Razne novice. * Za odprtje srbske meje se izjavlja ,,Narodni List" št. 43. z besedami: ^Sicer pa bi to k p r Is t i 1 o naši Ježeli1, 6e bi se srbska meja odprla." Seveda, ker bi potem prišlo na tisoče in tisoCe živine v našo državo, vsled česar bi cena naši žiyini morala pasti! Vkljub temu se bo Narodna stranka Se nadalje hvalila, da je prijateljica sloivenskih žiivinorejcev! * Posurovelost Narodne stranke. ,,Naro|dni List" z vidnim veseljem pripovejduje, da je dobil dr. Janko Sernec za svoj surov napad na dr. Benko vi5a od vseh strani polno priznalnih pisem. Samo posuroveli ljudje lahko odobrujejo surova dejanja. * ipometaite pred svojim pragom! Ker sta pomotoma izostala v ppročilih iz 'deželnega zbora dva podatka o Ploju, se je njemu naklonjena ,,Domo- vina" takoj vzdignila ter udarila, na rokovnjaški na<3in po nas z loparjem. V Ptuju pa se ureduje in na Kranjskem izhaja ,.Novi Slov. Stajerc", s katerim ima dr. Jurtela zelo ozke zveze. Ta list v svbjih deželnozborskSh poročilih pozna samo dr. Jurtelo in drj Ploja, v svojih državnozlborskih poročilih pa tudi samo dr. Ploja, o drugih poslancih pa trdovratno molči. Na(d tem se seveda nihfie ne zgraža! To je p!opolnoma prav! Kako se dr. Ploj obnaša v deželnem zboru kot tovariš proti tovarišem, bomo pa pozneje enkrat govorili, in ,,Domovini" in Ploju bo menda še zelo neljubp, da nas je opomnila na Ploja in njegove predlogo. * ^,Najboli zaslužen mož" v Mariboru, kakoi S6 je v ,,Domovinr' imeiioval dr. Pivko, je tudi najbolj junašld mož v Mariboru. Komaf smo gia parkrat prijeli, se je že skril za girm, kajti uredništvo ,,Domovine" mora rajav^ljati, da dr. Pivko ni njen dopisnik, niti ne stoji z njenimi marilborskimi 'dopisnjki v zvezi. To verjamejo ,,Domovini" morda njeni backi v Celju, v Mariboru se takim žpanskim stenam, za katere hočejo sknti junaka dr. Pivka, vsakdo smeji. Glavna dopisnika ,,Domovine" iz Maribora sta, to vemo v Mariboru vsi, ki se, brigamo za javnost, gg. Paiinhart in. dr. Pivko. Ni treba posebne brihtnosti, da se spozn'a, kaj je Painhartovp in kaj Pirkovo. Zakaj -bi n,aj bilo to ,,ovadu§tvo in maščevalnost", da smo potegnili dr. Pivka iz zasede, iz katere je streljal na svoje ,,prijatelje", na svetlo, nain je nerazumljivo. Politika je boj, in v boju velja naCelo: Zob za zob! 1 Za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bpdo tudi letos dohodki večjih ustanav mefl bivše žolezniške uplužbence, njili vdove in airote, in sicer: ustanove: avstrijskega železniškega ppdpornega lontia; viteza Matija Schonerer; bai^pna 'Moritza K6nigsvvarter; in za avstrijske železniške ponesreftenco. /Tozadevne prošnje vlagati je pri postajenaCelništvih Južne železnice do najkasneje 31. oktpbra t. 1., kjer se izvedo tudi natanCneja pojasnila. * Tržne vesti. Ze zadnjič smo omenili, Ida sp kurzi začeli padati in je tudi tendenca oslabela. Zadnja sobota je seveda zopet nastopila z ja<6jo tendenco, ki pa v tem tednu ni vstrajala. Vsa razlika se pa vrti okoli 5 do 10, oziroma 25 v,. večjega padca ni, ker kar eden dan fegubi, drugi navadno dobi. Morda bi l'ahko beležili večje izpremembe, ako bi kupci količkaj segli po btagu. Tako so pa ti popolnoma hladni in zato pač cone ne slone na sklenjenih kupčijah, ampak le na zahtevaH ponudnikov. Veliki mlini ne pridejo na trg, ker jih tišči lina mpka. Promet je jako neznaten, kupuje se le najpotrebnejše. Berolinsk^ trg .uam javlja istotako trajno padanje, ker je vreme ugodno. — Pšenica. Dovozi) so neznatni in vsled ¦ tega sp tudi ponudbe neznatne. Ker pa tuIdi kupci nimajo venelja poseči po dragem blagu, je tudi tendenca mla':i'.a. Promet majhen. (Jena jo nekolikb nižja. — Rž. Promet je manjši, dovozi so se zmanjšali in turli konzum znatno manj kupi. — Oves in turšica se držita cene. — Moka. Izprememba ni nastopila. Fine nioke še vedno tiščijo mline, ki se trudijo teh rešiti tudi v izgubo, pa ne gre. Zadnjič smo poročali, da budimpeštanstki mlini poizkušajo pridobiti za zmanjšanje obrata; tudi mline na deželi. Stvar je bila v dobrem tiru in ti mlini so bili voljni pristopiti k dogovoru. Medtem je zgorel eden najve6jih. zunajšnih mlinov (Back-ov v Rabu). Ker pa ima ta tvrdka še veliki mlin v Szegedinu, je seveda ta mlin. prevzel obveznosti Rabskega in miinar Back v Szegedinu ima dovolj sklepov, pa noče zmanjšati, ker bi tako sam ne mogel zadovoljiti odjemalcev dveh mlinov. Najbrže budimpeški mlini ne bodo mogli zmanjšati pbrata po celi deželi. Ržena moka je postala nekoliko cenejša, konzum manjši. — Otrobi sicer niso ve6 tako stalni v ceni, kakor prej, vendar še gredp vedno dobro izppd rok. — Klajna moka jajko stalna v ceni. — Mast. Tendenca stalna, cene deloma višjje. — Hmelj_. Pričeli so spravljati hmelj in kakor se trdi, bo množina pridelka manjša kakor se je cenila. Kupčija je postala živahna. Prve vrste dosegajo tudi do 70 mark na Neraško. — Zivina na Dunaju. Pitani voli 86 do 88, ogrski 62—88, nemški yoli 80—94, krave 57—64 (za 100 kg žive teže v krpnah). jSvinje: mlado 80-116 h, pitane 114-118 h kg žive teže. * Izprcracmbo v sodni shižbi. Premeščen|a sta gg.: deželnosodni svetnik Hubert Wagner iz Smarja v Laško; sodni adjunkt dr. Pavel Clementschitsch iz Ftuja v Celovec. Deželnosodna svetnika sta postala »odna tajnika Ivan Erhariič v Oelju in Frančišek Kuss v Celovcu. Okrajni sodnik je postal adjunkt g. Anton Mladie \ Postojni za Smarje in Antoni Zdolšak pri graškem višjem deželnem sodišču. * Cecilijiino društvo za lavantinsko školijo je začelo novo, živahno delovanje. Pretekl^' teden je priredilo poučni tečaj za organiste, ki jih je okrog 50 prihitelo ter z veliko vnemo sledilo velezanirnivim predavanjem učiteljev-strokovnjakotv. Pri službi božji v stolnici in -v četrtek večer pri cerkvenoglasbeni prireditvi v Marijmi baziliki so imeli tudi priložnost slišati lepo cerkveno glasbp. — Povodom tegja tečaja se ie vršil občni zbor ,,Podpornega društva slovenskih organistov", na katerem je med drugimi govoril državni poslanec dr. Korošec o zadevi,. ki je ta <5as v gmotnem oziru za organiste največjegai pomena. V četrtek pa je bil ob5ni zbor Cecilijinega društva za lavantinsko škofijo, ki je bil istotako važen in zanimiv. Zlasti bo marsikateri prijatelj društva razveseljen, ko izve, da Ceeilijino druStvo nima veS skrbeti za petje in glasbo v stolnici, ampak bo odslej vsa sredstva lahkc* pprabljalo za delo v prid celi škofiji; za stolni zbor pa skrbi odslej podružnica Cecilijinega društva, ustanovljena lanskega leta za stolno župnijo. V novi odbor ško fijskega Cecilijinega društva so bilB- izvoljeni gg. kanoniJc Jožef Majcen, predsednik; Fr. Trop, predsednikov namcstnik; Ivan Markošek, blagv^jnik; Fr. Spimdler, tajnik in knjižničar; Al. Cižek, dr. Lukmann, K. Bervar, odborniki; B. Drolc, Ferd. Fras, namestnika. — 2eleti je ]e, da se pridruži društvu še obilo fiotvih udov, da bo moglo svojo visoko nalogo tem popolneje izvrševati; v ta namen so se tudi pravffla deloma spremenila. Za podporne člane znaša letna udnina 4 K, izvršujočim Clanom — organistom, cerkveni pevcem itd. — pa je pla6ati le enJcratne pristopnine 1 K. * Podporno tlrnStvo organlstov je imelo 24. m. m. v Mariboru svoj redni občni zbor ob precejšni udeležbi. Med naAzcčimi je zavladalo veliko veselje, ko je na občni zbor prišel poslanec dr. Korošee. Govoril je o stanju in organizaciji organistov med