UDK 82U6LL09Kmčonih A.: 7.037.3 Kristina Pranjic Zagorje ob Savi khristten@gmail.com
FORMALNE MISTIČNE PRAKSE RUSKEGA FUTURIZMA
Članek se osredotoča na literarno delo Alekseja Kručoniha, enega izmed najpomembnejših predstavnikov zgodnje ruske avantgarde, čigar delo je osnovano na principu zvočnega govora (glosolalije) mističnih sektaških skupin. V članku želimo predstaviti spoj mističnega in formalnega raziskovanja jezika in glasu pri Kručonihu, ki je pomembno vplival tudi na razvoj formalne literarne vede ruskih formalistov.
Ključne besede: ruski formalizem, Aleksej Kručonih, zaum, glosolalija, sektaška skupina hlistov
This article focuses on the literary work ofAleksey Kruchenykh, one of the most important representatives of early Russian avant-garde movements. Kruchenykh's work was based on the notion of mystical sectarian groups' sound-speech (glossolalia). In the article, I present mystical and formal explorations of language and voice in Kruchenykh's work, which also significantly influenced the development of the formal literary theory of the Russian formalists.
Keywords: Russian Formalism, Aleksey Kruchenykh, zaum, glossolalia, sectarian group Khlisty
Ruski futurist Aleksej Kručonih je poznan predvsem po futurističnem spektaklu, operi Zmaga nad soncem (1913), in kot utemeljitelj pesniškega jezika oz. eksperimenta, ki ga je poimenoval »zaumni jezik« ali »zaum«. Delo Kručoniha je izredno zanimivo, saj je na eni strani teoretično utemeljeno s konotacijo mističnega izrekanja neizrekljivega in ekstatične vokalizacije (glosolalije, mistične prakse ruske sekte hlistov), na drugi strani pa formalistična šola literarne vede jemlje njegove pesniške eksperimente in na njihovi osnovi prihaja do formalizacije pesniškega jezika v kontekstu znanstvenega preučevanja literature. Ravno na poudarjanju zvočnosti jezika Roman Jakobson utemelji samonanašalno pesniško ali estetsko funkcijo, ki je značilna za umetniška besedila. Zaumna beseda Kručoniha se v popolnosti referira sama nase, gre za »besedo kot tako« (cmoeo KaK mameoe), ki svojega pomena ne dobiva glede na mesto v sistemu označevalcev, ampak ima neodvisen pomen glede na svojo zvočnost.
Praksa Kručoniha je radikalnejša od tiste, ki jo je osnoval Velimir Hlebnikov, ki je podobno s svojimi pesniškimi praktikami »zvezdnega jezika« ali »jezika ptic« poskušal osnovati enovit, svetovni jezik. Zaum Kručoniha je podobno kot glosolalično izrekanje (»govorjenje v jezikih«) osnovan na ideji neposrednega, takojšnjega sporazumevanja brez osnovanja (gradnje) enega skupnega (statičnega) jezikovnega sistema. Takšen jezik je torej jezik, ki bi se konstantno prerajal, a bi kljub temu omogočal komunikacijo. Zato v obeh primerih - tako glosolalije kot zauma - niti ni mogoče govoriti o
480
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 3, julij-september
jeziku, če pojmujemo jezik kot sistem znakov, kjer ima vsak sestavni del jezikovnega sporočila točno določeno mesto.
