SSUfc«)

Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
-Sx$-
Naročnina
stane I gld. na leto. -H-
Posamne številke po 5 kr.
sr
Štev. 31.
V Ljubljani, 15. novembra 1898.
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4, -'S*®—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Letnik IV.
Zavarovalnica.
»Glasnik« je že naznanil, da se snuje v naši delavski organizaciji zavarovalnica. Današnji list prinaša pravila ^in priloge, ki pojasnujejo zavarovanje pri nameravani zadrugi. Iz njih izprevidijo naši bravci, za kaj se gre. Nekaj toček naj tu posebej po-vdarjamo.
1.	Zavarovalnica je sestavljena po zakonu za pomožne blagajne. Določil tega zakona se je bilo treba držati, sicer nam vlada ne potrdi pravil. Z malimi izjemami so naša pravila narejena točno po vzornih pravilih, ki so pridejana omenjenemu zakonu. Bistvene izpremembe so torej nemogoče.
2.	Imenovani zakon se razteza na več vrst zavarovanja: na bolniško, pogrebno, za vdove in sirote, za starost in za zavarovanje dot. Izprva smo nameravali vse tri zadnje vrste zavarovanja takoj pričeti, toda izprevideli smo, da moramo za vdove in sirote počakati, dokler se ne vdomačita zadnji dve potrebnejši vrsti. Če. se izkažeta, pa brž izpopolnimo svojo zavarovalnico.
3.	Naša zavarovalnica je namenjena delavskemu ljudstvu, ki se zavarovanja za življenje pri drugih zavarovalnicah ne vdele-žuje. Služila naj bi delavcem, obrtnikom in kmetom, malim trgovcem, zasebnim uradnikom i. t. d. Po nji si zagotovč preskrb-nino za starost. Kmečki posestniki se s tem rešijo skrbij in težav, ki jih sedaj skušajo na stare dni. Potrebna je, kot oko v glavi.
4.	Izpeljivo je, kar nameravamo. Vplačila se bodo tako razdelila, kot bo članom bolj priložno. Naše organizacije bodo brez
dvojbe pomagale pri tem delu. Kjer bomo imeli kaj udov, se bo dobit tudi kak pošten in požrtvovalen mož, ki bo posredoval. Uprava bo, dokler bomo fc mogli zmagovati, zastonj.
5.	Nova žavarovalnica fcodi podpora in pomoč našim delavskim stanovom; h krati pa bodi tudi poskušnja našfe vzajemne ljubezni in vneme. Bolj kot kje, velja tu: Je-den ža vse, vsi za jednegaj
6.	Razteza se po pravilih po celi Avstriji ; zato pristopajo k njif lahko Slovenci iz vseh naših pokrajin. Njen vseslovenski zhačaj ima tudi v narodnem oziru mnogo pomena.
7.	Upajmo, da splošni zaklad dobi mnogo dobrotnikov. Ta splošni zaklad naj izvršuje dejanja ljubezni. Revežu, ko ne bi mogel sam plačevati, naj pomaga. Naraste naj tako, da se lahko znižajo premije, oziroma zvišajo letne rente ali zavarovane dote, ali da se rodbini zavarovanega člana, ki umrje, predno dobi pravico do letne preskrbnine, podeli primerna podpora.
Vrlo ugodno za člane, ki bodo pristopili k novemu društvu, je to, da lahko na j e d enkrat plačajo vso svoto, ki je potrebna, da zagotovi starostno rento, oziroma doto. Lahko se pa tudi plača večji svota na jeden-k r a t, katere vrednost se po priloženih pomožnih tabelah lahko preračuna.
Plačevanje se bo torej vršilo: a) mesečno, b) letno, c) na jedenkrat vse, č) jedenkrat ali večkrat nekaj; drugo mesečno ali letno.
Ali pojde ? Tisoč pomislekov se ponuja pri tem vprašanju, a nam se zdi, da se raz-
pršč v nič, če premišljamo potrebo take vstanove. Od države in dežele še dolgo nimamo kaj pričakovati. Torej začnimo! Vsejmo dobro seme. Bog bo pa dal svoj blagoslov! Vspehi niso v naših rokah; v naši moči je pa delo in požrtvovavna krščanska ljubezen. Blagor mu, kedor se usmili siromaka! Kedor ne more drugače, naj pa moli za naše delo. Mislimo dobro, upamo najboljše v trdnem prepričanju, da dobremu delu ne odtegne Gospod svoje pomoči.