velikim navdušenjem poslušalcev. Poročilo tajnika in bla¦gajnika se je vzelo na znanje v db6o zadovoljnost. Oglasilo je svoj pristop k društvu na novo 14 udov. Nato se je izvolil sledeči odbor: Predsednik K. Bervar,, vodja orglarske šole; podpreftsednik Ferdinand Fras, org. v Ptuju; tajnik Franc Klančnik, org. na Paki; namestnik Valetin Kartočnik, org. v St. Juriju ob juž. žel.; odborniki: Franc Jarh, org. v Petrovčah, B. Drol, org. v St. Juriju pod Taborom, L. Sparhakel, org. na Teharjih, Dr. Ulaga, orgL pri Sv. Marjeti pri Rim. top.; namestniki: Iv. Ročnik, org. pri Sv. Križu pri Slatini, Fr. Zeml.jič, org. pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Organisti, pristopa.ite k temu društvu, katero ima ravno sedaj jako važno ulogo, ko se gro za(o, da pridemo tudi organisti v zavarovanje za starost kot zasebni uslužbenci. V zjetiinjenju je mo6! Mariborski okraj. m Sv. Jnrij T Slov. gor. Smrtonosno se je ponesrečil zadoji petek oženjeni posestnik Lovrenc Žlaber na Žitnicah. PriSel je v podbrega pod težki gnojni voz. Kolo mu je odrlo levo strao čclja^ti, zdrobilo goltanec, strlo rebra. Podeliti se mn jo moglo samo še av. poslednje olje. V groznih bolečinah je Biromak nrarl v par nrah. N. p. v. m. — Bodimo preridni pri vožnji! m Cesar je pomitostil na smrt obsojena brata j zastavah, celi prpstor z mlaji in slavplpki okrašen, Poredoš, ki sta usmrtila letos spomladi v St. Petru K sv. opravilu je prišlo nad 100 belo oMečenih in pri Mariboru Mateja Koronika. Fr. Poredoš je do- opletenih deklet, pcžarna bramba y uniformi v okin- čano cerkev. Zupljani so pokazali, kako ljub jim je bil dosmrtno, Jaoez Poredoš 181etno ječo. m Oddaja drevesci iz državnih nasadov. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja: Za jesensko pogozdovanje 1907 oddajo se iz državnih nasar dov sledeče vrste drevesc: 1000 smrek za 5 K, 1000 mecesnov za 4.80 K, 1000 črnih orehov za 20 K, 1000 laškili orelioiv za 20 K, 1000 akacij za 6 K, vrbove reznice kg. po 10 h. Kdor jih hofie kupiti, naj dotično vrsto in, število drevesc javi c. kr. okrajuemu gozdnemu nadzorništvu v Mariboru. Neimovitim zeinJjiškim posestnikom dddajo se drevesca proti povraoiJu upravnih siroškov. Taki prosiloi morajo predIpžiti od občinskega urada izdani ubožni list. m Poročll se je 29. m. m. g. Ignac Tkavc, zasebni uradnik pri g. dr. Lemežu, z gdč. Marijp Ungaršekovo. m O kmetijstvu bo predaval v nedeljo dne 6. t. m. po prvi sv. maši v Slov. Bistrici v deški šoli potovalni učitelj Goričan. Kmetje in viničarjil, pridite ga poslušat! rn Ustrelll se je v gozdu blizu Studenc pri  Mariboru neznan mož. Posestnik Senekpvič ga je našel mrtvega.  m Dljaška kiihinja v Mariboru. K',akpr druga leta, tako je tudi letos dijaška kuhinja v Mariboru zvesto izjvrševala svoj plemeniti namen: podpirati di-  jake s podeljevanjem opoldanskiii obedpv. Oglapilo  se je veliko število dijakov, kojim se je po možnosti  vstreglo. Vsaki dan je bilo na obedu 50—56 dijakov,  deloma iz gimnazije, deloma iz učiteljišča in iz pri-  pravnice. Skupno se je razdelilo 13.720 obedov — zdrave in tečne hrane. Pri sedanji silnii draginji vseh živil jo zahtevala tolika podpora ubožne mladine iz- vanrednih gmotnih žrtev. S posebnjm pri5;nanjem mo- ramo omeniti, da se je naši prošnji odzvalp toliko vr- lih podpornjkov in dobrotnikov, da so se mpgli po- kriti vsi zdatni stroški naše dijaške kuhinje. Na- bralo se je v minolem šolskem letu 4643.96 K, lepa svota,. ki jasno kaže, da bije mnogD plemenitih src, ki se ne boje nobeniti stroškov za po?Jppro revnih in podpore vrefdnih dijakov naših srednjih šol. Imeno- ina pa moramo tiste p. n. gospode, oziroma zavode, navesti, ki so dijaški kuhinji blagovoljno podarili največje svote; le-ti so: slavma p'osojilnica v Mari- boru 1000 K, slavni deželni zbor 800 K, g. dr. Fr, Rosina, odvetnik v Mariboru, 200 K, preblagorodne igoape v Mariboru so izročile ziresek 200 K, ki jim je preostal od božičnice v slovenskem šolskem vrtecu, klub 190 K, slatvna posojilnica v Ptuju 100 K, mag. Fel. Ferk 200 K, iz zapužfiinfi stolnega prošta* Lav- rencija Herga 100 K, dr. Pipuš 100 K. ^sem pre- 'blagim p. n. dobrotnicam in dobrotnikom bodi izre- Cena. najiskrenejša zakvala, Bog jim povrni stotero- krat, karkoli so naši toli koristni dij.ašld kuhinji sto- rili! Posobno hvalo smo dolžni tistim preblagim rodo- Ijubom, ki so ob različnih prilikah ea naše društvo pobiraJilv Slava in hvala jim skupno in vsakemu po- sebej. Dne 23. m. m. je bil ofofini zbor, na kojem je pod predsedstvom velezaslužnega stolnega dekana dr. Ivama Mlakarja poročal tajnik o razvoju in de- lovanju dijaške knhinje v Majriboru v minolem šOjV skem letu, blagajnik je pa položil račun o povoljnem ^motnem stanju društvene bla-gajtne. Volili se je tudi  novi odbor. Predsednikom je bil zopet voljen dr. I.  Mlak-ar. podpredsednikom dr. Fra/ic Rositta, tajnikom 'dr. Anton Medved, blagajnikom Jakob, KavčiC, odbor-  nikom pa ravnatelj Henrik Schreinpr, dr, Radoslav  Pipuš, prof. Ivan Vreže in dr. Jerovšek. O|dbor po- nižno prosi slavno pbčinstvp,i da še nadalje podpira Hijaško kuhinjo v Mariboru. Dijakov se je ogTasilo letos še več kakor lani, sila in poma;nikanje sta to- rej ^elika. Spominjajte se dijaške kuhinje pri razno- vrstnih sveča.npstih, ob shodih in prijateljskih se- stankih! Zelo vstregli bi nam tudfi s prispevanjera poljskih pridelkov, ki bi nam bili posebno dobro do- gli. Prostori dijaske kuhinje v Mariboru so v Wilf- tlenrainergasse št. 12 piod spretnim vpdstvom gdč. Marije Modrin.jak. katera zasluži za avoje prijazno in trudapolno poslovanje iskreno zahvalo. m PoljČane. Janez Mliaker, nekdaj socialdempkrat v Trbovljah, ima sedaj pri nas službo zalagatelja Pelniške pivovarne. Bil je kaiznovan 21. m. m. po par. 488 k. z., na 30 krt>n ali 6 dni zapora, ko je Fr. Gajžeka, gostimjifiarja, obrekoval, tudi je taisti dan pokazal svojo modrost v Narodnem domu v Slov. Bistrici, ker je kričal: Ausi mit die vindišen und mit die Svarcen! Dobro nam je znano, da si se to njih župnik in da spoštujejo duhovski stan. Popoldjie po večernicali smo se zbrali v bralni sobi, kjer je predsednijk; izobraževalnega društva, državni posla-r nec Pišek govoril slavnostnil govpr vsem do srca. G. lAntPn Lobnik nam je prebral lepp čestiltka v verzih, katero je sam zložil. Potem so najprej dekleta predslavljala igro ,,Kukavica", nato pa mladeni&i igro: ...Trije tički". Priznati mpramo, da so prav dobro rešili svojo nalogo. Obe ig^ri ste zelo ugajali. Casti)temu jubalantu g. Hirti pa žeJ^mo, da ga Bog ohrani še mnoga lela. m Iz Slovensklh goric. Res lepe so Slo^enske gorice. iTu se pridela precej zrnja, še mnogo več vina, akp nas obvaruje ljubi Bog vremenskih nezgod. Letos so srečne Slovenske gorice, ker se je pride!alo vsegja še precej obilo, le sadja nif nič. NajveSje veselje pa vlada zdaj ob času branja. Sicer ni ratvnp mnogo, ker je trsje vsled hude zime trpeto, a izvrstna kapljica bo. Prav srečni pa so tisti gospodarji, ki so v jeseni svoje trte z&kopali ali zagrnili, ker Iti pridelajp 28—40 hl na oralu. Posnemajmo to! Dokaz je jasen! Toče nas je obvaroval Vbegaraogočni, ip vreme je skrajno ugfodno, zato je grozdje res lepo in mošt sladek ko med. 2e sedaj se oglašujejo kupci ter plafiujejo liter po 30 do 60 h. Kup7 ci, le ogjlašajto se marljivp v lepih Slovenskih goricah, kjer dohite