/ O Kavirih ali Ravnikih. # -v (Spisal Davorin Terstenjak.) Že večkrat sem omenil, da živi na Pohorji še dosti lastnih imen, ktere opominjajo na m y I h i č n e bitja starih Slovencev. Tako nahajamo: Perkunike, Perunike, Mitavce, Milane, Namise, Marante,Marote, But e je, Krakore, Tatolnike, Kurtele, Veninšeke, Svarožnike, Mikeje, Ince, Incke, Sabotine, Möge, Kres ni ke, Kolednike, Vanolšeke, Trožmerščake, Grakuze, Voceje,Vuceje,VucaInike, Primute, Ingoliče, Dundare, Mamonike itd. Vse te imena sem že razložil na raz­ nih mestih svojih arheologičnih in mythologicnih spisov, ali našel sem letos spet dve imeni: Živo rt in Živortnik ali, ker Pohorci a kot o izgovarjajo, pravilniše : Živart in Živartnik, dalje: Kavir in Kavni k. Ko sem uprašal starega Pernousa iz št. Antonjevske fare na Pohorji, ali bi vedel povedati, kaj Živart in Kavir pomenjuje, mi reče: Pomen imena Živart mi ni znan, ali K a vir a poznam. Kav ir i so nekdaj bili modri ljudje, so znali prerokovati, so poznali vse ozdravivne zelišča, so znali lepe pesme zlagati; še sam sem poznal starega Dimeja prav „kunstnega" človeka, kterega so ljudje za K a vira imeli." — Več mi starec ni vedel povedati. Besedo Kavir primerjam sanskritski besedi: kavi. Kavi je bil pa pri starih Indih moder mož. Indiški pisatelj in komentator Sàjana pravi, da so umeli Kavi razlagati svete bukve, imenovane Vede : „Kavinam veda<;ästraparam galànàm." (glej verst. 6. Upanišad. Tade va-Upanišad.) V 40. Anuvàki Upanišada se nahaja Kavi v po­ menu duhovna. Indiški pisatelj Jaska razlaga Kavi s „kr anta kar m an" in Wilson tolmači Kranta z „gone, overcome, s ur passe d." Da so Kava tudi Iranci ali zapadni Arjani poznali, je znano (glej : Aus­ land, Jahrg. 1858 str. 1239.) Kavi je toraj bil pri starih Arjanih duhovnik, pesnik, prerok in vedež. Ker pa so duhovniki v sta­ rih časih tudi bili vračniki, lahko zapopadamo, zakaj se v slovenski povesti prikazujejo kot vračniki. Z besedo kavi, kava, kavir, kavnikje brez dvombo so­ rodna keltska C o i b h i, ime naj višega duhovnika družbe D r u i d o v. Druidi so pri starih Keltih bili učeniki, pevci in preroki, sredniki med bogovi in ljudmi (glej obširniše Kari Eckerraan „Lehrbuch der Religionsgeschichte und Mythologie," dalje Klemm, „Allgemeine Kulturgeschichte der Menschheit" VIII. zv. str. 41.) Druidi so nosili posebno obleko, duhovni belo, pevci pa rujavo in še plajš, kterega so z leseno klafico zaklafnovali. Glavo so si pokrivali s kapo, kakor je še sedaj nosijo v Bearni. Lase so imeli kratke, pa dolgo brado. Dalje vidimo na spomenikih Druide z dolgo palico, na nogah pentalfa (Drudenfuss), in pa še v rokah po­ zlačeno kačje jajce, (glej obširniše „lieber die Druiden der Cellen" von Karl Barth. Erlangen 1826) Bili so pa Druidi še razdeljeni v različne kaste, kakor: v Saronide, Semotheje, Euhage, Dry- side itd. Naj viši Druid se je velel, kakor je že rečeno, Coibhi Druid (Barth. 1. c. str. 26) Ena versta Druido v se je imenovala Sen ani, kteri so bili sodje in deržavni opravniki, druga Eubuti, kteri so se pečali z astronomijo, geometrijo in vračarstvom. Druidi pevci so igrali v harfo, imenovano Telyn. Kot spomeniki druidovskega „kulta" se nahajajo po deželah, kjer so Druidi stanovali, silne pečine, in posamezni stebri, 20 — 58 šolnjev dolgi, in 10 — 15 šolnjev široki, (glej Keferstein „Keltische Alterlh." str. 263) Proti koncu so ti stebri špičasti, na verhu so pa večidel izdolbljeni, in v tej dolbljini je ogenj gorel. — Bazun teh bogočastnih spominkov se še najdejo na Francozkem in Angleškem cele verste stebrov (Pfeileralleen), ktere lehko namatane pogledaš pri „Caylus recueil d' antiquités Tom. VI. 120. 