Ljubi »Glasnikovi« bravci! V tem duhu presojajte našo namero, ki jo razvidite iz priloženih pravil. Vsiljevati so ne maramo. Kogar ne oživi ideja sama, ga tudi ne bodo naše slabe besede. Zato prepuščamo agitacijo stvari sami. Naše organizacije pa prosimo, naj v posvetih in pri shodih pretresajo, kar nameravamo. Da moremo predložili pravila v potrdilo, nam treba za oba oddelka po 200 oglašenih članov. Radi bi se podvizali. Zato prosimo, naj se javi, kedor želi pristopiti, in naj pove, ali se hoče zavarovati za starost, ali zagotoviti doto. Oglase vsprejema vikar Luka Smolnikar v Ljubljani. Ko dobomo dovolj članov, predložimo pravila in ob novem letu — če Bog d& — pričnemo. Z Bogom za krščansko ljudstvo !
L. Smolnikar, Jos. Gostinčar,
vikar.	paznik.
Dr. Krek, Fr. Sedmak, K. Tek s ter,
drž. poslanec. delovodja.	župnik.
LISTEK.
Sad socijalne demokracije.
Devetnajstletni fant Frančišek P a c 1 stal je dnč 26. oktobra pred porotnim sodiščem dunajskega mesta. Mala sključena postava, rumenobledi obraz, temne zraščene obrvi, izpod katerih rudeče obrobljene oči nemirno gledajo sedaj sodnika sedaj porotnike — človeka spreleti mraz, ko pogleda to postavo iz stare rimske mitologije.
Dolžijo ga hudodelstva požiga. Zločin na sebi je prav kratek. Obtoženec je iz maščevanja nad svojimi stariši polil očetovo posteljo z oljem in jo potem zažgal, zapustil stanovanje in prepustil usodi svojo sedemletno sestrico, katera je bila slučajno v sobi.
Pred zločinom napil si je poguma — po zločinu skušal v pijači pozabiti ga, ne utolažiti slabo vest. Besedi vest in kes on ne pozna. Stariši njegovi so delavskega stanu, kateri se z odgojo mladega človeka niso
mogli baviti. Zrastel je sam v močvirji velikega mesta, četrta zapoved božja za njega ne obstoji.
Strast le zapoveduje, zgolj maščevanje nad stariši privedlo ga je pred porotnike. Z mirno krvjo zažgal je očetovo stanovanje, v nevarnost spravil življenje in imetje toliko drugih prebivalcev hiše, zaklenil svojo malo sestro v gorečo sobo, katera se je le Blučajno rešila gotove smrti.
Več dni prej, kakor sam pripozna, odločil se je to storiti in le čakal ugodnega trenotka, v katerem je strast zamorila vse boljše pojave — ako jih je bil sploh Se zmožen.
Učenjaki pravijo, da je tej vrsti ljudi prirojeno hudodelstvo, da so le nekako orodje brez lastne volje. Ako si tega mladeniča ogledamo, skoraj bi se dali o tem prepričati, ker se nam zdi nemogoče, da bi človek po božji podobi ustvarjen tako podivjal.
Le kratko nekaj vprašanj in odgovorov iz obravnave:
Predsednik: Zakaj ste saboj vzeli ključ od stanovanja?
Obtoženec: Radi tega, da bi kedo pravočasno ne mogel gasiti.
Predsednik: Kaj ste hoteli toraj doseči?
Obtoženec: Da celo stanovanje pogori.
Predsednik: Kako ste mogli tako zdirjati?
Obtoženec: Jaz sem bil vedno tak.
Predsednik: Ali vi pripoznate, da ste iz-vržek človeške družbe ?
Obtoženec: Mora že biti.
Predsednik: Ali se prav nič ne kesate ?
Obtoženec : Ne; jaz prav nič ne obžalujem, ker so moji stariši tako ravnali z menoj.