pristno, žlahtno vinsko kapljo. — Posebnp še moramo omeniti trtnp zadrugo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., katera mar](jivo deluje v korist vinarstva. Ker je bilo vreme ugodno vinski trti, zato so trtice, katerih se tu nah&ja prav obito, res izvrstne. Na prodaj bo 200^.000 trt vseh vrst. Vinogradniki, ki rabite cepljene trte, se že zdaj opozarjate na to podjetje, kjer si lahko naro&ite res dobrp blago pp primemi ceni. m Maribor. Most fiez, Dra\ro dobijo Mariborčani vendar le v nadaljevanju gosposke ulice, 6eravno se nekateri protivijo. m St. Jakob v Slov. gor. Slov. Izobr. društvo jo napravilo dne 29. sept. izlet h g. Sebedru na Plodršnico, kjer so se društveniki zabavali ob prece]§ni udeležbi Ijudstva s petjemin 2 igrama,j,,Krčmar", ,,Pi'i gospodi" in kratkim poučnim govorom. Gosppdar nam je krasno okinčal zbirališče, za kar mu bod: izreCena iskrena zahvala. za njegovo naklojenost nasproti prekroristnemu društvu. To pot nam tudi Stajercijanci niso delah zgage, ampak hvalili mnogošlevilni in dobro izvežbani pevski zbor, pri katerem v Iepi slogi delujejo cerkveai in društveni pevci. Ot>> nedeljah' pa na poučni shod in tamburaško vajo r\n ,,vrliw! m Sv. Aiilon \ Slov. gor. Dne 30. sept. se je poročil trgovec g. Matija Zorkp z gd6. Liziko Koren.Bilo najsrečnejše! — Prihodnjo soboto priredi vojnoveleransko društvp bakljado ppvodom goda presvitl. cesarja, v nedeljo, t. j. 6. okt. pa se udelži korporativiv) pozne službe božje. Ptujski okraj. p Iz rogaškega okraja iraajo nasprotni listi vedno dovolj napadov na dr. Kprošca, kadar so vseučiližčni 'dijaki doma. Zadnji ,,Narodni List" laže zopet o podporah. V kratkera se bodo prebivalci prepričali, ko dobijo podpore, da je dr. Korošec storil vse le mogoče korake za podpore svojim volilccm in da nasprotniki hudobno zavijajo resnico, ako drugače trdijo. Pri Sv. Krilžu tik Slatine je irael dva shoda z župani iz okraja, da se je ž njimi pomenil o uimi in potrobnih korakih. V državnem zboru je stajvil tri nujne predloge zaradi mraza, to6e, plazov v rogaftkem okraju. V proračunskem odseku je odIo8no nastopil proti temu, da bilžandarji cenili škodo, lcakor se je že dogajaJo, ter je zahteval nujnega uradovanja. V to svrho je gov.oril tudi za volilce pri poročevalcu v ministrstvu za notranje zadeve, nadalje pri poročevaJcu naše namestnije v Gradcu ter se obruil tudi na okrajno glavarstvo. Več ni in ne more noben poslanec storiti! Za to je sedaj slaba zahvala, ako ga za te korake napadajo in sioer neposredno pred fasom, ko se imajo podpore deliti. Pafi pa bi okraj trpel škodo, ako bi šlo po volji Narodne stranke. Ta stranka se je izdajalsko pbrnila na Markhla ter mu imenovala le nekatere krajo okoli naučil pri naših nosprotnikih, "ker so tvoji vsakdanji  Sv. Križa, ki so podpore potrebni, ppsiestnike v Roprijatelji in gOsti. Slovane le tedaj poznaš, kadar ti  ffatcu, Sv. Florijanu. Zetalah pa je prezrla. Taki pivo odjeml.iejo in denar dajo. Smp pač lahkp pp-  Ijudje naj molCijo! nosni in hvaležni Delniški pivovarni, da nam takega p Itogatec. Po shodih NaroHne strankc hodi tu- zalagatelja pošlje, nam bo pivo bolj teknilo. Radi bidi neki dijak Pažoa iz Slatine. Ta je jako naroden, vedeli, kaj misli naftelstvo Delniške piyovarne ukre-da niti ni dosegel, da bi njegova sestra ne hodila v niti. nemško slaiinsko Soio. Živio Paschon! m Slivnlca pri Mariboru. Hvaležni farani so p Pri občinskih volitvah na Ptujn, ki so se vršile svojemu blagemu, za vse dobro vnetemu g. župniku  minuli teden. je bil v 3. razr med drogimi zopet izvoljen in \duh. svetovalcu k njegovi 601etniici in 201etnici tu-  tndi župan Ornig. Tadi Schonerijanci so nasiopili kot nova Tcajšnjega delovanja na rojstni dan dne 29. m. m.  stranka, a večinoma je ostalo vse pri starem Slovenci se priredili Iepo slovesnost. Na predvfečer je odposlan-  volitev niso ndeležili, ker imajo po nemikntarskih pojmih stvo prižlo čestitat in mu taroCHo pokionjene, darove ; pravico samo za politično smrt. Ofnig ho fte nadaljo delal kot kelih, štolo itd. Zvečer je priredila rned pokan- I dolgovo in preganjal in zatiral z v-enii močmi Slorence, od jem topičev in pritrkavanjem zvonov krasno bakljado j katerih pa se seveda živijo in se bogate ptajsRi vsenemcil poInoStm-ilha hotinska požaj-na bramba s hočko ia ¦ p Sv. Rok ob Sotli, Prišla sta ondan tudi k slivniSlco podbo. Pevci iz Hoč in Maribora pod vod- ] nam dva židovska agenta (eden iz Gradca, eden iz stvom g. Pestevšeka so pred hi§o jubilanta zapeli le- Budimpešte) prodajat cerkvene oprave. Ali kaka je po podoknico. Drugo jutro bil je zvonik in hiša v ta n/eumnost, židovi prpizlvajajo in prodaja)o katoliS- kim kristjanom vela, štole, mašne plašče! Ker župnika doma ni bilo, dala sta si od navadnega dninarja, ki je slučajno vedel, kje da so cerfcveni kljuČi, odpretii eerkev, preiskala sta lastnoročno vse predale zakristijske omare, in pobrala, kar bi bilo za njunp rabo: en velum, tri štole ter en starinski maŠni plašč s posebno krasnimi ,,slikarijami", ki bi naj kpt vzorec sl'užile v seveda židov|ski iabriki pri narejanju, jiovih plaščev. Delavcu sta za vse to juda ponujala dva goldinarja, češ, gospoti župnik bo prav zadovoljen, saj je ta starai roba s tem itak dobro plačana! Slučajno je prišel k temu plačevaruu osmošolec Jožef Potočnik, ki je zabraniU to zanimivo nameravano cerk,veno tatvino, kar je še potrebno, pa dodajo c. kr. orožniki v Rcngatck Toda nehote se taam vsiljuje vprašanje: Ali so res na zemlji katoliški duhovniki in lajiki, ki od žitiov kupujejo prifcrave za poč'eščen.je našega Najsvetejšega — pozemeljs-ko obleko takorekoč za Jezusa Kristusa? Neverjetno! Ali vendar morajo biti taki kaitoliški kristSani, ker sicer bi so ti ,,,cerkveni židi" ne vozili v elegantnih kočijah od župnišča do župnišČa in ne delili milostljivo svojih — vizitnic! p Trgatev v Halozah, ki se je povsod začela, obeta biti zelo dobra. Ker je bilo celi september jako lepo, solnčno vreme, je grozdje krasno dozorelo, in bo torej izvrstna vicska kapljica. Trgovci in podjetniki, ki potrebujete vina, pridite si sami po mošt, oz. vino in ne knpite ga po prekupcih in drngih veletržcih, katerira viao raste — v kleteh, ne pa na trti. p Kako skrbijo oblasti za kmete! Uradni list ptujskega glavarstva naznanja v svoji 39. številki z dne 26. septembra tega leta, da oddaja erar iz državnih nasadov več vrst gozdnih sadik po nizkih senah; določa pa kot skrajni čas za oglasitev l. okt. t. j. komaj 4 dni po razglašenjn. Večinoma še gozdni posestniki sploh niso mogli zvedeti za omenjeni rok, in že je prepozno. Tako skrbijo naše državae oblasti za kmeta: pri davkih in drngih plačilih pa so seveda trde in neizprosne! p Hajdin pri Ptuju. Izvanredna slovesnost se je vršila tn v nedeljo dno 29. sept., ko so mil. knez in škof ravDO na svoj godovni dan blagoslovili 4 nove zvonove. Hajdinčani pa so se tndi potrndili, da so svojega nadpastirja sprejeli nad vse sloresno. Povsod si gledal lepe slavoloke s priniemimi napisi. Zaani poljanski banderaši so v^velikem številn spremljali mil. kneza pri prihodu in odhoda. Vsa čast vrlemu gospodu župniku, ki vkljub svoji bolehavosti tako nenmorno doluje za lepo hajdinsko župnijo, vsa čast in priznanje pa tadi požrtvovalnim hajdinskim faranom. Zvonovi, katere je vlila tvrdka Grasmajer na Tirolskem, imajo krasen glas v ce-dnr akordn. p Rogoznica. Pri pr«eia občnem zbora BKmet. bralncga druitva" v Rogoznici pri Ptoju dne 2jž. kimovca t. 1. bil je izvoljen slede6i odbor: Letonja Franc, pos. v Ž-bjaku, predsednik; Wresnik Jože, podpredsedoik; Sever Jože, tajnik; Kuko»ec Anton, blagajnik; Arnuga Anton, knjižničajr; Bračii Franc ml., odbornik; Kolarič Karl, odbornik; za namestnika Čeb Jakob in Postružnik Franc; za pregledov. računo? Zupančič Dragotin in Marinčič Jože. Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. Ze dobri dve leti je minilo, kar se je pri nas naselil vrli slovenski obrtnik. Kupil si je hiSo na prijazni strmini, ki vodi iz Ljutonaera na Kamenščak. Ze celo poletje zdihuje trdi marmor pod še tršim dletom kamnosekovim. Nerad sicer, pa vendar se mora pokoriti trdi kamen spretni roki kamnoseka. Iq tako zagledamo pred hišo celo vrsto lepih najrazličnejšili nagrobnih spomenikov, ki čakajo odje- malcev. Nad vratmi te pozdravi napis: — Jakpb Golobič, podobar in pozlatar. — Ce vstopiš v hišo, tc mojbter prijazno pozdravi ter te popolje v svojo ppsebno delavnico. Tu vidiš krasna razpela, lepo izrezane podobe za kapelice, cerkve itd. Sedaj še le razumeš tlobro napis, ki si ga videl nad vhodom. Gospod Golobič je dobro izbral, ko je iskal primernega prostora za svoje delo. Po ljutomerskiti goricah In po murskem pclju ga čaka mnogo dela. Podobe v šlevilnih kapelicali in obcestnih križih z malimi izjemami ne kažejo dpsti umetnosti. Ravno narobe! Marsikatero razpelo je takp, da človeka srce boli, ako je pogleda. In 6e stopiš na kako pokopališče in si ogledaš kamenite n'agrobne spomenike, vidiš, da so naročeni od Pogve kod, iz Maribora, Celja, Gradca. Hvaležni moramo biti dfelavnemu in marljivemu mojstru, da je prisel v Ljutomer. Zatopa pridite in naro6ajte razpela in druga podobarska dela, kakor tudi nagrobnespoinenike pri g. Golobiču. Bliža se vernih duš dan. Ne narožajte si nagrobnih spomenikov iz Maribora ali celo Gradca, ko jih pa doma in po ceni dobite. Podpirajte domačina, tako koristite sebi in njeinu!1 — 1 Trg Gornja Radgona. Pri slavnosti, ki se je priredila (v prosiavo tega, da je postala Gornja Rad- gpna trg, je tivalil nemški g(ovornik ljutomerskega glavarjai Rajnerja, da ima za trg največ zaslug. Se- yeda JRajner hoCo s trgom zppet zadaviti slovensko vefiino v nkrajnem zastopu, za to pa si je pridobil toliko ,,zaslug." Cudno, da še vlada vedno pusti te- ga nam sovražnega človeka hoditi po slovenskih lloh! 1 St. JurlJ ob Sčavnici. Tu smo imeli sedaj dve nedelji zaporeciojna jdve prav lepi in veseli slovesnosti. Dne 9,2. septembra smo namrefi blagoslovili na posestvu Karola Krefta v Biserjanali i\ov poljski križ, katerega so postavili Sončarjev deidek iz Bolehnočic vspomin na svojo letožnjo zlatp gostijo. Teden ppzneje, dne 29. ra. m. pa amo ppnosli v slpvesni procesiji veliko in lepo podobo Brezmadežnfi v Kralovce, kjer je vrli ppsestnik Peter Holc postavil na profcelju svoje nove hiSe prav lepo kapelo v zahvalo prečisti Devici za srečno 'dpvršeno in, tako lepo izdedano poslopje. Žal, da se je tu pp neprevidnosti dogodila velika nesreča. Mladenič Fr. Fleisinger je neprevidno nabijal vroč možnar z železno palico ter še baje neposredno na smodnik položil kamen. Kamen in železo sta menda dala iskro, smodnik se je vnel in med močnim pok.ora je fantu silno liudo raztrgjalo tri prste in dlan leve roke. Ta nesreča, ki se je vsled zgolj neprevidnosti skorp že 301etnega fan,ta zoodila, je seve skalila prav močno vso veselje sicer izredno lepe svečanosti v kralovski obCini. 1, Shod v Veržeju sklifie Slovenska kmečka zvezia dne 6. oktobra popoldne ob 3. uri v gostilni gospoda Rožmaiia. Poročal bo gospod državni in deželni poslanec Janez R o š k a r. Ob enem se bo usta.novil pododoor Slovenske kmečke zveze za trg in, okolico. Slovenjgraski okraj. s Šmartno pri Slpvenjg(radcu. Novppečeni liberalci so ali tako neumni, ali pa tako hudobni, da si drznejo trditi, da nam je postajaližče izposjoval mesar Ježovnik. Kdo se ne smeji takirn budalostim? Ce bi imeli vsaj iskrico re^snicoljubja, bi morali priznati, da, ko bi Robič ne bil prej np.š poslanec, bi nikdar ne imeli postaje. Ravnateljstvo železnice v Beljaku je popoluoma odbilo vsako pro,žnjo za postajo in se je izreklo, da kratkoma.lo ppstaje ne more dovoUti. ,Naprosili smo nato Robifia, oiii je šel k žeIezniškemu ministru Deršatu še pre^l adventom in posrečilo se mu je, dobiti postajo. Im res, ravnateljstvo v Beljaku piše pp novem letu, da bo ta in ta dan komisija v Smartnu zaradi npve postaje. Komisija je prišla koneem januarja ali1 za&etkom februarja (dneva se ne spominjam, biio je v najhujši zimi), in tistikrat se je vse natanko določilo in popisalo, kje, in kaka bo postajica. Ta akt je potem seveda rnoral še k ministrstvu itd., in 15. avgusta se je že otvorila postajica. Sedaj pa vprašam: Kaj je še bil pred adven/om Ježovnii:, kje je bil po zimi, ko je bila komisijas kdo ga je poznal? In ko bi tudi bil prej namesto Robiča ta mesar za poslanca, stavim glavo, da bi še danes postaje ne bilo, ker bi se minister DerSata na mesarja Ježpvnika pač ne oziral. In zdaj si lipa kdo trditi, da je Ježpvnik dobil tP postajo! Ali vas ni sram! Seveda v zahvalo za to ste zmerjali Robi6a, kričali: proč ž njijn! — Nekdo se krega v ,,Domovini", da je preveč nemščine pri so'dniji v 'Slovenjgradcu, a tega pa ne omeni, da Narodni strankarji sami skrbijb za to, saj je Barle, ta dika Narodne stranite, nemško pisano ovadbo poslal sodišču, ko je ovadil g. nadžupnika zaradi nekih letakov. Ali naj sodnik vaše nemške ulogle na slovenSčino prestavlja? Kaj ne, narodnjaki pa smo! Sicer pa je ,,Narodni List" sam kresnil Barleta, ko je pisal po volitvah, da naj se pristaši brigajo rajši za goapodarsko delo, kakor pa da te malenkostne rofii 'ovaldijo sc/diš6u. " E)i6pi iz Golavebuke. Celjski okraj. c Ponlkva ob juž. žel. Narodni stranki še vedno doni shod Kmečke zveze po ušesih in zato mora po svojiK listih o njem pisati in lagati. Dr. Korošec ni<5 ni napadal župana ponko\-skega, ampa|k rekel je samo, da so pri županstvu (tajnik) proti njemu agitirali, češ, da nič ne stori zaradii podpore. Dr. Korošec pa je na naznanilo županstva takoj vložil nujni predlog za Ponkovljane ter zahteval, da se škoda da preiskati in da se prizadetim hitro odkaže podpora. .Zato pa tudi nima nihče pravice; reCv in trditi, da dr. Korošec za Ponikvo ni5 ni storil. c Dobrna. Da bi pri nas ne bilp ničesar novega, to ne morG biti. Bilo bi1 nam pač predolg čas. Slovenci smo letps čakali, da bi1 hajlovci iztuhtali kaj novega, a kakor se vidi, so nemško-napreilni možgani strašno luknjičasti. Pa smo se Slovenci zato postavili in postavili tem bolj, ker smo predzadnjo nedeljo slišali prvikrat s^j novi1 možki zbor. Bralno 'društvo nam je namreč priredilb prijetno zabavo s petjem, podučnim govorom o kraetijstvu, sreČolovom itd. Fantje so si že nekaj dni poprej postavili' mogočen maj, in v nedeljo zjutraj je 12 metrov dolga nova trobojnica ponosno vihrulla v zraku ter oznanjala, da na Dobrni nekaj bo. In res je nekaj bilo. Novica, da bo pel prvitkrat domači možki zbor, priyabila je veliko število poslušalcev. Prostori so bili napolnjeni občinstva od blizu in daleč: iz Novecerkve, Smartna, Frama, St. Ilja in drugod. Z napeto pozornostjo smo pričakovalj nastopa mladega zbora. In ko jo zadonela mogočna pesem ,,0d Urala do Triglava", vedeli srao takoj, da ,,za svobodp in krst sveti mladež slavska ne odreče!" Ppd spretnim vodstvom g. Kranjca pokazali so fantje, kaj se da rtoseči s pridnim delom. Pevskemu zboru Bralnega 'društva vsa Čast. Po(dučnii govor g. župnika Kukoviča je razpravljal o splošnih! in posebnib priporaoCkih za povzdigo kmefikepfa stanu, oziroma njegovega blagostanja. Izvrsten govor je napravil najboljši vtis na poslušalce. Dal Bog, da bi se ravnali po danih mislih! Srofiolov, ki je vzbudil dokaj smeha, je prinesel nekaterim res sročo. Prosta zabava pri Korenu je bila kaj živaJina. Motiti so jo hoteli pla^ani hajlovci, pa se jim ni obneslb. Slišali so ta- ke, da jim bodo Se dolgo zvenele po ušesih. Posku- sili so tudi z dejanskim napadom po no5i, no — iž usmiljenja do njihovih mater molčimo o tem. Vodje nnem.