Kručonih v »Deklaraciji zaumnega jezika« (1921) jasno utemelji svoj novi pesniški jezik na mistiki in magiji:
Umetnik uporabi zaumni jezik: a) kadar podaja še ne popolnoma določene podobe (v sebi ali zunaj sebe); b) kadar noče imenovati predmeta, ampak samo opozoriti nanj [...] Zaumno - a) pesemska, zagovorna in zaklinjevalska magija; b) »utelešanje (imenovanje in prikazovanje) nevidnih stvari« - mistika; c) muzikalno-fonetično besedno ustvarjanje - instrumentacija, faktura. (Kručonih v Bajt 1972: 12, 13)
Zaumni jezik lahko primerjamo tudi s sorodnim avantgardističnim konceptom »osvobojene besede« (parole in liberta) italijanskega futurista Marinettija. Glavno razliko med tema dvema konceptoma je pojasnil že Benedikt Livšic ob obisku Marinettija v Rusiji, namreč da gre pri italijanskemu pesniku samo za »rušenje sintakse [.] - to je površinska obnova, in ne dejanska revolucija v pesniškem jeziku« (.HBm^ v HMnocrn 2000: 469). Torej ne glede na to, da gre tako v ruskem kot v italijanskem primeru futuri-stičnega pesniškega jezika za premagovanje racionalne logike in vrednot starega sveta; obstaja ključna razlika v tem, da ruski futuristi osnujejo svoj zaum na novo tvorjenih besedah, italijanski futuristi pa rušijo oz. prenavljajo že obstoječe besede v jeziku.1
Najbolj pogosta pesniška figura Marinettija je onomatopoija (posnemanje naravnih glasov), pri kateri sta označevalec in označenec popolnoma motivirana, kar omogoča največjo mero ekspresivnosti jezika. Marinetti rabi onomatopoijo, da bi prikazal zvok mehaničnega hrupa oz. kakofonijo sodobnega sveta. Kručonih pa zahteva ustvarjanje novih besed, ki bodo natančneje odrazile pesnikovo misel:
Misel in govor ne moreta podoživeti navdiha, zato se je umetnik pripravljen izražati ne le v jeziku, ki je skupen (ki pomeni), temveč tudi v lastnem jeziku (ustvarjalec je individualen) in v jeziku, ki nima določenega pomena (ki ni otrpel) - v zaumnem jeziku. Skupni jezik veže, svobodni omogoča polnejše izražanje (primer: go osneg kajd itd.). (Kručonih v Bajt 1972: 12)
Izražena je samovolja pesnika, ki si jemlje svobodo na novo poimenovati stvari ali pa imenovati tisto, kar ne obstaja. Zaumni jezik ni samo jezik ekspresivnosti, ampak je jezik »kreativnosti«, saj mu Kručonih kot eno izmed glavnih lastnosti podeli konativno
1 Ruski futurizem ima tudi sicer več skupnega z izhodišči simbolizma (Kob&tohko 2003) kot pa italijanskega futurizma. Zelo zgovorno je že dejstvo, da so ob Marinettijevem obisku Rusije leta 1914 vsi člani futuristične skupine Gileja podpisali izjavo, da je edino, kar si delijo z italijanskim futurizmom, zgolj naziv »futurizem« (Hhhh 2013: 14; CyxonapoB 1992: 76-78). Urbanizem, mehanizem in apologija stroja italijanskega futurizma so v ruskem futurizmu preseženi z oprtostjo na kozmistično miselnost in usmeritvijo k arhaičnemu in primitivnemu; mit, folklora, arhetipsko (Hhhh 2013: 14-16). Kručonih v tekstu »Nove poti besede« zapiše, da je mehanizacija italijanskega futurizma brez duše in da vodi v »smrt življenja in umetnosti«; umetnost se ne sme povezovati z vojno; v umetnosti ne sme biti grobosti in cinizma, lahko pa je disonanca, nesoglasje (KpyqeHtix 1913: 35). Gl. tudi Jakobsonovo kritiko evropskega oz. italijanskega futurizma kot »lažnih« pojavov »psevdofuturizma«, kjer se sklicuje na Kručoniha iz almanaha Trije (Tpoe, 1913) (skoscoh 1987: 274). Zanimivo, da slovenska teoretičarka Vera Troha med italijanskim in ruskim futurizmom najde več podobnosti kot razlik (Troha 1993: 57-63).
