273
Novice.
—   Osebne vesti. Predsednik okrožnega sodišča v Celju, dvorni svetnik g. Rudolf pl. Ullepitsch je imenovan predsednikom dež. sodišča v Celovcu. — Koncipist pri finančni prokuraturi v Ljubljani g. dr. A pl. Plachki je imenovan pristavom. — Davčni pristav g Fr. Ran t je imenovan ofi-cijalom, davčna praktikanta gg Jos RotterinFr. Grostiša pa davčnima pristavoma. — Finančni koncipist g. A. Šavnik je imenovan finančnim komisarjem, konceptni praktikant g. A. Huth pa finančnim koncipistom.
—  Promocija. Dne 22. m. m.   je bil   na   dunajskem vseučelišču promoviran doktorjem prava g. Pavel Valjavec čestitamo!
—   Odlikovanja, častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila cestar Peter T ež a k in grajščinski oskrbnik Jos. Stare.
—   Cerkvene vesti Za župnijo Šenturška Gora je prezentovan župnik na Novi Oslici č. g. Janez Hromeč.
—   Zlato mašo je dne 3L julije t. 1. daroval častni kanonik in vpokojeni knezoškofijski kancelar veleč. g. Martin Pogačar. Naše srčne čestitke!
—   Družba sv. Mohorja je tudi letos napredovala, ker šteje 78.103 ude, torej 972 udov več, ko lani Letos se bo razdelilo 468.618 knjig.
—   Državna podpora. Vlada je deželnemu odboru kranjskemu nakazala prvi obrok državne podpore v znesku 3000 gld. za napravo vodovoda v Jurišičih.
274
—   Javni shodi. Minolo nedeljo so ljubljanski krščanski socialisti priredili na starem strelišču javen shod, na čegar dnevnem redu je bila preosnova volilne pravice za mestni zbor, prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta pa prirede shod, na katerem hočejo protestovati proti davku na sladkor. — Gospodarsko in politično društvo za Notranjsko priredi dne 6. avgusta v Starem trgu pri Ložu shod, na katerem bodo govorili dež. posl Božič, dež. odbornik dr. Tavčar, odvetnik dr. Treo in posestnik J. Peče.
v
—   Preprečen shod. V Vuzenici na Štajerskem so nameravali poslanci Eobič, dr. Dečko in dr. Eosina prirediti velik shod. Okr glavar je pregovoril gostilničarja Mravljaka, da je v zadnji uri odpovedel poprej obljubljeno dvorano.
—   Naroden škandal. Pri uradnem učiteljskem zborovanju za slovenjebistriški in šentlenartski okraj so nemškutarski in mlačnosloveoski učitelji izvolili v okrajni šolski svet nemškega zastopnika.
—   Razstavo cerkvenih oblačil je letos napravila bratovščina presvetega Kešujega Telesa. Eazstava je bila dne 30. in 31. julija in 1. avgusta v alojzijeviškem poslopju. Po razstavi so se oblačila zastonj razdelila raznim cerkvam naše škofije.
—   Kmetijsko ministrstvo je gospoda I. Kača, organizatorja spodnještajerskih kmetijskih zadrug, vsprejela za svojega uradnika. Pošlje ga v razne kraje, da prouči organizacijo in ga potem namesti na Sp. Štajerskem kot zadružnega uradnika.
—   Novo okrajno sodišče v Kobaridu na Goriškem prične poslovati dne 1. novembra t.  1.
—   Tržaški Slovenci dobe za svoja društva nove prostore v hiši Al monte verde na lesnem   trgu v Trstu.
—   Nova planinska koča. Dne 1. avgusta je radovljiška podružnica „Slov. planinskega društvau na Eodici pr Bohinju otvorila novo planinsko kočo.
—   Efektne loterije. Finančna oblast je dovolila gasilnemu društvu v Starem trgu pri Ložu in gasilnemu društvu v Velikih Laščah, da priredita tekom letošnjega leta v društvene namene efektni loteriji.