ško^napreduih" mlefinozobjekov se sejdaj držijo zeio kislo, še bolj kislp pa tist^ hajlo(yski petlelini, ki so bili tako l:ndo osramočeni. Hajlovcem svetuje- mo, naj drugokrat zahtevajo pri Korenu — mleka, da ne bo ,,nemško-napredna" blagajna tako hudo tr- pela, ob enem oo pa tudi za mnoge hajlovske srajč- jeke bolj — pritrierno! Slovenci pa gremo čez take reveže mirno svojo začrtano pot! : c Resna In resnlčna beseda. I2 gornjegraj- skega okraja, Dandanes ni dobro in dovoljeno,, 0 šoli in učiteljstvu govoriti in pisati. Vsaka javna na- prava prenese in mora prenesti kritiko, le šola, ljudska šola je nedotakljiva. Kdor ai upa še tako resnično pis^ti 0 slabih. šolskih razmerah, tega raz- vpijejo 'za mraifinjaka, nazadnjadia, ki noče omike, prosvete. Ko bi šola res tako popolna in idealna bi- la, (naj bi bilo, a to žalibog ni! Vsak socilalni ekp- nom mora se pa pred vsem brigati tudi za šolo, in p,SIoven^ki Gospodar" je v prvi vrsti kmečki list, ki zastopa, zagovarja in brani kmečko ljudstvo proti raznira izkorišfievalcem. Naj bo torej vi »Slovenskem Gospodarju" jasna beseda 0 žalostnih razmerah v našem kotu. Pa6 mnpgim čitateljem ,,Sl'pvenskega Gosppdarja" je znana krasna gprnjesavinjska dolina, kjer prebiva tudi dobro, pošteno ljudstvo; ker je to ljudstvo tudi nad vse niarljivo, je še do zdaj precej dobro tudi gmotno i/bajalo, dasi posebnp zadreška dolina ni ne posebno široka, ne dosti rodovitna. Pa š-lp je! A naenkrat je gotove gospode popadla strašna navdušenost za zidanje liovih šolskih palač, ki stanejo naravnost ogromne svote, kmet, ti pa moiei in plačaj. Vi Gprnjemgradu se ie dosedaj nahajala šola v gražčini, kjer je iinela krasne, zračne prostore. Plačevalo se je za šolo na leto le 600 (šest sto) kron najemnin,e. In to za trirazredno šolo, stanovanje nadučifelja, konferenčno sobo, kleti itd. Pa to je preveč klerikalino, biti s šolo v škofovem igradu, torej novo palačo. PrOračunili so stroške na 74.000 K, kar še pa čisto gotovo ne bo dovolj. Ta šola, ti ogromni stroški, so popplnoma brez potrebe. Oskrbništvo ni nikdar žole odpovedalo, dalo bi bilo tudi prostor za 4. razred, pa ne,; Apfaltrern in gospodje so hoteli pal[ado, ti kmet jo boš pa plačal, Apfaltrern in drugi ne dajo krajcarja. Se hujše so prizadeti Bo6ani. Imajo lično šplsko poslopje, pa ne, moda zahteva, mora biti nova. jZidajo palačo za 90,000 K, zidava slaba, najbrg bodo morali podiraii, pa vse eno, kmet pfcičaj. Razun te nove šole morajo Bočani še plačevati šole v Gornjemgradu in Smartnu, ker je nekaj otrok tja všolanih. Torej Bofiani plačujejo naenkrat tri ogromne palače: doma v Bočni, v Gornjemgradu in v Smartnu (je tudi nova šola)! In tp plačevanje bpde trpelo najmanj 35 let. Ubogo ljudstvo, zdaj pa po misJi: V gornjegrajski trški občini je bilo dosedaj 00% občinskih doklad. Od zdaj zanaprej jih bo iiajmanj 175%, torej skoro dvakrat tojiko! Razun tega bodo šolske sobe manj^e, dalje ocl farne cerkve. In posledica teh strašnih doigov? Ljudstvo mpra obupati; že dosedaj so se trumoma od nas izseljevali v Ameriko, zdaj se boldo pa morali, teh strašnih in nepotrebnih davkov ne zamoro.io. Že zdaj je malo ljntli, vsa,k teden jih je manj iii sčasoma bodo stale te palače — prazne, ker bodo otroci s starigi vred v tujini. Kako pa pridejo kmetje do tegla, da bi plafievali te nepotrebne stavbe, proti katerim so ae odloCno branili, a ni nič pomagalo! Rajši vse- pustijo in grejo. Proti takemu poCetju moramo gflas povzdigniti. Ni treba biti zoper napredek, ni treba biti mraftnjak, a zoperitako izsesavanje ljudstva mora vsakdo biti. Saj tudi na Dunaju mmajo za vsakih 25i otrok posebne sobe, saj se tudi drugače shaja, če se hoče, in se mora tudi na, 1p ozirati, da se kmetu zmiraj slabše godi. Seveda, lamozni dopisnik ,,Slov. Naroda" ve za vsako jafce, ki ga znosejo grašfiinske kure, v vsak pisker v graščini je vtalmil svoj nos, a teh žalostnih razmer pa ne vidi. Tu bi rajši pisal, kako slabo in kako poftasno se zfda, koliko tisočakov bo Slo brez potrebe iz kmefikega žepa itd. Obregnil se je nad nemškimi graščinskimi uradniki, pri šoli ste pa tudi pame Nemoo nastavili razun zidarjev, in fie tak privandran Nomec pride v popolnoma slovensko družbo, pa vsi zaradi enega nemški govorite, vi narodnja.ki, fako, da jo ravno tam, kamor pride tak nemSki privandrainc, najvefi nemškega blebetanja v Gornjempradu. Zakaj pa vi, patentirani narodnjaki. niste dali« slovenskim stavbenikom kaj zaslužiti, $eveda, vi ste nezmotljivi, kaj ne? Zmerjati 6ez druge je lažje, kakor i>a lastne napake popraviti, zato se vsedete na, visok scdni stol in — druge sodite. Pustili bi rajSi grašbinske kure in se briglali za svoje dolgove. Ljudstvo vas bo pa klelo. ker ste ga z brezumnimi stroški spravili do obupa! c Celjski porotniki. Glavni porotniki: Herm. Kincl, gostilničnr v ??t. Juriju; Lud. ba.ron Wittenhaoih: Mihael Jarnovifi. trgovec v Dramljali; Franc Stipflip, trgovec v ReCici; Karcl Preši^Oik?, posestnik v Zdolah; Anton TurrSeki, trgnvec v Re5ici; Mih. Cernoš, lcrojač v Brežicah; Franc Spende, posestnik v Gprn.|f>mgradu; Tvan Rerman, gostiiniftar v Storah; Fr. Mohorčič, solicitator v Celju; Andr. Hudovernik, posestnik v Velenju; Anton Capek, gpzdar v Planini; Otmar Prašai, ravnatelj v Celju; Rudolf Wunsch, živinozdravnik v Celju; Alojz vitez Schildenleld, gostilničar na Vranskem; Ivan Lesnik, posestnjk v Trnovcu; Ferdo Klemen, posestnik v Prevratu; Jos. Verdnik, posestnik v Otiškem vrhu; dr, Avgust Schurbi, odvetnik v Celju; Ferdo Ogrizek, trgovec v Teržišu; Ivan Voh, posestnik v Bučah; Jožel Klabučar, mtear v Brežicah; Matej Lešnik, trgovec v Slatinii; Jpsip Lukman, gostilničar na Vranskem; Jakob Volk, krojač v Šoštanju; dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju; Maks Poto&nik, usnjar v Slovenjgradcu; Ivan Stojnšek, posestnik v Blatini; Josip Lorber, tovarnar v Žalcu; Mihael' ,Tajnik, gpstilničar v Družmirju; Fr. Rauter,. po.sestnik v Planini; Ignac Priklmayer, nadinšpektor v. p. v Brežrcah; Janez Lešnik, trgovec v Smarju; Ivan Grobušek, mesarski mojster v Brežicali; Alojz 'Ogrizek, trgpvec v Zg,. Kostrivnici; Franc Zupanc, mlinar, Selce. Nadomestni porotniki: Feliks Zunder, zasebnik v Celju; Anton Uršič, živinozdravnik v St. Juriju ob juž. žel.;| Anton Merle,, posestnik v Sp. Hudinji; Anton Chiva, klobučar v Celju; Peter Drgaiic, mestni ekonom v Celju; Josip Konig, trgovec v Celju; Avgust Medved, lončar v, Celjut; Valentin Samec, posestnik v Rentole; dr. iFranp Premšak, zdravnik v Celju. c Št. Hupert nad Laškim. Pod tem naslovom se je našlo letos v liberalnili štajerskih časnikih toliko dopiSov, kakor celo zadnje stoletje ne. Novopečeni časnikar iz St. Ruperta hoče slaven postati in t nekaterih dopisili kar se da obrekuje to zavija o meni. Podpisan je bil en dopis v ,,Stajercu" in en v ,,.Narodnem Listu" z imenom Fr, Zupančič, najdučitelj. Kdo je druge dopise zoper meniB skrpucal, seveda ne sam, ampak s pomočjo svojega prijatelja iz sosednje župnije, kar se spozna iz besedila drugih dopisov samih, o tem ne tlvomkn čisto nič. Ne morem se brigati, kaj liberalni slovengki listi o meni pišejo, in zato izjavim s tem-le Fr. Zupančiču in še znanemu dopisniku, da kakor nisem dozdaj na take grde naJ)ade odgovarjal, tako tega tudi za naprej ne storim, ker to smatram pod svojo častjo, poiemizirati z dopisnikoma v takšnih listih in ijnam zia nju le poinilovanje. Ravno zato nisem poslal in ne bodemvprihodnje nobenega popravka zoper pisarjenje o meni v omenjenili lislih, ker jaz za svojo osebo ne pričaikujem in ne žeiim hvale v teh listih. A. Mojžišek, Župnik. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Ne razprav- ljam rad domače reči v javnem listu. Zadnja štev. 43 ,,Narodnega Lista" me pa nekako sili, da tudi ob- javim par besedi. Gospod urednik! Gotovo ste brali ono Stevilko ,,Narodnega Lista." Kaj ne, kako je ona junaška, kako livali dr. Serneca in njegov pasji bič in kako namigava, da bi bilo sila lepo3 6e bi vsi U- beralci začeli Jioditi okoli s pasjim bičem? Res, sa- jno junaštvo! Vmes pa pride ta zgp,ga — dopis iz Nove Stifte. Ves okus človekui pokvari. Kaj menite, kaj mi je prišlo na misel, ko sem ta dopis, bral ? Tu- kaj ima neki poseslnik psa. Bolj majhne postave je, pa sila samozavestno Koda. Ima tudi tp lepp na- vado, da se kakemu člpveku rad zakadi pod nogp* Kadar je tako junaštvo izvršil, ponosno odkoraka in ,se veseli svoje itr.enitnosti. Včasih pa pride naiino kak Slovek, ki nima Uste ponižne misli, da je najbolje psa pri miru pustiti, naj že dela kar hoče. Tako se vča- sih dogodi, da za junaške čine onega kužeta prileti vanj kak kamen, kaka palica ali kak črevelj. Tedaj pa začne to poiiDsno ščene vpiti in cviliti, kakor da se mu je zgodila največja nesreča. Tako milo toži, da se mora vsaiceruu v srce smiliti. Crez kake pol ure se ho pa z.jpjt komu zakadil med noge. Glejte! Na tega slavnega kužeka sem mislil, ko sem bral oni 'dopis. Ta dopis se kar cedi krš&anske ljubezni, od- pužčenja in kar je še drugih poldofonih čednostij. Se- yeda liberalni rt.,p]«)ik milo prosi, naj bi njemu in Djegjc>yi kompaniji vsi klerikalci odpustili in se ne spominjali vefi njihovega delovanja. Sedaj na enkrat poznate krščansko ljubezen. Kje ste jo pa tedaj imeli, 'ko je v ,,Našem I.istu" in ,,Narodnem Listu" nekdo t»lat7 tukajšnp poJiieno ljudstvo, ki ni hotelo verjeti liberalnim slepilom? Vi libefalci! Kje je bila kr- Sčanska Ijubezen tedaj, ko se je rca razne aačine agi- tiralo proti K. Z. ? Kje. je bila vaša kršfianska lju- bezen takrat, ko so se pri ožji volitvi klicali v Novo Stifto žandarji, naj bi nastopali proti volilcern Slo- venske kmečke yvezo ? Ko so ae tem volilcem, ki so si Bali zunaj volil'ne biše izpolniti glasovnice, pred no- som zaprla vrata, fieš: Ne puptimo vas voliti? Ko se je hotelo doseči, da bi opravičen,a nevolja povzrofiila rabuko, da bi se potem kmetje kazno^iali ? No, pa saj bi bil ,vsega le župnik kriv, ki je ugodili želji \^lil- jcev, da jim je prišel glasovnilce izpolnje|vat ? Kje je bila potem krščanska ljubezen liberalcev, ko so is- kali priložnosti, kako tožiti pristaše Kmečke ziveze? iTi, krSčanskoljubni dopisnik, zakaj nisi podučil ne- kpga, kako je treba ljubiti tudi sovražnika, ko mu je sodnik predlagal spravo z nasprotno stranko? Kje si bil s svojimi zlatimi nauki, kp je morala zaradi ve- like Ijubezni do bližnjega, Ikatera je komaj čakala, rda vidi bližnjega v kazni, nrati] nesti s^ojega enolet- nega otroka, ki ?o nikomur ni storil nlč žalega, v jeCo? Ponašaš se, da se ue boš podal na pot pso- vanj in obrekovanj. Ali si pa svoj dopis tudi prcfti- fal? AJi ne vidiš, kako se v tvojem dopipu kaže tvoja slavna Ijubezen do bližnjegia -- ne rečem do sov- ražnika ? Ni li res, da te sama kršSanska Ijubezen priganja, da se obregneš ob dr. Korošca in mu iz- ppodkppavaš ugled? Sama krščanska Ijii^bezen se kažže v tem, da sumničiš ia namigavaš o poštenih dekkletih, o katerih iiimaš vzroka kaj hudega misliti, in ttia jih psuješ s ...sv. devioami." Iz zgolj krščanske IIjubezni obsojaš dekleta, ki žrtvujejo svoj dragi čas zza olepšanje cerkve, da so one zložile neko pesem, oo kaiteri se sliši, da bi se radi nje zopet rade iiaperrile tožbe, seveda zopet iz same krščanske ljubezni. LLe to je smola, da je baje pesem zagledala luč sveta vv hiši, v kateri ne bivajo pristašL Kmečke zveze. RRes kaj čudno se sveti liber<aina krš6angka ljubezen. PPravi dopisnik, da je dopis v ,,Slov. Gosp." obsegal ssamo obrekovanja, laganja in hujskanja, Vprašal bi ppa tu naše liberalne pristaše: Kako pa imenujete to ppočetje, da se je tukaj pri 'cerkvi od občinskega slugge dne 22, septemhra prebralo oznanilo: Stajerski ddeželni odbor v Gradcu je odločil, da prideta danes tteden, t. j. dne 29. septembra ob 8, uri po zjutrajšnnjem cerkvenem opravilu v Mikuševo novo liišo dva ppotovalna u^itelja poučevat o umnem gospodarstvu iin kmetijstvu. Vsakomu je vstop dovoljen in sme tuddi v kmetijskili stvareh gg. učitelje vprašati za pojjasnila in tudi staviti kmetijstva se tikajo6ih nasvettov. Znano nam, je, kedo je oznanilo napisal,, pa tu33i to je sploh znano, kedo je doti&ia vabila na obččine pošiljal, nekdo drugi, ne deželni odbor, da se je vv Gornjemgradu priredil Ježovnikov shod in mu je eeden, potovalni učitelj služil za štafažot g. Goričan, mmed tem ko o dr. Božiču ne more nihče reči, da je ppotovalni učitelj. Dobro bi bilo, ko bi se deželni odbbor res malo ppbrigal za to, da se njegpvo ime ne bbo zlprabljalo. Tudi bi vprašali g. župana, mu je lii zznano, kako se pod njegovim imenom, ker on je oodgovoren za občinska naznanila, občanom objavlja ssama resnjba? Sicer se pa potem ni čuditi, da do ppisnik iz Nove Stifte v ,,Narodnem Listu" piše: ,.pollii#ka . .• . goljufava . . . človeški rod" in ,,goljiiliva ppolitika spada na cestp." Za to priznanje smo mu hhvaležni. Pa on že mora dobro poznati vso liberalno ppolitiko in njene lastnosti, in on pravi, da je goljuffiiva. Vi Novošlifičani si pa to izjaivo dobro zapomnnite, da ne bodote verjeli, kadar vas bodo zopet lo,,vvili na lim za kakega liberalnegia poslanskega kanddidata z goljufivimi obljubami, da se bodo med vas rrazidelile škofove f Janine. c Št. Jurii ob jiiž. žcl. Liberalno društvp Knjižnnica je dalo zadnjo nedeljo pri cerkvi oznaniti, da pposojuje zanapre] knjige na drobno in debelo zastonj aali pa za 1 krono na leto, kakor kdo hoče. Pa glej ga žžmenta, tudi ta načrt se ni obnesel, kajti odzvala se jje lemu vabilu samo T. G., ki je nesla dvoje razcappanili knjig. .'VeSjo nezgode ni bilo. Cuje se, da bode rradl tega gosp. učitelj Kveder odložil za nekaj časa ppredsedstvo knjižnice. Prosimo1 Vas, gosp. Kveder, da ffega ne sforite, ker če Vas, dragi gospod, ni, gre kknjiZnica fuč. c St. Jurij ob iuž. žel. Neki dopisnik ,,Nar. llisla1' naju 2e dalj časa napada s prav ledimi beseddami