Kristina Pranjič: Formalne mistične prakse ruskega futurizma
481
ali vplivanjsko funkcijo, ki je izrazito usmerjena na naslovnika in zbližuje zaum s simbolistično poetiko (magijo jezika) Andreja Belega (HMnocm 2000: 472, 473). Pesnik dobesedno ustvarja pesem v trenutku z lastnim izrazom, ki je neomejen z ustaljeno logiko in smislom: »Pesnik se spreminja v ustvarjalca jezika« (Hhhh 2013: 33). Še posebej v zadnji etapi zaumnega pesnjenja Aleksej Kručonih prehaja od neposredne ekspresivnosti jezika (tehnika Marinettija) k popolnemu »rušenju normativnega smisla« oz. prelamljanju vseh kontinuitet v besednem in vizualnem izrazu s pomočjo pesniške tehnike t. i. »semantičnega premika« (cde^)2 (HMnocrn 2000: 476).
V svoji »Deklaraciji zaumnega jezika« Kručonih rabi tudi sintagmo »ognjeni jeziki«, ki nakazuje na ustaljen pojem, »ki se v sektah rabi za označitev ekstatičnega govora« (Eo6pHHCKaa 2013: 123). Teoretičarka Jekaterina Bobrinska kot eno izmed najpomembnejših del, ki so vplivala na formiranje zauma, navaja magistrsko delo z naslovom Religiozna ekstaza v ruskem mističnem sektaštvu («Pe^HrH03HbiH ^KCTa3 b pyccKOM MHCTHHecKOM ceKTaHTCTBe», 1907-1908) Dimitrija Konovalova. To delo je bilo tudi sicer eno izmed priljubljenih čtiv avtorjev in teoretikov tistega časa.3 Nanj se je kasneje skliceval celo Viktor Šklovski v svojem članku »O poeziji in zaumnem jeziku« (1916), v katerem je neposredno povezal futuristično zaumno poezijo in eks-tatično vokalizacijo, kot je glosolalija: »Šklovski sprejema glosolalijo kot nekakšen protomodel pesniške dejavnosti bodočnikov. Zanj je pri glosolaliji pomemben čisti nesmisel, zaumna zvočna beseda. [...] Glosolalija se tu povezuje z odtrganjem materialnega ogrodja zvoka, fonetike od pomenskega jedra, semantike« (®emeHKO 2011: 505).
Teoretična osnovanja novega pesniškega jezika v formalizmu so potekala v tesni povezavi z zaumniki. Članek »O poeziji in zaumnem jeziku« je nastal leta 1916 kot reakcija na Kručonihovo utemeljevanje novega pesniškega jezika futuristov. V svoji prvi različici je to besedilo nosilo naslov »O zaumnem jeziku« in pripis »Posvečam prvemu raziskovalcu tega vprašanja, pesniku Alekseju Kručonihu. Kamen, ki so ga zidarji zavrnili, je postal ogelni kamen« (gl. Janecek 1995: 5). Tudi v svojem programskem članku »Vstajenje besede« Šklovski podpre eksperimente futuristov in
2	Gl. dva traktata Kručoniha, objavljena kot posamezni brošuri: Semantični premik ruskega verza («CgBHro^orHa pyccKoro craxa») iz leta 1922 in Faktura besede («®aKTypa cnoBa») iz leta 1923 (originali vseh deklaracij ruskih futuristov in futurističnih knjig so v elektronski verziji dostopni na spletu). »Semantični premik« (v ang. preveden kot shift, shiftology, pri Janecku tudi kot dislocation; gl. Janecek 1995: 5) in »faktura« sta pomembni kategoriji Kručoniha, ki kažeta na prenos poudarka od vsebine pesniškega teksta k načinu »obdelave« gradiva umetniškega dela. Pri obeh gre za deavtomatizacijo percepcije, ki jo ustvari deformacija ali alternacija besednega gradiva. V ožjem pomenu predstavlja »semantični premik« retorično figuro pavze oz. zareze v besedi, s čimer se doseže pomenska dvoumnost in predrugačenje pesniške fonetike (npr. pri Lermontovu: «C cbhh^m (c bhh^m) b rpygu ne^an HegBH^HM a»). Kručonih (in za njim drugi futuristi in formalisti) pa določi »premik« kot širši pojem za poimenovanje različnih prelomov in alteracije osnovnih gradnikov umetnosti, tudi umetniške podobe, sižeja in sintakse. Vsi takšni »premiki« imajo namen otežiti in podaljšati percepcijo umetniškega dela, kar pomeni, da so eden izmed načinov potujevanja v umetnosti in literaturi. Hansen-Love ima kubofuturistično razumevanje »semantičnega premika« za enega od »neposrednih predhodnikov zgodnjega pojma potujitve« v teoriji Šklovskega (XaH3eH-^eBe 2001: 83).