—   Najvišja darila Cesar je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mošnjah v radovljiškem okraju daroval 80 gld. podpore iz svoje zasebne blagajne, in isto toliko gasilnemu društvu v Semiču v črnomeljskem okraju.
—   Oblakov spomenik v Celju, katerega so po prizadevanju dvornega svetnika prof dr. Jagica postavili slovanski filologi svojemu rajnemu tovarišu na celjskem pokopališču, se razkriie dne 9. t   m.
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1899 je 140 strank uložilo 23 378 gld. 85 kr. ; 103 strank uzdignilo 13.782 gld. hl1/^ kr.; 27 strakam se je izplačalo posojil 11.985 gld.; denarni promet 97.463 gld. 59^ kr. Eavnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici dne 1. meseca avgusta 1899.
—   Proti nagodbi in novemu davku izdalo je vodstvo avstrijske socialnodemokratične stranke oklic, tudi v slovenskem jeziku. Ta oklic se je v neštevilnih izvodih v noči od sobote na nedeljo tudi po Ljubljani razširil. Socialni demo-kratje pravijo mej drugim o pomenu te nagodbe to-le: Kaj pomeni ta pogodba, katera je Ogrska grofu Thunu izsilila in katera se ima v malo mesecih tudi avstrijskemu parlamentu vsiliti? Takoj nas bodo zadele žrtve, ki nas bodo tlačile liki neznosno breme, Izvozne premije in davčne restitucije za sladkor, žganje, pivo se imajo po novem, za Avstrijo neugodnem ključu razdeliti med obema državnima polovicama. Izvoz   piva,   petroleja, sladkorja med Avstrijo in   Ogrsko nam
ima naložiti sočasno izročitev užitninskega davka kot dolžnost. Oboje pomeni za Avstrijo izgubo letnih treh do štirih miiljonov goldinarjev, za Ogrsko pa ravno toliko dobička. Veliko hujše pa zadene ljudstvo povišanje užitninskih davkov, ki male dohodke veliko težje obremeni, kakor velike in ki se nič ne ozira na najmanjšo življensko potrebo Na en kilogram sladkorja odpada že danes 13 kr. davka, sedaj je pa isti povišan na 19 kr. Angleži dobe lahko avstrijski sladkor k večjemu po 20 kr. kilo, mi Avstrijanai smo ga doslej plačevali po 40 do 42 kr. in poslej bodemo plačevali 50 Jo 52 kr. za kilo. Avstrijanec porabi dandanes komaj 8 3 kilograma sladkorja za osebo v enem letu, Anglež si ga lahko kupi 35 kilogramov. Poslej se bode morala poraba pri nas še bolj znišati, Pa od kdai treba kakšni avstrijski vladi misliti na blagostanje in zdravje prebivalstva? Saj so sladkorni baroni dosti skromi, če so danes zadovoljni, da imajo razven kartelnega dobička dvanajst milijonov goldinajev iz davčne mošnjice. Tudi petroleju se zviša cena. Za tri do štiri kr. za kilo postane stane dražji, V ta namen se je colnina na surovi petrolej zvišala za fl 1 80 po metriškem centz v korist 200 galiških jamskih posestnikov. V ozadju pa čaka še zvišanje užitnin-skeda davka na pivo in žganje Za najslabše pivo (Abzugbier) je pričakovati, da se podraži za 83 kr. po hektolitru; pivo-varji in gostilničarji bodo naredili „okroglo" 2 kr. po litru. Zopet so brezposestni, delavni slojevi narodi oni, katerim se naklada največja bremena v korist Ogerske Celotni uspeh, kadar se ves davčni program izvede, bode tak, da se zvišajo izdatki delavske družine za okroglih fl 15 na leto, kar požre torej 10 dnin izurjenega in 12 dnin neizučenega delavca na Dunaju. Iz davčnih dohodkov se imajo pa bogati pivovarji, žgan arji itd. ki so pogodbi pritrdili, odŠkodovati, ako bi se konzum zmanjšal. — To je vse resnično in to isto, četudi « milejšimi besedam smo povedali tudi mi ali zato moramo vender nasprotovati   vsaki  demonstraciji, ker se ne da nič premeniti.