kak"or na primer: Nunekova poba, žličniki, prissini katoliški jezečki, žabico majhne itd. No kaj bboljše,g,a pao nisva in ne moreva pričakovati od ddopisnika ,,Nar. lista". Midva si štejeva v čast, da nnaju napada, jako sramotno bi bilo za naju ako bi nnaju tako nizkoten list hvalil. Pošten človek ne odgovvarja vsakemu bedaku, tako tudi midva ne odgovarjjava brezvestnemu dopisniku ,,Nar. lista". Dopisnik nna] ne pozabi rek: da se osla spozna po njegovem rriganju. Dopisnik ,,Narodnega lista" le naprej na ddelo riganja. Franc Zličar, km©8ki sin in tajnik pposojilnice; Vitomir Zličar, kmečki sin in preds., Kat. bbral. druStva. ,c Ježoviilkov shod vi Mozirju v nedeljo 2&. m. m. Predsednik: Alojz Goričar, p. d. Zver. Govorniki sso: Dr. Boži6 o gospodarstvu; istotudi Goričan, katerrega oseba je postala nekak agent Narodne stranka.FFridgarsko služboje prevzel ekskapucin Knaflič, sedaj nadueitelj in občinski tajnikv kokarski občini, Predmef pridige: katoliška častikraja. Prosili bi ga, naj pprihodnjifi razpravlja o uporabi uradne oblasti1. . . o razdclitvi gkofovili gozdov med Kokarce, o ljubezni ii. L d. Nastopil je tudi slavni Vasla Vlogo župnika jje lgral eksteolog Prapotnik, ski hofie blagosloviti zzakon med staro liberalno devico in 6ilim kršč. sociallizmom. Ta zakonska zveza naj bi se imenovala; JugoslovansFi kljub — dota bi bila morda ministrski portft-ljv Prl nas z veliko manjšino izvoljeni poslanec Ježovnik je govoril o dveletni vojaški službi ijn o zzajčji smrti; pozabil pa je povedati, da zajca sodijo v doželnl, ne pa v državni zbornici. Med drugijni je ppozabil povedati tudi to, kje je bil takrat, ko se je ššlo v državni zbornioi za vefijo podporo kmetov. Celiski Rebek je govorll o ustaiiovitvi mizarske zadruge, sseveda na liberalni podlagi. Navzočih je bilo vseh, kkar, je nosilo hlače in hlačice, kiklje in kikeljce, kakih ssto; med terai tudi nekaj naših, ki so šli radovedno pposlušat, kaj bo povedal Ježovnik o svoji veliki ddelavnostl in strašnili uspehih v državnem zboru. OkoIICanov je bilo malo. Castno je bila zastopana mmozirska Inteligenca. c Izobraževalno društvo v Celju. Dne 6. t. m., ((o je v nedeljo popoldne ob pol štirih bo govoril potovalni učitelj Fr. Goričan o sadjarstvu v deželni drevesnici pri Colju. Ako bo doževalo, bode prcdavanje vv sobl Tzo15niževfclne,ga društva, Grabengasse 7. o St. Pavol pri Preboldu. Pri nas se snuje požarna bramba. Clani se že nabirajp. Slišati pa je, da nekaten ncmškutarski neodrešenci mislijo delati na tto, da se namesio požarne brambo utanovi ,,Ieierberu zz nemško komando in se-ve tudi z nemškim imenpm. Tp bi ne bllo v čast za dpsedaj še po veftini narodni St. Pavel. Pozor toraj! c Sv. Uršula v Draraljati. Poglavitno popravilo pri naši nekdaj sloviti podružnlci Sv. Uršule bo v kratkem konftano. V nedeljo pred sv. Uršulo, 20. oktobra, bo delo blagtoslovljeno, natp bo dvojno slovesno opravilo; ravno tako bo dvojiio opravilo aa god svetnice. Nek.ij posebnega bp v cerkvi to, da so v njej naslikaiie podpbe od patronov vseli župnijskih cerkev naše domače šmarske dekanije in nekaj sosednih župnij iz drugih dekanij: od Sentruperta, Planine, Laškega, Celja, Vojnika, Teharja, Smartna, Novecerkve, Frankolovega, Vitanja, Crešnic, Konjic, Ži6. Romarji si bodo med potom ogledali pred par leti zalo okinčano župnijsko cerkev in letos prenovJjeno šentiljsko cerkev, ki se je za svojo 2501etnico pomladila. o Slivnica pri Celjn. Za dne 29. septembra je dal dični trgovec Eichberger naznaniti zborovanje Štajercijaneev v svojih prostorih, h kateremu bi imel priti propali njihov kandidat Drofenig, a ga ni bilo, ker je osrečil tisti dan Dobje s svojim obiskom, misli pa priti prihodnjo nedeljo, dne 6. okt. Za populamost Drofenikovo sila skrbijo njegovi pristaši; radi bi med Ijudstvom izvabili solze bridkega kesanja, ker niso Drofeniga volili, a komedija se jim nič ne posreči. c Žalec. Dne 29. m. m. videli smo prvokrat na žalskem odru nDivjega lovca". Vprizorili so ga vrli diletantje ^Kmet. bral. draštva" v Ložnici. Z občudovanjem smo gledali mlade moči priproste kmečke mladine, ki je nastopala tako izborno. Ložnica sme pač biti ponosna na svojo mladino. Želeti bi bilo, da bi se vrli igralci še enkrat potrudili ter igro ponovili. Vstrajno naprej! c Dr. Sernec s pasjim bičem. Zaradi snrovega dejanja, ki ga je zakrivil dr. Semec nad dr. Benkovičem, se je mnogo naših ljudi obrnilo od njega in ne bo več iskalo pri njem zdravaiške pomoči. c Potovalni učitelj Goričan. Zadnjo nedeljo se je udeleževal g Goričan tadi liberalno strankarskih shodov v gornjegrajskem okrajn, na katerih se je izrekala nezaupnica Vašemn lista. Ali zato plačujemo potovalne učitelje? c Ježovnik y Gornjemgradu. Kmetje zapomnite si: Krščanske dolžnosti, biti v nedeljo pri sv. maši, katero ste vi vsi izpolnili, te dolžnosti takozvani ^poslanec" Ježovnik na pozna. V Gornjigrad je pnšel že y soboto večer, v nedeljo je imel shod ob 9. uri, a ni ga bilo ne pri prvem opravilu ob6., ne pri drugem ob 10., da si bi k vsakeniu bil lahko šel!! — Domovino so reševali s tem, da so se v neki resoluciji izrekli zcper pisavo BS!. Gosp.", a dobili so takoj krepak odgovor, kajti bralno društvo je namah naročilo precejšnje število BGo8podarjev"! — Kake večje nesreče ni bilo, ker je Markee z britko sabljico delal red. o ffiozirje. Naš poštar g. Auton Goričan je nmrl. Zadela ga je kap. N. v. m. p.! c Iz Celja. Dr. Sernec in njegov pasji bičsta menda neločljiva. Ko je bila 21. sept. odborova seja, pri kateri se je poročalo v Nar. Domu o polletnem delovanju BJuž. štajer. hranilnice", je tudi od sevniškega okraja izvoljeni zdravnik dr. Semec prišel in sicer z bičem, kojega je na klin obesil. Ali je dr. Sernec prinesel bič za odbornike z dežele? Za ravnateljstvo menda ja ne? Ali zakaj? Brežiski okraj. b Virštanj. Vsled nnjnih predlogov držav. poslanca dr. Korošca smo dobili vendarle podporo zaradi škode, ki nam jo je naredila toča lansko leto. Razdelila se je lepa srota med ljudi. b Kozje. Dne 27. kimovca je vieela na kozjanski kaznilnici Dela zastava (\t znamenje, da ni v njej nobenega jetnika. /To je že letoa drugi slu6aj, ki je pa le trajal po nokaj ur. — V Kozjem sem opazil na jahlani gospe Dvornik poleg^ zrelih jabolk prav lep cvet. Utrgal in pokazal ga je odjemalcem prpdajalski učenec Karol Dobravc. Res fiudno in fletno je pri nas, da ob enem vladata- pomlad in jesen. Kaj ne, da je v Kozjem vedno kaj novega? b Se\iilca. Grad Gornja Sevnica je prodal stotnik Ott g. p'l. Zandonati v Oelju za 360.000 K. Drobtinice. d KaJ ie vreden mož. Neki perzijski minister pripoveduje o nastopnem zaniraijvem dogodku: Neki derviš je pred nekolikp meseci ubil svojega tovariša. Udova je preko poslanika zahtevala, dai se kazni ubojico in da se jej izplafia odškiodnina v znesku 150.000 mark. Iz verskih razlogov niso mogll derviša kaznovatr, zato je pa perzijska vlada izplačala udovi 248.000 mark. Toda tvdova ni hotela te svote vsprejeti, češ, da je 150,000 mark; irajvc|6ja vrednost, ki jo je imel njen mož. Nikakor jo nipo niPgli nagovoriti,. da sprejmo več od te svote. d MaščoTanJe Cebel. V Milčinu na Nemškem je prtšla Koza v cgrajen prostor, v katei-em je stal slamnat koS za febele ter ga je prekucnila. Razkačene čebele so se trumoma zagnale v kozo tako, da je morala bežati na dvorišče. Tu je bilo 14 malih račic, tudi nad njo so so spravile razjarjene čebele. Koza m raCIco so bilc takc opikane, da so poginilo. d Brat papežev umrl. Brat papežev, Angelo Sarto, je umrl. Angelo je bil ltnlaii kakor papež in pt>lofl šest sester njegov edini brat. Pokojnik je v svojilh mladih letih, ko je bila BeneSka Se pod Avstrijo, služil kot avstrijski vojak. Potem je pričel tr- govino v Grazie blizu Mantove ter jq bil pozneje poštni agent v Azoli pri Mantovi. V zadnjih letili je SiVel od podpore svojega brata, papeža. 