Tako in jednako je smehljaje se odgovarjal. Obsodili so ga na šest let ječe. Učenjaki naj trdijo, da bi ta mladenič pri skrbni vzgoji ravno tako odgovarjal — mi pravimo, daje to nemogoče. Ta fant je vzor socijalista. Brez vere, brez ljubezni je postal zver. V velikem mestu, kjer je dandanes veliko ložje dobiti slabo, kakor pošteno družbo, se je navzel popolnega nihilizma. Iz njegovega vzgleda lahko sklepamo, kaj bi bilo iz človeške družbe po socijalno-demokraških načelih.
Kaj bode pa z nami?
Država je svojim služabnikom, uradnikom zboljšala plače. Sedaj bode iste zboljšala tudi uradnim slugam. Dotično vladno predlogo je proračunski odsek vsprejel in s tem tako-rekoč zagotovil vsprejem v zbornici, oziroma dal vladi nekako opravičenje, v slučaju nezmožnosti parlamenta, zboljšati uradnim slugam plače. Uslužbenci pri državnih železnicah dosegli so tudi lepih vspehov. Nekaj se je storilo tudi za državne gozdne in rudniške delavce. Tudi na delavce v tobačnih tovarnah se nekoliko misli. Vse to je lepo in mi vsem onim sotrpinom najprisrčneje privoščimo zdatnega zboljšanja. Saj je naS namen boriti se za vse trpeče stanove in med te spadajo gotovo tudi državni služabniki in delavci, najsibodo katerekoli vrste. Služabniki in delavci v državni službi imajo vsaj nekoliko upanja, da se jim zboljša njih dostikrat v resnici žalosten položaj. Toda kaj bo z nami v privatnih podjetjih? Vsakdo lahko vidi, da v naSi državi tudi velika obrt trpi nekako jetiko. Zdravila proti temu iščejo podjetniki pri delavcih. Vsled tega vsaj pri nekaterih obrtih niti misliti ni na kako zboljšanje. Divja konkurenca kapitalistov nas je potlačila tako, da si ne bomo z lepa pomagali. Dolžnost države bi bila, gledati na to, da vzajemno z drugimi državami skuSa omejiti spekulativno vmazano konkurenco. Kapitalistični podjetniki v celoti nimajo toliko smisla za socijalno vpraSanje, da bi videli v zboljšanju delavskih plač prospeh obrti. Delavci, ki nimamo denarja za potrebni kruh, si tudi ne moremo omišljevati lepših oblek, stanovati mora ogromni del delavcev po stanovanjih podobnih »pasjim utam«. Vse to pa radi liberalne konkurence kapitalistov. Živila se draže, petrolej, kojega ravno delavsko ljudstvo ogromno porabi, je v rokah brezsrčnih judov, ki dan za dnem stoje nad našimi glavami z mečem podraževanja. Pri vsem tem pa nimamo nobene nade na zboljšanje. NaS državni zbor mlati prazno slamo in premleva stvari, ki bo malenkostne nasproti veliki socijalni misli. O delavskem ljudstvu se v naSem državnem zboru sliši bore malo besedij. Ni ga, ki bi odločno protestoval proti kartelu petrolejskih judov in žitnih borzijancev, ni ga, ki bi stavil v državnem zboru predlog za znižanje delavnega časa, da vsaj nekoliko obvaruje delavca pred prezgodnjim poginom. Delavci sami se pa nasproti kapitalizmu tudi ne moremo vspešno braniti, ker nimamo denarja in tora) ne živeža. Z lepo nam ne da nobeden nič, s Strajkom bi sami podlegli in bi bili potem Se na slabšem. O tem nas učč stotere in stotere skuSnje. Kaj bo z nami ? To mora pokazati prihodnost. Jedno je jasno; tako, kakor je sedaj, ne more več dolgo biti. Kako more ob taki draginji v mestu delavec živeti z družino ob dnevnem zaslužku 80 kr., ali letno 240 gld. ? To je nemogoče. In vkljub temu mora toliko delavskih družin preživo-tariti s tem zaslužkom.
