ACROCEPHALUS letalnimi peresi. Prav tako neizrazita sve- tlejša lisa je bila nad repom v obliki črke V. Po teh znakih smo zaključili, da je bil opazoyani os~b~k odrasel. Pq vzletu se je klinkac dvignil zelo visoko nad akumulacijo in izginil. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2106 Maribor GRAHASTA TUKALICA Porzana porzana SPOTTED CRAKE - On 30th march 1998 at Dravograd 30. marca 1998 sem se za kratek čas ustavil na Dravograjskem jezeru. Počasi sem šel po nasipu kanalizacije in poslušal ptičje petje. Ko-sem s~ vračal, sem-na svoji desni le kaksne tn metre proc opazil tukalico, ki je stala čisto pri miru in gledala proti meni. Gledala sva se kakšnih deset sekund. Bila je sorazmerno vitka, tako da sem prvi hip pomislil, da gre za malo ali pritlikavo tukalico. Noge je imela zelenkaste. Določil sem jo po progah in pikah na bokih in prsnem delu (kar pa samo po sebi ni zadostno razločevalno znamenje; glej tudi prispevek v rubriki Skrivnostna fotografija v 86 št. Acrocephalusa, op.ured.) Ko pa sem se ji želel počasi še bolj pribižati, jo je urno ucvrla v trstičevje. Dvajset metrov od opazovanega mesta sem pred dvanajstimi leti - 15. 11. 1986 - ujel in obročkal prvo in doslej edino grahasto tukalico. Perut je imela dolgo 120 mm, noge (tarsus) 38 mm, kljun pa 26 mm. V desni peruti ji je manjkalo nekaj primarnih letalnih peres. Davorin Vrhovnik, Vitanje 106, 3205 Vitanje 118 XIX - 89 - 1998 ŽERJAV Grus grus COMMON CRANE - 5 on 20th August 1998 flying over Ljubljana Dne 20. 8. 1998 sem v Murglah zaslišal trobentajoče glasove ptic v letu. Pogledal sem z daljnogledom v pretežno oblačno nebo, skozi katero je sem ter tja pokukalo sonce, in videl 5 žerjavov, ki so leteli v jugozahodni smeri proti Barju. Ptice so s~ ločevale in združevale; nekatere so nekaJ- krat tudi zakrožile, dokler mi zaradi slabe vidljivosti niso izginile izpred oči. Peter Legiša, Pod brezami 34, 1000 Ljubljana POLOJNIK Himantopus himantopus BLACK-WINGED STILT - Two on 20th April 1997 abave the Drava river near Ormož Dne 29. 4. 1997 sem s sinom in prijate- ljem s čolnom prečkal Dravo na sotočju Pesnice, odtočnega kanala hidroelektr- arne Formin in starega toka Drave. Ze več let spremljam pojavljanje vidre na delu Drave med Ormožem in Središčem ob Dravi, in ker sem v pretekli zimi štirikrat naletel na njene sledove, sem tudi tokrat pregledal najprej zamuljeno obrežje oJ? izlivu Pesnice, potem pa sem se namenil pogledat še zamuljeno obrežje stare drav- ske struge. Ko smo iz stremena odtočneg.a kanala zapeljali v mirni del stare Drave, Je sin zavpil "polojnik". Takoj sem segel po daljnogledu in res, ne vem, od kod sta se vzela, sta po Dravi navzdol letela dva polojnika. Naslednjega dne smo bili vnovič na Dravi in ob 1 7. 00 uri se je po starem toku zopet bližal en polojnik. Letel je počasi, ne več kot 15 m nad čolno~, tako da smo si ga lahko dobro ogled9l1. Naslednjega dne sem pregledal Ormosko jezero in bazene tovarne sladkorja, čez dva dni pa sem bil ponovno na Dravi, vendar polojnikov nisem več videl. B9ris Kočevar, Kerenčičev trg 5, 2270 Ormoz MALI SKOVIK Glaucidium passerinum PYGMY OWL- On 17th February 1998 at Smolnik near Ruše 17. februarja 1998 sem bil ob Dravi v Smolniku pri Rušah. Na robu gozda Dobrava na levem bregu že drugo leto XIX - 89 - 1998 zapored prenočujejo veliki kormorani. Toda letos so jih ribiči pričeli nelegalno plašiti, zato so prenočišče sredi februarja zapustili. Prav z desnega brega so ugodne razmere za opazovanje. Skril sem se med goste vitke smreke in opazoval dogajanje na drugem bregu. Kormoranov res ni priletelo prav veliko, pa še ti so se zaradi slabih izkušenj