3	Bobrinska omenja, da je mistika hlistov vplivala na mnoge pesnike in pisatelje ruskega srebrnega veka: Rozanovo, Berdjajeva, Balmonta, Belega, Gippius, Bloka, Kljujeva, Kuzmina itd. (Eo6pHHcKaa 2013: 121). O vplivih glosolalije na poezijo Hlebnikova in njegov koncept »jezika bogov« gl. TpeHKo 1997.
482
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 3, julij-september
jih prepozna kot ključne za oživljanje »mrtvega« jezika v nov, živ jezik sodobnosti. Zagovarja postopke potujitve in otežene oblike (ocmpanenue, npueM 3ampydmHHou $opMbi), ki služijo deavtomatizaciji zaznave v svetu »mrtvih reči«, ki jih človek ne občuti več. Podobno kot Kručonih tudi Šklovski vidi nalogo umetnosti, da z novimi postopki in umetniškimi formami obudi življenje in omogoči človeku, da zopet začuti »živost« svoje lastne izkušnje v svetu. Oba izpostavljata idejo, da bo nov tip organizacije pesniškega besedila porodil novo vsebino:
Zdaj je stara umetnost odmrla, nova pa še ni nastala; tudi stvari so odmrle - zgubili smo občutek za svet; podobni smo violinistu, ki ne čuti več loka in strun, v vsakdanjem življenju smo nehali biti umetniki, nimamo več radi svojih hiš in oblek in se lahkega srca poslavljamo od življenja, ki ga ne čutimo. Samo nastanek novih oblik lahko vrne človeku doživljanje sveta, stvari in ubije pesimizem.
(Šklovski 1984: 15-16)
Glosolalični govor predvsem sektaške skupine hlistov Varlama Šiškova je bil eden izmed najpomembnejših vplivov za osnovanje pesniškega zauma in prenosa poudarka na zvočnost v pesniškem jeziku. Eden izmed vidnejših preučevalcev zauma, teoretik Gerard Janecek piše: »V knjigi Konovalova imamo obsežne primere glosolalije govorcev različnih maternih jezikov, ki služijo kot ilustracija že obstoječih 'zaumnih' tekstov in modelov za ustvarjanje novih. Knjigo so neposredno poznali in uporabljali futuristi, kar je vidno pri Kručonihu, ki je citiral zgoraj navedeni glosolalični govor Varlama Šiškova v Eksplozivnosti [Vzorval'] (1913f:n.p.) in Trije [Troe] (1913j:27), oba primera sta bolj točna in obsežnejša kot tisti od Šklovskega« (Janecek 1995: 31). Kručonih torej neposredno jemlje nesmiselne zvočne nize kot modele za novo zaumno poezijo.
Sekta hlistov, ki se pojavlja kot ena izmed središčnih tem dela Konovalova, je bila priljubljena sektaška skupina tistega časa. Nikolaj Berdjajev v članku »Duhovno krščanstvo in sektaštvo v Rusiji« («,3yxoBHoe xpHcmaHCTBO h ceKraHTcrao b Pocchh», 1916) opisuje hliste kot edino sektaško skupino, ki v svojem učenju in praksi ni stremela k pridiganju moralnih načel, ampak je predvsem bila »ekstatična in orgiastična«, dionizijska praksa, pri kateri je bila najpomembnejša »energija kolektivne ekstaze«, ki jo lahko proizvede telo. Glosolalija je po Konovalovu predstavljala »stadij sprostitve tenzije«, skoncentrirane v govornih organih, ki se nabere po ekstatičnem sektaškem plesu in privede do nehotnega človeškega govora. Govor oz. vokalizacija je torej pomenila nehoten izraz, nekaj kar se oglasi skozi telo in govorne organe, oz. oglašanje telesa samega. Podobno je tudi danes na področju obravnave glosolalije kot psihološkega pojava, kjer je ta razumljena kot poseben socialni in kulturni fenomen vokalnega izražanja v neznanem jeziku ali govoru, ki pripomore k sproščanju, osvobajanju in integraciji osebnosti.