Zato pa vidimo ogromno bledih, propalih obrazov in strganih otrok. Revščina se pozna na upalih obrazih delavskih družin. Ona, tako slavljena velika obrt, katera je imela prinesti na svet blagostanje, prinesla je mesto tega prokletstvo uboževanja ljudstev. Kje je pomoč proti temu? Na zgoraj ne smemo upati, tam nas ne poznajo. Naše prošnje in zahteve se jim zde pretirana domišljavost. Kako tudi ne? Saj žive v izobilju in zaDje glada umira oni, ki mora pri svojih osemdesetih soldih delati, plačevati in molčati. Ako se je onim državnim uradnikom, ki imajo
nad 5000 gld. letne plače, povišal dohodek Se za petsto goldinarjev, »da morejo dostojno živeti«, potem je neumljivo, da ne vidijo onega, ki mora tudi dostojno živeti in redili družino z letnimi 240 gld. Toda kaj pravimo? Saj nas vidijo! Kmalu bode podra-žen sladkor in s tem spomnili se bodo tudi delavcev. Kaj bode z nami ? Ne vemo! Upamo sicer v bodočnost, toda ta up naS je le senca. Vemo tudi, da v naših mestih tiči velik del našega stanu prihodnosti. Zato pa skrbimo, da se družimo in vedno glasneje vpijemo in zahtevamo socijalne preosnove v krščanskem duhu. Toda naše zahteve morajo imeti trdno oporo v nas samih. Oporo, ob kateri se morajo razbiti vsi protisocialni toki. Le radikalna organizacija in radikalno nastopanje naSe, nam more pomagati in nobeden drugi. Delajmo toraj na to, da ne bomo le prosili, marveč združeni zahtevali in — dobili.
Politika po svetu.
Nemški cesar je bil sedaj v sveti deželi. V Jeruzalemu je prisostvoval slavnosti blagoslovljena luteranske cerkve. Turški sultan mu je »podaril« kos sveta, kjer je bivala Brezmadežna. Ta znameniti prostor je cesar podaril katolikom, seveda ne toliko iz prijaznosti do katoličanstva, kakor do lastnega slavljenja. Cuje se, da bi rad postal varuh svete dežele in seveda vseh ondotnih kri-stijanov. Gotovo pa je imelo potovanje precejšen političen značaj, ako ne večjega kakor želja viditi svete kraje. Cesarja so po vsi poti zasledovali anarhisti. Zaprli so jih nekaj v Egiptu in tudi Beyrutu so zasledili v neki bolnišnici. pripravljanj za napad na cesarja. Več oseb so baje zaprli.
Položaj Slovanov v Prusiji. Kakor poročajo časopisi, hočejo iz Prusije izgnati vse avstrijske Slovane. No, brutalni za kaj tacega so Nemci dovolj. Bog zna, kaj bi bilo, ko bi Avstrija hotela kaj tacega storiti z onimi prusijaki, ki vživajo avstrijski kruh in delajo propagando za »Velikonemčijo.* In to celo med Slovani. Pri nas seveda za kaj takega vladajo višji obziri. Drugodi jih proti nam nimajo.
Dcžclnozborska dopolnilna volitev. Dne 26. oktobra se je vršila v Kranju in Loki dopolnilna volitev za deželni zbor. Vsled spravne pogodbe med narodno in katoliško narodno stranko ima ondi mandat narodna. Toda pri sklepanju sprave se ljudstvo ni po-prašalo za mnenje. Nekaj privilegiranih strankinih vodnikov je sklenilo med seboj neko pogodbo, ki so jo krstili za spravo. V tej pogodbi se nahaja nekaj toček, ki so našemu narodnemu gospodarskemu razvoju naravnost škodljive. 0 kaki resni spravi pa tudi ni govoriti, to priča posebno »Slov. Narod«. Da pa še posebej narodna stranka z njeno brezbrižnostjo za ljudski blagor od dne do dne propada, se je pokazalo pri volitvi v Kranju in Loki. Ljudstvo samo ni hotelo sprave, oziroma »Narodovega« kandidata, marveč je najodločneje zahtevalo, da ono samo določa, kedo je bode zastopal. Bes da ljudski kandidat Koblar ni bil izvoljen, toda dobil je toliko število glasov, da more že sedaj narodna stranka s svojim absolutizmom vred računiti na zgubo tega mandata. Ljudstvo se probuja in meče od sebe svoje lažiprijatelje.
