgBHtsmHlMSmBliHHHHiHSIHBSIBKHg
IIS
Mestna hranilnica ljubljanska
.obrestuje tudi nadalje hranilne vloge {g
po 4°|o
brez odbitja novega rentnega davka.
IB SI M H
m
M M BI M
m
ululuMDJuli_W_OC10l0l0
1 s
s m
IB
m m
,	IB
HWM««IHHI1BHIlg1B1B||Bi
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem ,,Glas Naroda".
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijakih prodajalnic vsakovrstne fine b m o t k e (Cigars) po jako n i z k e j ceni.
Edini izd^levatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kraujska lepota Cigara1' z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po fixpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Ordnr ali chek pošlje z naročbo vr>d. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj uaslovje:
F. A. DUSCHEK
OFFICE : 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! Spretni agenti* se sprnmo proti utrodiiim pogojen.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor udi vnanjil boleznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov iu dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vbs-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, uadu-hi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali Be pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
sjpcrfci ~n e i ~ri s'fco'fcizrzL©
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospodi
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dpbro znani prijatelj in rojak.	K aro 1 B 1 ažina,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. fvXNPOHBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in uavod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. Eaat 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOUBI.
mM