—   Konj za 40.000 škatljic žveplenk Predsednik kranjrke trgovske in obrtne zbornice gospo i Ivan Perdan je te dni kupil od g Otona Homana v Eadovljici konja za 40.000 škatljic Ciril Metodovih žveplenk Najboljšo kupčijo je pri tem naredila družba sv. Cirila in Metoda, kateri je gospod Perdan odskupila pri njenih žveplenkah odštel že celih 2000 gld. torej res jako lepo svoto
—   Tržaški socialisti so minolo nedeljo hiteli prirediti pod vodstvom znanepa Ucekarja shod v Piranu. Lihi pa so shod preprečili. Pregovorili so gostilničarja, ki je socialistom obljubil svojo dvorano za shod, da je to obljubo preklical, potem pa so s pestmi napadli delavce tako, da so se morali ščititi redarji in orožniki, in da so bili zlasti pri okrcanju v veliki nevarnosti.
—   Tamburaški zbor snujejo slovenske ljubljanske tovarniške delavke.
—   Novo sokolsko društvo. V Pulju se je ustanovilo društvo „Sokol Tyrš", čigar občni zbor bo v nedeljo dne 6. avgusta.
—   Poučni shod koroških posojilničarjev sklican po „Zvezi slovenskih posojilnic", je bil v nedeljo v Celovcu. Udeležnikov je bilo 60 Naj bi to posvetovanje obilo pripomoglo k razvoju posojilništva na Koroškem, s čimur bi se tudi utrdil slovenski živel.
—   Pomankanje vode v Trstu je letos jako občutno. Mestni magistrat je izdal razglas, naj jemljejo ljudje kar mogoče najmanj vode iz vodovoda. Zmanjkalo je vode tudi v mestni bolnišnici.
—   Žganje. Pred par tedni nosila sta dva Prevorijana nekemu krčmarju v sodčku žganje iz Kozjega na Prevorje. Med potjo si privoščita nekaj bokalov tega žganja. Posledica je bila dvojna: Jeden žganjepivcev je vsled zavžitega alkohola umrl, drugi sedi pod ključem.
275
—   Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno upravništvo »Slovenca" v Ljubljani zbirko 10 gld. — Slavno upravništvo „Miraa v Celovcu po g. V. Legatu zbirko 296 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. blagajnici Mirni Pire 70 gld. — Moška podružnica v Postojni po g. blagajniku E. Šeberju 46 gld. 50 kr. — Litijske Slovenke 100 gld. kot pokroviteljnino št. VIII. s prošnjo, da se vpiše kot zastopnica gospa Kristina Gregorič, notarskega kandidata soproga. — Gr. N. Kunstelj v Škocjanu iz nabiralnika 5 gld. — Gdč Zora Marenčičeva iz Kranja nabiala na novi maši č. g. frančiškana o. Ernesta Jenko v Šentvidu nad Ljubljano 10 gld. — Podružnica za Šteben in okolico 14 gld. 97 kr. — Podružnica za Ziljsko dolino in župnijo Vrata 36 gld. 35 kr. — Šenklavško - frančiškanska ženska podruž-niea v Ljubljani po gospej dr Grregoričevi 57 gld. — č. g. Ivan Trpin, beneficijat v Šmartinu pri Litiji, na račun pokro-viteljnine od prodanih razglednic 5 gld. — Izvenakad podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 17 gld. — G Ivan Je-bačin, trgovec v Ljubljani, zalegatelj družbine kave in sladne kave, 100 gld. — Podružnica v Litiji po č. g. prvomestniku Jerneju Zupančiču 50 gld. — Bog plačaj z obilnim blagoslovom vsem darovalcem!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Me t o da v Ljubi j a ni.
—   Smrtno zadet je bil v nedeljo dne 30. m. m. na gugalnici v Kranji 26 letni Frančišek Pravst po domače Fajd-ljov iz Hrastja. Pravst je bil zadet od sosednega gugajočega se čolna in se je takoj smrtno pobit zgrudil na tla.