Tudi Roman Jakobson se sklicuje na sekto hlistov kot na najstarejšo rusko mistično sekto z glosolalično tradicijo v svojem delu The Sound Shape of Language (1979). Jakobson opisuje glosolalijo kot eno izmed oblik »zvočnega govora« (speech sound), ki ni podvržen razumu, a ima kljub temu cilj vzpostaviti komunikacijo - biti sprejet in razumljen od drugega (tudi božanstva, duha). Gre za verbalno ali kvaziverbalno
Kristina Pranjič: Formalne mistične prakse ruskega futurizma
483
ekstatično govorico oziroma »kreativno dejavnost«, ki nastane iz notranjih »sublimnih impulzov«. Ni odveč opozoriti, da je tudi Jakobson deloval blizu futuristom in da je pisal celo zaumno poezijo. Leta 1915 sta Kručonih in Jakobson (pod psevdonimom Alj agrov) izdala tudi pesniško zbirko Zaumna gnjiga («3ayMHaa rama»). Deformacija besede (knjiga - gnida - gnjiga) oz. označevalca »vira znanja« je tukaj pomenila eno izmed strategij rušenja celega reda pojmov »knjižnega znanja«, ki so se ga lotili futuristi. Na to opozarja tudi raziskovalka Nina Gurjanova, ki zapiše, da je Kručonih »od znotraj pognal v zrak besedni kanon knjižne tradicije« (rypMHOBa 2000: 104). Zaumna gnjiga v predgovoru celo ukazuje, da jo je prepovedano brati pri zdravi pameti («Murarb b 3gpaBOM yMe B036paHaro!»).
Poleg mistične sekte hlistov Ekaterina Bobrniska kot pomembna vpliva na zaumno pesništvo navaja tudi magijsko poezijo in šamansko prakso (gl. predvsem Kručonihova dela »Deklaracija besede kot take«, »Nove poti besede«, Rasprs) (Bo6pnHCKaa 2013: 117). Vse to je povezano s takratno tendenco vračanja k mitu v evropski kulturi (npr. Nietzschejevo delo Rojstvo tragedije iz duha glasbe). Prevladovala je ideja, da sta nezavedno in iracionalno resnična osnova ustvarjalnega procesa in vsakega umetniškega dela: »Stanja, v katerih prevladujejo sile, ki deformirajo zavest in trgajo meje prostora, ki je omejen z njeno lučjo (ekstaza, sanje, pijanstvo, duševni razkroj), se pogosto jemljejo kot posebni modeli za razumevanje globinskih lastnosti umetniškega procesa« (prav tam, 119). Pomembna osebnost, ki jo velja ob tem omeniti, je poljski jezikoslovec Baudouin de Courtenay, ki je v 70. letih 19. stoletja nezavedne procese izpostavil kot pomemben dejavnik za razvoj in formiranje jezika, hkrati pa je govoril o »,negativni' zaviralni vlogi zavesti«, ki naj bi upočasnjevala razvoj jezika (prav tam, 117-118). Courtenay se od zapisane besede obrne h govoru, k živemu jeziku in dialektiki ter pomembno vpliva na nadaljnji razvoj raziskovanja delovanja jezika in na lingvistiko - tudi na Praško šolo Romana Jakobsona.