V državnem zboru se zopet pričenja obstrukcija. Nemški nacijonalci so pomedli vse predale in spravili iz njih ves smrad, ki ga sedaj kot državni poslanci omikanega naroda mečejo na vlado in drugače misleče poslance. Komaj se je pričel državni ustavni
voz počasi premikati, že Btoje tu nemški har-lekini s poleni, da jih mečejo pod kolesa. Nemci Wolfove vrste menijo menda nagajati vladi in večini državnega zbora. V resnici pa le ogromno škodujejo ljudstvu in pomagajo § 14. s katerim bo konečno z ozirom na nezmožnost državnega zbora rešila tudi nagodbo z Ogersko. S tem da vstavijo na-cijonalni kričači parlamentarno delovanje, bodo posebna veliko škodili delavskim stanovom, za katere bi se pri rednem poslovanju zbornice marsikaj lahko storilo. Tako bomo pa skoro gotovo požirali samo sline — zato ker to zahteva brutalna nemška prenapetost.
Naša organizacija.
Občni zbor slov. katol. političnega društva v Kamniku. V neaeijo, 30 ok-toDra, je bil tukaj občni zbor slovenskega katoliškega političnega društva. Nimamo namena vsega opisavati, kar se je pri zboru govorilo; le kar zadeva delavske razmere, zdi se nam potrebno, nekoliko poročati. O političnem položaju je govoril poslanec Vencajz; delavskih razmer pa sta se dotikala poslanec dr. Krek in domači kaplan Kalan. Delavci so bili na shod še posebe povabljeni. Prišli so; žal da ne v tolikem številu, kakor bi bilo želeti 1 — Naši delavci so večinoma dobri ljudje. Vendar kar so demokrati napravili tiste tri velike naskoke na Kamnik, se demokracije sicer niso prijeli, a zdelo se je pa le nekaterim, da utegnejo vendarle ti njih prijatelji biti. mi drugi pa da nimamo za delavca srca. Obetati je prav lahko in obljubam se jako lahko verjame; kdo bi si res ne želel boljšega in lažjega življenja? Tako so mislili ne iz hudobije, ampak iz zmote; nekateri, ne vsi. To se je deloma pokazalo pri volitvi za »V. kurijo«. (Ta stvar je sicer že precej stara; vendar, ker nismo o tem še nikdar javno govorili, zdi se nam potrebno, da danes na to reč malo nazaj posežemo). Neki ljudje, ki se štejejo velike »narodnjake«, — ko bi bil , liberalizem narodnjaštvo! — nalagali in ščuvali so takrat v resnici grd6 te uboge ljudi, češ, da so duhovniki sovražniki ljudstva, ki skrbč edino za-se, oni pa da so pravi prijatelji trpečega ljudstva (!!) in napravili so jih, da so šli volit — ne demokraško — ampak liberalno. Liberalca volit v času socijalne reforme, ko je vendar ravno liberalizem kriv vse sedanje socijalne mizerije, to se pravi sam sebe po obrazu biti! Pa ločili niso liberalca od demokrata, dasi sta si ta dva med seboj v najhujšem protislovju; pa naj bo že »cifra ali mož«, samo da je »zoper klerikalce«! To je bila parola. Med temi zapeljanci pa ni bilo kaj tovarniških delavcev, ampak nekaj dninarjev, nekaj ljudi brez dela, šnopsarji pa do zadnjega moža vsi, kar jih premore naše mesto. In teh ni malo! Ti so korakali na dan volitve z velikim ponosom v pravi pravcati procesiji iz neke tukajšnje šnopsarije na volišče, kjer so seveda slavno — skoz padli.
Je namreč tukaj — dasi se še marsikje preveč pijančuje — toda neka »štacuna« je tukaj, kjer se nekako vzgajajo žganjarji in pri dobri volji ohranjajo, da so, dokler je še kaj cvenka, vedno pripravljeni dati »še za en glažek*.