4 Eiffelov stolp bodo prebarvali. Pariški slikarji in pleskarji so dobili pgromno delo, prebarvali bodo velikanski Eiffelov stolp, ki je bil zgradjen iz železa za svetovno razstavo leta 1889. Doslej so ga prebarvaJi že trikrat. Ppvršina za; prebarvati znaša Ł00.000 kvadratnih metrov, za kar bo potrebno 30.000 kilogramov barve,,, a porabilo se bo za to delo okolu 2000 čopičev., Sto delavcev bo delalo skozi 4 meeece vsak dan po 10 ur. Prebarvan bo stolp z barvo neke švicarske tvrdke^ s katero barvajo tudi železniške mostove v Svici. d Drobne vesli. Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. — Iz blagajne socialdemokraške zidarske organizacije v Nemčiji je zginilo 100.0CO mark. — .V Neapolju se je zastrupila neka slikarica s cvetlicami. Natrgaia, je mnogo močno duhtečih cvetlic, katere je raztrosila po svoji spalni sobi. Po noči jo je nekdjo slišal težko liropeti in jo potegnil iz omamljajočega duha. V bolnišnici pa so izjavili, da je ne morejo rešiti. — V Brnu se je usmrtil mbsar Navratil, ker mu je žena porodila dvojfike. — Blizu Tambov na Ruskem je napadlo 19. m. m. osem roparjev osebni vlak, v katerem sta'se peljala dva bančna uslužbenca ter jima odvzeli 44 tisoč rubljev. >— V Odesu so 19. m. m. napadli jude ter jih mnogo pomorili. — V Petrogradu so aretirali' 800 delavcev neke tovarne, ker je bilj od n.]ih umorjen lastnik tovarne. — V Seestadlu na Ceškem je sklenilo 200 Čeških starišev, da tako dolgo ne ppšiljajo otrok v šole, dokler se ne bo ustanovila češka šola. — V Meksiki blizu Encarnacibn sta trčila skupaj dva viaka, 32 oseb je mrtvih,, 33 r&njenih. — V Kaliforniji so imeli dne 19^ jn. m. hud potres. — V tovarni nitrina (razstreljivo sretistvo) v Kolinu se je pripetila 20. m. m. velika eksplozicija. Ko so delavci videli, da je začelp goreti, sp zbežali, tako da ni bil nihče poškodpvan, ko je zletelp poslopje v zrak. Smešniea. Neki Bvicar je potoval po Rusiji. Ko je šel preko nekega sela, je pridirjalo za njim ve6 psov. Svicar se je sklonil, da bi pobral par kamnov in jili zalučal vpse. a kamenje je foilp primrznjenp . k tlom in je ni mogel pdtrgati: Presneta dežela — je zavpil — tukaj pa res delajo ravno narobe: pse spuščajo a verige, a kamenje priklepajo k tlom, Narodiio gospodarstvo. g Najboljše sredstvo protipodganam. Nakrožniku se zdrobi beli sladkor in nežgano apno; to se dobro zmeša in nastavi podgariam. BMzu tega se postavi druga posoda z vodo. Ko podgana mešanico poje, postane žejna in se napije vpde. Apno se v Selodcu vžgfe. in žival crkne. g Mlšl v Sleziji so se pojavila v taki množini, da groze uničiti vse poljske pridelke. V okrožju Ra.tibor jih je nekii kniet pri oranju, y pol uri pobi'1 612. IV Jakobinah pa |e neki hlapec za stfavo pobil v enem 'dnevu 1080 miši. g Zaparjen oves. Zaparjen oveB,, prii Cegar uporabi se gode pri krmitvi različne neugpdnosti iri bplezni, se zboljša s tem, da se pomeša s prahorn iz lesenegja oglja; pcmeša se z lopato ter se pusti takp osem, dni. Na 24 delov ofvsa se pridene 1 del oglSenega praška. Oves se mora potem preveti, ali pa se uporabi skupno s prahom. Ta prah vpliva istotako, kot nekako zdravilno sredstvo. g Pridelovanie kumine. Kumina ali kumna je vsakomur znana rastlina, ki raste pri nas tudi divja na travnikili. Malokomu je pa znano, da se kumina tudi v veliikem prideluje, in da je to pridelovanje celo jako dobičkonosno. Pri sedanji nizki ceni žita bi se sploh priporočalo tudi prJ nas poprijeti se, čeprav v manjši meri, pridelovanja rafcnih zdravilnih zelišč in sličnih plodin, ki pridelovafcu navadno dajejo lep dobiček. Iz korenine te rastline se dela etrsko olje za tvorniee in; izdelovalce likerjev, dalje se rabi pri pekih in v kuhinjah za pripravljanje raznih jedi. Trgovci, lekarnarji in drogisti torej ne morejo brez nje izhajati. Zatorej se tudi lahko prodaja. Kumina zahteva rahlo, nekoliko zvezno, apneno zemljo, ki pozimi ni preveč mokra in ima toplo, suhp legp. Ravnotato ljubi kumina globoke, ilovnate in apnene zemlje, posebno pa sprsteninsk© zemlje z globokejšo tSpodnjp plastjo. Ce nimamo take zemlje, se kumina zadovolji z vsako peščeno-iflovnato zemlje in daje tudi še tuk'aj lepe dohodke. g Vremensko napovedno postajo silahko oskrbi vsaka občina. Za potrebno ureditev dbbil od poljedelsikega ministrstva 30 K podpore. Sprememba vremena se naznanja z raznpbarvnimi za^stavicami, ki se pritrdijo na visokemvidnem kraju. Vremenska napoved pa sloni aa poročilih, katera vpoSilja poštnim uradom meteorologični zavod na Dunaju. Najnovejše novice. Sv. Kunlgunda na Pohorju. V nedeljo dne 6. okt. .1907 pb 9. uri dopoldne priredl tukaj S. K. Z. shod. Govoril bo državni postanec Pišek. Prisrčno vabimo vse somišljenike. Hmelj in incšetarji. Posestnik gradu Marušič blizu Zagreba je prodal svoj hmelj, pa še velikanske množine, po 2.40 K, pa še vsegia dal ni, češ, še dražji bo. In pri nas? NajviŠje po 1 K so prodaJi, dPbili pa v resnici le po 80, 70 v, ker se je prav po cigansko trgialo pri ceni in pri — vagi! Sllvnlca pri Celju. Ker je poslanec dr. Korošec na vratu obolel, ioora izostati za nedeljo napovedani shod. Istotako izostane tudi shod v St. Vidu pri Grobelnem. St. Jurli v Slov. gor. Društvena veselica je zadnjo nedeljo jako dobro uspela. Znamenit je bil Kgodoviuski govpr dr. Kovačiča. Zgodovina šentjur skega kraja sega daleč nazaj v rimljanske 6ase. O tem prlčajo mnogo gomile, rimski kamen, ki so ga našJi v bllžiiu Sv. Jakoba. Najstarejše župiiije v tem okraju so Maribor, Jareniha, Radgona, Ptuj. Sv^ Juni se v iistinah prvič nahaja z imenoni St. Jrgen v 13. stoletju. Najstarejši kraji so Partinje, Gasteraj, Ledinek, sedanjo občine istega imena. V bližini seda- njega kraja je oila večja vas z imenom W|einberg baje trg, ki so ga pa v 15;. stoletju uničili Turki. V občini Partinje so gospodovali bogati plemenitaši Sunek. Zadnji potomec te starodavne rodovine je bila baje Julijana Zunec, ki je ujtnrla nad 80 let stara dne 3. julija 1895. Ta govor je važen prinos li krajevni zgofclovini. 2elimo le, d|a bi včl. g. dr. Kova- 6'ič radi zgodovinske važnosti svoj govjor ppsebej ^riob5il ,v ,,Slpvenskfim Gospodarju." Igra ,,Vedeževalka" je vzbujala dosti zdravega smeha. Vzeta je iz ljudskega življenja ia kaj dobro biča prazno vero v vedeževanje. Igravci pa so se tudl potrudili in, so kaj spretno iizvrševali svoje uloge. Vmes je lepo peval domači pevski zbor. In tombola? Ej, koliko upanja je imel vsakdo i'n, kakšno razočaranje je moral doživeti. Da je pač ni bilo o pravem času, te preklicane številke! In pri prostovoljni dražbi, kako so vendar nagajali Ijudje drug drugemu! Ob vsestranski udeležbi se je vse vršilo mirnp in dpstojno. Prav tako! Dajajmo Ijudstvu ppšteno razvedrilo, poučno zabavo! Na Prlhovl bo dne 6. t. m. pb 3. uri popoldne shod. Govori poslanec P i š e k. Srčno vabimo vse feomišljenike.