—   V čredo ovac. ki se ie pasla na pašniku mej Zagorjem in Juršicami na Notranjskem, je dne 21. m. m. udarila strela. Od 140 ovac jih je strela ubila 43.
—   Nesreča na Reki. Dne 1. t. m. zvečer se je na Reki pet pomorskih vojakov peljalo na vojno ladjo „Budapesta in to v čolnu, katerega sta vodila dva čolnarja, čoln je bil slab in se je potopil. Trije vojaki in dva čolnarja so se potopilii ker so bili pijani, dva vojaka pa sta se rešila,
—   Nesreča. Dne 22. julija našel je 161etni Josip Sušina iz Viher pri Krškem na topničarskem strelišču med Zadovinkom in med Vihrami dva nesprožena Šrapnela. Namesto da bi bil to naznanil vojaškemu zapovedništvu v Zado-vinku, skril je najdena šrapnela v nekem grmovju Tri dni pozneje je Sušina z dvema prijateljema Martinom Pircem in Antonom Murnom poskusil najdena šrapnela odpreti, da dobi iz njiju smodnik. Fant ni vedel, da mora nastati eksplozija, čim odpre šrapnel. S kleščami je oivil zamašek, a ko je bilo to gotovo, eksplodiralo je razstrelivo. Sušina je bil nad očesom tako nevarno ranjen, da je nekaj ur potem umrl. Kriv je svoje nesreče sam. Prebivalstvo se vsako leto po večkrat opozarja, naj najdene šrapnele naznani vojaškemu oblastvu, a vse to opominjevanje ne zaleže Dič5 dokler se ne zgodi kaka nesreča
—   Nezgoda na železnici. Pri Rikarji vasi blizu dravskega mostu na Koroškem se je na brzovlaku proti Mariboru zgodila velika nesreča. Vlak se je pretrgal. Veliko vozov je bilo podrtih in prekucnjenih, dva sta padla v globoČino. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih.
—   Gad je pičil Uršulo Kastrevec iz Hrušice pri Sto-pičah, ko je pobirala steljo.
—   Požar. Dne 24. julija je udarila strela v pristavo gospe Ide pl. Eajakovic v Doternežu. Pogorela so poslopja z raznim orodjem in krmo. Škode je nad 10.000 gld.
—   Strela   je   vdarila   v hlev   posestnika A. Jelovčana iz Lajš in ga užgala.   Hlev je do tal   pogorel   in poginilo je dvoje glav   živine.    Škode je 800 gld.  —   V   Primskovem je treščilo v poslopje Fr.   Likozarja.    Pogorela je hiša z gospo darskimi poslopji. Škode je 2000 gld.
—   Utonil je 591etni dninar Jos. Premrov iz Vipave v nekem, le 30 cm globokem jarku Mož je ljubil žganje in je skoraj gotovo v pijanosti zabredel v lužo.
—   Nekaj o nemških akademikih. Iz Lipssega poročajo : Na tehniki v Limbachu so zaprli šest akademikov radi — požiganja. To je seveda obudilo velikansko pozornost, toliko bolj, ker so mladi ljudje iz najboljših družin. Razpo-sajenci so dne 2. junija t 1. popivali; o tej priliki jim je prišla na misel nevarna stava, vsied katere bo tisti, ki pokaže o požaru največ poguma, smel eno leto dni brezplačno piti na vseh popivanjih. Potem so zažgali velik skedenj graj-ščine v Limbachu. Dninar Freitag, ki je spal v skednju, je zgorel. Le z veliko težavo se zvladali ogenj, ki je postal nevaren tudi bližnjemu kolodvoru In to nemško burševstvo daje na Nemškem in v — Avstriji direktivo nemški politiki! Ne Čudimo se torej, da ie sedaj vsa nemška politika prav po burševsko cinična in izzivalna.