napotili dalje v smeri Fale. Toda ob mraku me je bolj presenetil mali skovik, ki je pričel v gostem smrečju prav blizu skovikati. Opazil sem tudi, da v smrečju prenočuje veliko meniščkov, č­ opastih sinic in rumenoglavih kraljičkov, kar verjetno močno priteguje malega skovika, saj se z njimi prehranjuje. Zanimivo, da o malem skoviku še do nedavnega celo iz gozdov z ovršja Pohorja (razen zgodovinskih zapisov iz začetka tega stoletja) ni bilo nobenih podatkov, ki bi potrjevali, da tu živi. Domnevno prezimovanje v dolini neposredno ob Dravi (Smolnik in gozd Dobrava ležita nekaj prek 300 m n. m .) je dokaj zanimivo, čeprav iz starejših ornitoloških zapisov pri nas (J. Ponebšek) izvemo, da se v jeseni in pozimi redno pojavlja v dolinah in blizu vasi. Seveda se ob tem postavlja splošno vprašanje: ali mali skovik tudi danes redno prezimuje v dolinah in nižjih legah? Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN- Nest on :f1d September 1997 at Rinka waterfall in Logarska dolina; probably stili teeding the young Dne 2.9. 1997 sem v skalnati steni nad slapom Rinka v izteku Logarske doline odkril gnezdo skalne lastovke. Najprej sem s poti, ki vodi proti Frischaufovemu domu na Okrešlju, opazil tri skalne last9v- ke, ki so lovile precej visoko v zraku. Cez nekaj časa sta se dve približali ostenju in ena je z veliko hitrostjo odletela pod manjši previs. Ko se je to še enkrat ponovilo, sem sklenil, da si stvar pobliže ogledam. Povzpel sem se kakšhfi?. deset metrov navkreber pod previs in v svoje veliko presenečenje odkril gnezdo, nameščeno vsega nekaj metrov od tal. Bilo je zelo ACROCEPHALUS svetle, oker-~kremas!e barve, kar se ujema z opažanji Sereta (Sere 1989) z območja Julijskih Alp. Kljub neposredni bližini gnezda s poti zaradi previsa ni bilo videti. Postavlja se seveda vprašanje, ali je mogoče, da je skalna lastovka v času opazovanja kljub poznemu datumu še krmila mladiče . Sicer bi težko pojasnili njeno priletavanje h gnezdu. Kakorkoli že, podatek o gnezdenju skalne lastovke v Kamniških in Savinjskih Alpah je vseka- kor zanimiv, saj doslej v meni znani literaturi (Acrocephalus) nisem zasledil, da bi le-to bilo poznano. Pač pa je v slovenskem ornitološkem atlasu gnezde- nje potrjeno v kvadrantu 13/ 46 (op. ur.). Naj še dodam, da to ni bilo moje prvo srečanje s skalno lastovko. Opazoval sem jo že dne 12. 8. 1995, in sicer štiri ( 4) osebke nad planinskim domom v Tamarju ter 15.8.1995 en osebek v dolini Trente v bližini istoimenske vasi. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor RDEČA LASTOVKA Hirundo daurica RED-RUMPED SW ALLOW - Pair looking tor nesting possibility on 2ih May 1998 at Sočerga (Istra) Srečanja z redkimi vrstami ptic so najlepša, kadar niso pričakovana ali celo načrtovana. Vsakodnevni obiski sporno- lov pod Velikim Badnom v slovenski Istri, tja me je klical puščavec, so postali konec maja že takšno rutinsko opravilo, tako da se kakšnega prenečenja sploh nisem več nadejal. Toda 27. 5. proti večeru sta pozornost vzbudili dve lastovki, od kod sta se tako nenadoma vzeli, ne vem, vendar sta dodobra vzalovili sicer spoko- jno ozračje. Sproščeno in elegantno sta jadrali v večerni sinjini, povsem drugače, kot to počno razposajene kmečke sorodni- ce. Višina je bila za opazovanje ravno pravšnja, tako da sem v pticah kaj hitro in s prostim očesom prepoznal rdeči lastovki. Užival sem ob njunem spreletavanju, v tako neskončno mehkih zavojih si imajo kaj povedati samo zaljubljenci. Se najbolj pa me je očarala barva jurice in zatilja, zakaj vse to perje je bilo v barvi šipkovega cveta. Kako škoda, sem pomislil, da se ne imenuje rožnata lastovka. 119