V tem času se nasploh veliko pozornosti posveča psihologiji in problemu nezavednega, kar se je kazalo v občutnem porastu raziskovanja ekstremnih in deviantnih psiholoških stanj človeka. »Apologija norosti« v umetniških krogih je bila prisotna že v romantizmu - Bobrinska poudarja, da je takrat imela »metafizično in metaforično nianso«, konec 19. stoletja pa dobi »,mistično'-medicinski karakter« (prav tam, 119). Tema, ki se nam odpira, ko obravnavamo literarna dela, ki imajo značilnosti pojavov, obravnavanih tudi kot mejna psihološka stanja, je odnos med umetnostjo, kreativnostjo in norostjo.4 Med letoma 1917 in 1919 je Kručonih eno izmed svojih predavanj naslovil ravno »O norosti v umetnosti«.
Umetnost je v tesni povezavi z norostjo, ker afirmira »razliko« in »nesmisel« pesniškega jezika, kar je jasna metoda tako v futurizmu kot formalizmu. Podobno tendenco lahko v novodobni filozofiji zasledimo pri francoskem filozofu Gillesu Deleuzu.
4 Gl. dela: A. Brintlinger, I. Vinitsky (ed.): Madness and the Mad in Russian Culture. Toronto: University of Toronto Press, 2007; E.n. Padun. ®yrypH3M h 6e3yMHe: napajjeju TBopnecraa h aHajorHH HOBoro a3tiKa Ky6o-$yTypH3Ma. OaKcHMHJtHoe H3gaHHe. E.m.: Salamandra, 2011; T.A. Tepnoea. CeMHOTHKa 6e3yMHa b jHTeparype pyccKoro aBaHrapga // ®HjojjorHa. HcKyccTBOBegeHHe. Bun. 45. 2010. 134-139.
484
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 3, julij-september
Njegovo tvorjenje konceptualnih neologizmov Helen Palmer v svoji monografiji Deleuze and Futurism: A Manifesto for Nonsense (2014) neposredno poveže z lingvističnimi eksperimenti in futurističnimi manifesti ruske in italijanske avantgarde. Avtorica se posveča lingvistični dimenziji ontoloških del zgodnjega Deleuza in njihovim paralelam s futurizmom: »V določenem smislu je zaum konkreten primer vrste ,nonsensa', ki ga Deleuze slavi v Logiki smisla« (Palmer 2014: xxiii). V Logiki smisla imamo podobno temo izumljanja novega lingvističnega sistema, ki bo »čisto postajanje brez mere, pravo postajanje-norost, ki nikoli ne počiva« (prav tam, xix).
K takšnemu pojmovanju estetskega oz. pesniškega se po Palmerjevi Deleuzu pridružuje tudi Jakobson. Avtorica primerja Jakobsonovo teorijo pesniškega jezika z Deleuzovo formulo nesmisla in ugotavlja, da sta obe teoriji »paradoksalna poskusa utemeljiti in univerzalizirati alternativo in izjemno individualno metodo mišljenja v okviru konvencionalno racionalnih kanalov«, hkrati pa si oba avtorja za razvijanje svoje teorije o nekonvencionalnem proizvajanju smisla izbereta izredno tehničen jezik (prav tam, 21). Strukturalistična teza, da za fonologijo ni ključna najmanjša fonološka enota, ampak razlika med enotami - opozicija, ki nastane glede na prisotnost ali odnosnost določenega znaka, je bila bistvena za misel Deleuza, sploh za njegova temeljna dela, kot je Razlika in ponavljanje ali že omenjena Logika smisla (prav tam, 22).