Ti ubogi ljudje imajo tam svoje pribežališče, svoj »cunft« ali, kakor pravijo, »bratovščino treznosti«. To je špas, pa — bridek špas! Ali je to rodoljubje, ali je to ljubezen do nižjega ljudstva, zlorabljati njegove strasti in slabosti v svoje namene ?1 8 šnopsarijo se ne bo pomagalo niti naši narodnosti, niti socijalni bedi našega društva. Upijanjeni ljudje bodo sicer prav pridno zabavljali čez »farje«, kakor so ravno takrat v obilni meri, toda — bogatejši zaradi tega niso bili in ne bodo nič, marveč le pogrezali se vedno bolj v svoj gmotni in moralni pogin. Šnops je najhujši sovražnik našega ljudstva. Mi privoščimo vsakemu človeku naj je tudi naš nasprotnik, njegov kosec kruha, in mu nikakor nočemo nalašč škodovati, ali k takemu ravnanju ne moremo molčati. Saj smo itak predolgo! Ne zlorabite ubogih revežev še bolj! To smo torej hoteli mimogredč povedati, kar nam je bilo že davno pri srcu. Ša parkrat pozneje
so neki ljudje zlorabili nevednost našega delavskega ljudstva s tem, da so jim natvezili nekatere tako tavžentkrat neumne laži, o po-draženju žita in o delavski plači, da se je lažnjivost lahko v polnoči »skoz videla*. Namen je bil ta: naslikati duhovne kot samo-goitne in kot sovražnike delavskega liudstva. Ni čuda, če preprost človek večkrat take reči sliši, da se ga nazadnje le nekaj *prime«, in da si misli, da je vsaj nekaj takega, kar se govori, res, če že ne vse Kdo si je te laži tako na celem izmislil, tega natanko ne vemo; ali navadno so taki ljudje, ki sami molzejo iz ubogih ljudi težko pridobljene krajcarje. Taki ljudje potem zvračajo krivdo na druge, kakor tat, ki vpije nad drugim: Vidite ga tatti; primite gal — zato da bi njega ne prijeli. Večinoma, pravimo, so naši delavci dobri ljudje, in le iz nevednosti so sleparjem te laži verjeli, kateri so verjeli. Zat6 smo spoznali potrebo, delavce natančno poučiti, kateri so njih pravi prijatelji ali neprijatelji, in jim razložiti naš krščansko - socijalen program, kakšnega zboljšanja jim je v resnici pričakovati za pribodnjost. Le da se mnogi premalo zanimajo! Delavci naj bi jasno vedeli, kakšno je njih stanje, in kaj jim je mogoče obljubiti, in ne le obljubiti, ampak s časom res dati. Pri zadnjem shodu je torej gospod dr. Krek v svojem govoru, v katerem se je dotaknil skoro vseh stanov, zlasti obrtnega in kmetskega, govoril tudi o delavskem vprašanju. Omenjal pa je prav posebno 1. zavarovanje za starost. Zavarovanje za starost, to je najnujnejša želja delavskih stanov. Če bi bil človek za stara leta oskrbljen, če bi ga ne mučila skrb, kaj bo, ko bo obnemogel, koliko lažje bi živel! la tako postavo je on predlagal v državnem zboru. Nemška zdivjanost, ati kakor pravijo, obstrukcija, je zakrivila, da se njegov predlog še obravnaval ni, in da ga bo treba ob ugodnem času zopet ponoviti. Za delavce, ki delajo po eraričnih delavnicah, kakor je naša smod-nišnica, rekel je pred kratkim dr. Krek v državnem zboru: »Država mora biti vzgled delodajalcem in preskrbeti svoje delavce popolnoma za čaR bolezni, onemoglosti in starosti«. Govornik je govoril 2. o Selavskih stanovanjih in v vzgled stavil ljubljanske vrle krščanske socijalce, ki niti ne jamrajo in zabavljajo samo, niti ne držč križema rok, ampak delajo in se gibljejo. Postavili so si s pomočjo dobrih prijateljev (med katerimi dr. Krek ni bil zadnji) čedae delavske hišice z vrtiči, ki bodo polagoma prišle popolnoma v last delavcem. Kateri delavec bi si ne želel imeti svoje domovanje z vrtičemr 3. Ker pa se država ne gane, da bi postavnim potom