121. — Po deželah, v kterih so nekdaj Kelti stanovali, se nahajajo tudi „cromlechi" (kreis­ förmige Steinpfeilerreihen). Takšen „cromlech" obstoji večkrat iz 200 stebrov. — Posebna versta spomenikov so tudi veliki jajcu po­ dobni pečni kosi, doli polokrogli, kteri na kakšni ravnici tako v ravnovažji ležijo, da je lehko vertiš na vsako stran , vendar človečji moči jih ni mogoče skotniti s podlage. Njihov obseg šteje 80 šolnjev, in težki so do 5000 in 10,000 centov. Najdeš je tudi po Nemškem, in sicer v Detmoldskem in Hanoveranskem (glej Dorow „Denkm. germ. und röm. Zeit" itd. I. 22 itd.) Vseh teh keltskih bogočastnih spomenikov sem pri tej priložnosti omenil v pričevanje, da stari Norenci in Pa­ no n i niso bili Kelti, ker kaj takšnega zastonj iščeš po Koro­ škem, Kranjskem in Štajerskem. Edini ostanki, kterih bi vtegnil kdo šteti med bogočastne spomenike starih Keltov, so k a m 11 a t i kiji, k a m n a t e sekire in k 1 a d v a ; pa take reči se nahajajo tudi v Neuseelandu, na otoku Tonga in med japaneškimi starinami, ne more se tedaj terditi, da so te reči zgoli le keltske (primeri Klemm 1. c. str. 52.) Pervotni pomen besede kavi mi ni znan, ali ta beseda se rablja v Vedah večkrat za poznamovanje 1 u čini h teles, postavim solnca in planeta Venere. Pri starih Litvanih se je eden solnčnih bogov velel Kava s, in ker so z mladoletnim solncom stari Slovani in Litvani začenjali mlado leto, se veli pri Litvanih me­ sec sušeč tudi Kava s (Narbntt L 12. 298. Kavi je vtegnilo pri starih iztočnih in zapadnih Arjanih, dalje pri Keltih, Litvanih in Slovanih biti primek solnčnega boga ; solnčni bog pa je v veri teh narodov bog prerokovanja, vračitve, pesništva, godbe, zato nahajamo k a v i j c iu k a vi r e s temi lastnostmi previđene. V Gilferdingovi knjigi: „0 otnošenij jazika slavjanskago k jazikam rodstvenim, Moskva 1853" sem tudi našel besedo kavni k v pomenu koldun, in Gilferding sam jo je prav dobro primeril s sansk. kavi, poeta. Koldun pomenja v ruščini bajevnika, copernika. Pervolni pomen korenike k a r je menda gledati, zreti, lat. ca­ vee, na kaj gledati, nemški: gaffen? primeri rusk: k a vika ~ gosinje oko, toraj kava, kavi /are^ojr^v = vidovina, vidan, der Seher, Eichhoff ima Kai v, ehren, achten, toraj v prenese­ nem pomenu, ker častiti, poštovali je = na kogar gledati.*) Po­ menom viditi, gledati pa so za podlago pomeni svetiti, sijati, zato kavi = sùrja, arka bhàrgava, uganas, ktere besede vse izrazujejo pomene : lucens, spi enden s, fu Igen s itd. Iz korenike kav je tudi serbska (Vuk s. v.) č a v a r i j a t i, alucinari, č avari janje, alucinatio. Zrafrom tedaj Kava, K a v i, K a v i r , Kavni k. Cavar, Ča vari ja v pomenih: Videz, vedež, prerok, d e r S e h e r, Weissager. Gos je elbišna žival, in symbol solnčnih bogov (zato jo nahajamo na glavi Radogostovi, pa tudi symbol vodnih božan­ stev, kterim so arjanski narodi pripisovali prerokovavne moči; celo gosem samim, terdi ostroumni Pott, so pripisovali stari narodi moč sluten j a in proviđenja, tako ruska beseda k a v i k a v pomenu gosinje oko najde celo lehko svojo naravno razlago. V ruščini pa pomenjuje Kavi k a tudi z nam nje, in menih Chraber očitno piše, da stari Slovani niso imeli izperva knjig: („HA qpLTaMn H p'fe.^aMH MbitxÄ H raiaaxift.)'"*) zato se je še v polščini ohranila beseda kaval, kavalek. Strich, Los, Stab, palčića, iz ktere je K a v a , Kavi, K a v ir , K a v n i k , C o i b h prerokoval. Glasnik literarni. še nekaj lastran beril MikIošiče?ih. (Dalje.) Zdaj pa naj nj\§tejemo in popravimo nekoliko posebnih reci, ki jih jo g. R. pokazil; vendar se ne moremo uterpeti, da je ne bi še en­ krat sprožili, da beseda „duh" za „geist" (der Sprache) ne velja. Na­ mesto: „to ni v ali po duhu našega jezika," naj bi se govorilo rajši: „to ni prav po naše" ali na ravnost „to ni po naše." — Če rečeš kmetu: „to je po duhu našega jezika, vem, da si bo mislil: to dišf po našem jeziku t. j. das ist nach dem Gerüche (ne pa: nach dem Geiste) unserer Sprache; „v duhu" pa ni nikamor prav; namesto v *) Primeri respectus od respicio. Klotz (Latein. Handwört. s. v.) je tudi tega mnenja in piše: Cavee stammverwandt mit crxsTrav, crxOTTStV, schauen und scheuen, daher cavere, vorsehen. Po takem Kavi der Seher, Vorseher, Profet. **) N§ Črtami i rézami ctèha i gataahg. (a nosnik == on, večidel naš ó.)