Velja poudariti, da Kručoniha pri praksi hlistov ni zanimala religiozna stran tega pojava, ampak sama specifika tovrstnega jezikovnega ustvarjanja oz. njegov »metodološki aspekt« (Eo6pHHCKaa 2013: 125), ki bi mu pomagal odkriti skrivnosti jezika in njegove materije ter po besedah Bobrinske tudi »aktivirati nezavedno«, ki bi se manifestiralo v vidnem oz. zavednem - v jeziku (prav tam). Teoretičarka govori pri Kručonihu o »trenutnem pisanju«, s katerim avtor prenese poudarek s smisla in slovnice na zvočnost - zvok pa ima moč, da »oživi nezavedne ustvarjalne sile« (prav tam, 126). Hkrati postane pomembnej ša tudi vizualna kompozicija črke in besede, kar predvideva »trenutno ,lovljenje'«, »celovito in hipno razumevanje dogodka ali predmeta«, kar je posebej vidno v avtorjevem poznem kavkaškem obdobju in njegovih kavkaških knjigah (prav tam, 127). Glosolalija hlistov je za Kručoniha predstavljala primeren model za novo pesniško ustvarjanje ravno zato, »ker je bila v stanju, da aktualizira napol telesne, napol fiziološke forme obstoja jezika, povezane z najbolj primarnimi mehanizmi nastanka govora« (prav tam, 128, 129). Ideja prenosa glosolalije v literarni izraz izvira iz teze, da mora zvok prevladati nad smislom, kar se v popolnosti tudi sklada s formalistično zahtevo, da se stil oz. forma postavi pred substanco oz. vsebino. Zvok je podobno kot gib (za razliko od semantike besede in arbitrarnega jezika) pomenil neposreden izraz primernega telesnega vzgiba, zato je ravno zvočna materija pomenila tudi možnost avtonomne ali nearbitrarne osnove govora oz. vrnitve »živosti« jezika, h kateri je klical Viktor Šklovski v tekstu »Vstajenje besede«.
Kristina Pranjič: Formalne mistične prakse ruskega futurizma
485
Viri in literatura
Drago Bajt, 1972: Manifesti in pesmi ruskih futuristov. Problemi 118-119-120/X. 125-42.
Roman Jakobson, 1979: The Sound Shape of Language. Bloomington-London: Indiana University Press.
Gerald Janecek, 1995: Zaum. The Transrational Poetry of Russian Futurism. San
Diego: San Diego State University Press. Helen Palmer, 2014: Deleuze and Futurism. A Manifesto for Nonsense. London - New York: Bloomsburry.
Viktor Šklovski, 1984: Vstajenje besede. Ruski formalisti: Izbor teoretičnih besedil. Ur. A. Skaza. Ljubljana: MK. 18-32.
Vera Troha, 1993: Futurizem: Literarni leksikon. Ljubljana: DZS.
***
HuKojañ Bep^heb, 1916: flyxoeme xpucmuaHcmeo u ceKmaHmcmeo ePoccuu. Na spletu. [Nikolaj Berdjajev, 1916: Duhovnoe hristianstvo i sektantstvo v Rossii. Na spletu.] EKaTepuHa Boephhckah, 2013: Teopuja "TpeHyraor cTBapajamTBa" AjeKceja
KpynoHuxa. noemuKa 7-9. 108-36. [Ekaterina Bobrinskaja, 2013: Teorija »trenutnog stvaralaštva« Alekseja Kručoniha.
Poetika 7-9. 108-36.] Bajepun Tpehko, 1997: 3ayMb u rjioccojajna. Wiener Slawistischer Almanach 40. 39-50.
[Valerij Grečko, 1997: Zaum' i Glossolalija. Wiener Slawistischer Almanach 40. 39-50.] HuHa ryptHHOBA, 2000: ^CTeTHKa aHapxuu b ^CTeTHKe paHHero pyccKoro aBaHrapga. no33ux u wueonucb. Peg. M.B. Menjax u ,3,.B. CapaöbaHoB. M.: _33mku pyccKon Kyjbrypbi. 92-108.
[Nina Gur'janova, 2000: Estetika anarhii v estetike russkogo avangarda. Poezija i ži-vopis'. Red. M. B. Mejlah i D. B. Sarab'janov. M.: Jazyki russkoj kul'tury. 92-108.] raöpuaja HMnocTH, 2000: Pojb 3ByKonogpa®aHna b noaTUKe nrajbaHcKoro u pyccKoro $yTypu3Ma: MapuHerru, KpyneHbix u XjeÖHuKoB. nossux u wueonucb. Peg. M.B. Menjax u ,3,.B. CapaöbaHoB. M.: ^3hkh pyccKon Kyjbrypbi. 469-79. Gabriela Imposti, 2000: Rol' zvukopodraženija v poetike ital'janskogo i russkogo futurizma: Marinetti, Kručenyh i Hlebnikov. Poezija i živopis'. Red. M. B. Mejlah i D. B. Sarab'janov. M.: Jazyki russkoj kul'tury. 469-79.] KopHejua Hhhh, 2013: ®yTypa, $aKrypa u ^paKTypa pycKor $yTypu3Ma. noemuKa 7-9. 3-50.