uvedla zavarovalnice za starost, zasukali so se zopet ljubljanski krščanski delavci in si zasnuli sami svojo. K tej se lahko pridružijo tudi drugi, ki so izven Ljubljane. Tudi hranilnico svojo so si omislili. Govornik je poleg drugih stanov omenil konečno tudi državnih služabnikov, diurnistov itd. Ti ljudje — dejal je — so navadno liberalni, ali — ljudje so in človeka vredno življenje zaslužijo. Zato se je on tudi pobrinil zanje v državnem zboru, kakor je razvijal v zadnjem »Glasniku«. Domači govornik je zavrnil nekatere prej omenjene laži, ki so jih trosili hudobni ljudje okoli, omenjal je glavnih naukov in obetov socijalne demokracije, kakšna »sreča« da nas čaka od njih. Obrtnemu in kmetskemu stanu so podpisali smrt; prej morata propasti, predno bo kaj »boljšega«; pa tudi delavskemu stanu se obeta čudna »prostost«. Nikdo ne bo ničesar lastnik; še hlače, ki bodo na njem, ne bodo njegove; vse bo imela »družba«, ki bo delila, kakor se bo njej prav zdelo. Kakor bo vse skupno, skupne bodo tudi žene, skupni tudi otroci, ki ne bodo last starišev, ampak last »družbe«, katera jih bo vzgajala po svoji volji. Kateri človek, ki ima kaj poštenja, sramu in samostojnosti v sebi, se ne bo zgrozil ob taki »sreči«, ki se mu obetal? In pri vseh teh obetih, kaj so demokrati že storili v naši deželi za zboljšanje delavskega stanu? Vse njih delo je zabavljanje. Nasproti: Koliko koristnih naprav v prid delavskemu stanu imajo pokazati v Ljubljani krščanski socijalci 1 Iz njih sadu jih bote spoznali, prve kakor druge 1 Tudi pri nas bi se dalo kaj praktičnega storiti, ko bi delavci skupaj držali. Sicer pa že imamo neko napravico, ki bi se
je tudi naši delavci utegoili s pridom posluževati. To je naša mala hranilnica, z imenom »Čebelica«. Vsak teden (v nedeljo po krščanskem nauku v »Katoliškem domu«, ali vsak mesec vloži se neki mal gotov znesek) To je kakor nalašč za delavca, ki prejema plačo na teden ali na mesec. Nekteri morda ne more nič prihraniti; gotovo pa je, da bi marsikdo, ki nima tolikih potreb, lahko položil vsak teden nektere groše na stran, ne da bi jih veliko pogrešal. Sedaj pa večje svote ne more zbrati, da bi jo vložil v hranilnico, malih krajcarjev pa v navadni hranilnici še sprejmejo ne, in takč si De prihrani nič. Pri nas se bo denar zbiral 7 let, kajti »čez 7 let vse prav pride« in tudi ti prihranjeni krajcarji bodo prav prišli. Iz malih tedenskih doneskov se bo v 7 letih nabral že mal kapi-talček, ki bo pozneje zopet donašal novih obresti. — Letos stvar še ni bila občno znana, donašali so večinoma posli in otroci in vender se bo do konca leta nabralo precej stotakov. Z novim letom se začne drugi tečaj in je čas, vpisati se Poprimite se te prilike, komur je mogoče! Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! Konečno je govornik poživljal delavce, naj se tesneje oklenejo krščanskega socijalizma, bi ima res zdravo jedro v sebi. V ta namen naj si pa pridneje naročajo in berejo »Glasnik«, ki je premalo razširjen pri nas, da se še bolj podučč o socijalnem vprašanju. Brezvestnim sleparjem naj nikar ne verjamejo na prvo besedo. Kdor ima kako željo, vprašanje ali dobro misel, naj se oglasi pri govorniku. Kolikor je v njegovi moči, bo vedno rad razložil ali pomagal. To so glavne točke, obravnavane pri občnem zboru, ki zadevajo delavsko vprašanje. Ne zamerite, gospod urednik, da smo se toliko zavlekli in povedali marsikaj, kar bralci »Glasnikovi« že davno vedo. Saj do sedaj vas nismo preveč »nadlegovali« s svojimi dopisi. Morda se vprihodnje kaj poboljšamo.