—   Požarov je bilo 1. 1898 v Avstriji 8189, ki so uničili 17.593 poslopij v skupni vrednosti 22,981.000 goldinarjev. Zavarovanih poslopij je bilo 13.032 za 16,086.000 gld. V 693 slučajih je provzročila zlobnost človeška požar, v 488 slučajih je blisk zažgal V zadnjih 25 letih je pogorelo 345 839 poslopij v vrednosti 413,482.000 gld. Najmanj požarov je bilo leta 1879 . namreč 4834.
—   Hipnoza in želodec. Na neki nemški kliniki so imeli žensko, katere želodec ni mogel obdržati najmanjše količine jedi. Ko so ostala brezuspešna vsa druga sredstva, je poskusil profesor s hipnozo. Hipnotiziral je bolnico ter ji za-povedal naj je in obdrži Iirano. Tudi to ni pomagalo. Profesor je obupal, da bi jo mogel ozdraviti. Neki asistent pa je poskusil drug način hipnoze Tudi on je spravil bolnico v hipnotično stanje ter ji zapovedal jesti. Ko se je to zgodilo, ji je zaukazal, naj pozabi, da je jedla; potem jo je vzbudil iz spanja Bolnica res ni vedela ničesar o tem, da je jedla; obdržala je hrano ter jo prebavila. Tako so jo hranili nekaj dni. Sugerirali so ji celo, da je tako bolna, da ne sme ničesar zavžiti Sčasoma se je želodec privadil hrani. Sedaj so ji začeli v hipnozi dajati manje in manje jedi ter ji dajali nekaj malega, kadar je bdela. Želodec je začel prebavljati tudi to hrano. Polagoma so povečali dajatve za časa bdenja in čez nekaj dni je jedla zopet, kakor navadni,   zdravi ljudje
—   Umrl je, ker je pil gnoj. V Italiji je te dni umrl nek Gabrijelli, ki je stavil, da izpije tri čase gnoja. Stavil je, da mu nasprotnik plača za vsako izpraznjeno čašo eden frank ali 45 novč. Res je izpil vse tri čase in tako dobil stavo. A kmalo ga je začelo silno gristi po trebuhu, da je moral v posteljo in so poklicali zdravnika, ki je izjavil, da je Gabrijeli v veliki nevarnosti. Znanost zdravniška mu je malo pomagala, ker so bile bolečine vsaki dan veče in je trpel velike muke; konečno sedmi dan je umrl. Take nespametne šale bi bi morali vender opuščati možje, ki poleg sebe morajo skrbeti tudi za otroke, katerih je Grabrijelli zapustil lepo številce z vdovo vred.
—   Angleži prestopajo k Buddhismu Protestantski Angleži so si izvolili novo vero, protestantstvo jim ne ugaja več. No, to ima svojo politično stran, buddhizem je indijska vera in Anglija se boji, da izgubi podložnost indijskih narodov, — treba se jim toraj približati s prestopom k njihovi veri. Nedavno je prestopil k buddhizmu nek Anglež na otoku Cevlon, in je postal celo duhovnik Budde. Zdaj je zopet prestopila Lady Edit Donglas, edina hči markiza of Queesnsberry, in se je poročila z Mr. Laue Fox Pitt-om, ki je tudi prestopil k tej veri. V Londonu nameravajo celo zidati krasen buddhistični tempelj za novoverce. Ljudje pač menjavajo vero, kakor hlače in srajco.
276
—   Biciklist vrh dimnika. Izmej neštevilnih ameri-kanskih novosti se poroča sledečo: biciklist profesijonalni kolesar Aleksander Schever, znan pod imenom „avstralski vrtinec", se producira s kolesom na vrhu najvišjega tovarniškega dimnika v Washingtonu v Ameriki. Dimnik je v tovarni družbe Capitol Traction Compaoj in je visok 195 čevliev. Dimnik ni v rabi in je pokrit z deskami. Na teh deskah se producira biciklist. Ker ostane en celi teden na dimniku, je pritrjen nad njim velik solnčnik proti hudi vročini in je postavljena tudi ena lopa, v krterej umetnik bicikla spi. Hrano mu vlečejo po dimniku gori. Od jutra do večera se vozi na okroglo in hoče tako zmagati nad najboljšim biciklistom Amerike Murpbvjem, kateri v eni minuti prevozi miljo. Z vsega mesta ga gledajo na dimniku, a da pride na svoje stroške, je oddal dimnik na neko družbo za anonce, katera je prev-lekla ves dimnik s pestrobojnimi papirji, na katerih so anonce. Taka prilika se jim ne ponudi več za anonce.