[Kornelija Ičin, 2013: Futura, faktura i fraktura ruskog futurizma. Poetika 7-9. 3-50.] reoprun Koba^ehko (peg.), 2003: cumbomusm e aeamapde. M.: HayKa. [Georgij F. Kovalenko (red.), 2003: Simvolizm v avangarde. M.: Nauka.] Cepren M. CyxonapoB, 1992: Anernceü Kpynenux: cydbóa óydemmnuna. München: Sagner.
[Sergej M. Suhoparov, 1992: AleksejKručenyh: sudba budetljanina. München: Sagner.] BjaguMup B. ®e^ehko, 2011: «rjiocconanua» u Diocconanua AHgpea Bejoro: HgenHo-ucTopunecKHE KoHTeKcT. Mupu ÄHÖpen Eeno^o. Peg. AjeKcaHgpa BpaHem. Bejrpag/MocKBa: H3garejbcTBo ^ujojorunecKoro $aKyjibTeTa b Bejrpage. 501-8.
486
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 3, julij-september
[Vladimir V. Feščenko, 2011: »Glossolalija« i Glossolalija Andreja Belogo: Idejno-istoričeskij kontekst. Miry Andreja Belogo. Red. Aleksandra Vraneš. Belgrad/ Moskva: Izdatel'stvo filologičeskogo fakul'teta v Belgrade. 501-8.]
Ore A. XAH3EH-^EBE, 2001: PyccKuu fopMcwum: Memo^oMo^u^ecKaHpemncmpy^uH pa38umux na ocnoee npun^na ocmpanenun. M.: ^3mkh pyccKOH Ky^Krypbi.
[Oge A. Hanzen-Leve, 2001: Russkij formalizm: Metodologičeskaja rekonstrukcija razvitija na osnove principa ostranenija. M.: Jazyki russkoj literatury.]
PoMaH .3koecoh, 1987: HoeeumanpyccKan no^3UH. Podomu no no^muKe. M.: nporpecc. 272-316.
[Roman Jakobson, 1987: Novejšaja russkaja poezija. Roboty po poetike. M.: Progress: 272-316.]
Summary
Aleksey Kruchenykh created one of the most synthetic events of the Russian futurism, the (anti)opera Victory over the Sun (1913); he was also the theoretical founder of the trans-mental poetical language called zaum. Kruchenykh's work is interesting, because on the one hand he based his artistic practice on the notion of the sound-speech (glossolalia) of the mystical Khlysty sectarian group, and on the other hand, his artistic practice directly influenced Russian formalists, such as Viktor Shklovskii and Roman Jakobson, who formalized this special use of language as a self-referential poetic language that still shapes our perception of artistic and literary works. I trace how something considered a "deviation" from the norm and even a "nonsense" language becomes accepted and formalized in the frame of literary theory, and furthermore is even considered to be the highest expression of poetic language.
At the turn of the 19th and 20th centuries, we observe a tendency to turn to myth and to current ideas about the subconsciousness and irrationally being the source of all creative endeavors. At this time, conditions dominated by forces that deform the consciousness (ecstasy, dream states, drunkenness, madness) are often taken as special cases for understanding the deep properties of the artistic process. Literature that was written about different sectarian practices was very popular in pre-revolutionary Russia, and it influenced many Russian poets and other authors of the Russian Silver Age. The most important work for futurists was Dmitry Konovalov's dissertation, Religious ecstasy in Russian mystical sectarianism (1908). One of the main subjects of Konovalov's work was the sectarian Khlysty group, with its ecstatic features and trans-like states that included "speaking in tongues," or glossolalia vocalization. This work became one of the focal interests for Futurists and their development of a new poetic practice, and for the formalists and their theory of poetic language.