—   Poroka na Cetinju. Dne 27. t. m. se je izvršila poroka črnogorskega prestolonaslednika Danila s princezinjo Juto iz hiše Meklenburg - Strelic. Nevesta se je odpeljala dne 24. t. m iz Pulja na posebnem parniku v Bar na črnogorsko albanski meji. Tu je dne 26. t. m. prestopila v pravoslavje. Prestop iz protestanske v pravoslavno vero je izvršil metro-polit Mitrofan z sodelovanjem več arhimandritov v prisotnosti princev ene in druge rodovine. Kasneje so se svatje odpeljali proti črnogorski višavi v Cetinje najprej v kočijah potem s parnikom po vodi in zopet potem v kočijah proti črnogorski stolici, kjer je bil velikanski slavnostni sprejem. Prihajajoče svate so pozdravili najprej z streljanjem iz trdnjav in pa z streli iz malih pušk in revolverjev od strani čakajočega občinstva. Ko so prispeli na Cetinje, je Ženin pripeljal svojo nevesto pred očeta, ki jo je objel in poljubil v lica, potem jo je ženin predstavil še svoji materi in konečno drugim princem in povabljenim gostom. Popoludne ob 5. uri se je izvršila poroka v stolni cerkvi na Cetinju ' akor priče pri poroki so prisostvovali veliki knez ruski Konstantin Konstantinovič v zastopstvu ruskega carja za nevesto in princ Neapeljski v zastopstvu kralja Umberta za ženina. Po završeni poroki je bil slavnostni dvorni obed in pa na planjavi narodna slavnost za množico ljudstva, ki se je zbrala na svatbo kneževiča na Cetinje. Javlja se, da je nevesta Milica (tako se zdaj zove) napravila najpovoljnejši utis na črnogorskem dvoru in tudi pri narodu.
—   Operacija na levinji. „British Medical Journal" poroča o jako interesantni operaciji, katero je izvršil na neki levini menažerije v Perugiji na Laškem profesor Grus^avo Pi-senti od tamošnje univerze. Žival so najprej morali izločiti od drugih živalij in jo zapreti v posebno klet, da jo potem omamijo. Klet so potem obdali in zamašili z bombažem in vrata zaprli tako, da ni prišlo najmanj prepiha do živali. Na to so žival kloroformovali in v nekaterih minutah je ležala brez zavesti, — bila je omamljena. Tako so potem potegnili iz kleti in jej dobro zvezali noge in parklje, poleg tega se jej še zamašili žrelo in jo položili na mizo. Že je profesor Pisanti na stavil svoj nož, da prične operacijo, — h kratu se levinja zgane, prebudi se in se zvali z mize. V tem se je osvobodila zamaška v žrelu in tudi vezi iz ene noge ter začela rjuti. Zdravniki se niso pristrašili, marveč so odredili, da se po krije žival s plahtami in se jo drži k tlom; pred žrelo pa so jej držali v žvepleni eter namočeno platno. Toda predno je zver z nova onemogla, planila je rjoveč na zdravnika in raztrgala bi ga bila. toda v istem hipu se je že zgrudila omamljena po etru, na tla. To je priliko je porabil Pisenti ter dal potegniti levinjo v klet in ondi tako privezati, da se ni mogla
več ganiti. Potem je izvršil oporacijo na nogi ki se je vrlo obnesla. Zanimivo je pa bilo tiste trenotke opazovati druge zverine v menažeriji, leoparde, volkove, hijene, opice itd., ki so tresoč se od strahu gledali čudni prizor.