Slov. krščansko - socijalna zveza
prireja sedaj vsako nedeljo zvečer ob 6. uri v dvorani »Katol. Doma« javna predavanja. Dne 30. oktobra je predaval č. g. Evgen Lampe o socijalnem vprašanju. S številkami je navedel, kako ogromno se množi veliki kapital in ravno v tisti meri propadajo tudi delavski stanovi. V nedeljo dne 6. t. m. je pa predaval č. g. Aleš Ušeničnik o začetku in koncu sveta. Moderna veda pravi, da se je razvilo svetovje iz ogromne plinaste krogle, delci krogle so se trgali, zgoščavali, razvrteli, zasveteli in po teku morda milijonov let postali to kar so. K temu nima krščanstvo nič ugovarjati, ker vse to kaže le vsegamogočnost in veličanstvo Stvarnika. Da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, se smatra kot šest perijod, v katerih je Bog dovršil stvarstvo. Konec sveta, katerega prerokuje moderna veda, se čudovito strinja z Zveličarjevim razodenjem. Solnce in zvezde bodo otemnele, življenje na njih bode zamrlo in konec bode sveta. Tudi zadene lahko v teku časa ob našo zemljo kaki komet in jo razdene Prava veda krščanstvu ni nasprotna, marveč priča ravno o resnici krščanstva. Govorniku so živahno ploskali poslušalci, katerih je bilo prav veliko.
Novo konsumno društvo snujejo v Tržiču. Dotična pravila se v kratkem spišejo v zadružni register. Novemu društvu, katerega bodo vodili sami vrli možje, je želeti najboljšega vspeba, tem bolj ker so tržiški delavci navezani do cela na ondotne trgovce.
Iz Dv. M. v Polju Tukajšnje slovensko katoliško delavsko podporno društvo imelo je 23. oktobra t. 1. naj drugi občni zbor. Predsednik pozdravi v toplih besedah navzoče člane ter se jim zahvali za obilno udeležbo. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Iz poročila blagajnikovega namestnika je razvidno, da je imelo društvo dohodkov od začetka svojega obstanka do 31. septembra 1020 gld. 67 kr. Stroškov pa 760 gld. 92 kr. Podpore se je dalo bolnim članom 657 gld. 5 kr. Razni stroški, kakor knjige, tiskovine poštnina in razno 83 gld. 87 kr. najemnina 27 gld. tako da ostane v blagajni dne 30 sept. gld. 259 75. Tako se vidi, da je društvo res delovalo v smislu svojega namena. Podpiranih je bilo 135 bolnih članov. Blagajnik opozarja društvemke, naj storijo svojo dolžnost, da bo tudi blagajna mogla biti kos svoji nalogi. Potem se izvoli novi odbor in sprejme nekaj
nasvetov ter zaključi predsednik shod s trikrat slava in živijo na papeža in cesarja.
Na Gojzdu pri Kamniku snujejo hranilnico in posojilnico. Dne 20. t. m. bode otvoritev. Ob tej priliki priredi »Slovensko katol. del. društvo« na Gojzdu ljudski shod.
Socijalne zadeve.
Javna posredovalnica služb in dela. Ljubljanski magistrat je razposlal delavcem, delodajalcem, in raznim društvom vpiaševalne pole radi vstanovitve javne posredovalnice za delo. Naša organizacija v Ljubljani je vže tudi resno mislila na nekaj tacega. Javna posredovalnica služb in dela je v Ljubljani nujna potreba. Ljudje, ki prihajajo v mesto iskat dela, ne vedo se kam obrniti in tudi poznalcem mesta ni lahko brez posredovanja dobiti službe. Dosedanje posredovalnice v Ljubljani so privatna podjetja, ki imajo v prvi vrsti namen zaslužka in vsled tega zahtevajo od deloiskalcev plače za posredovanje. Naravno je, da tisti, ki nima v žepu »božjaka«, tudi ne more iti k posredovalcu iskat dela. Tudi se s tem jemlje izdaten del zaslužka mnogim ljudem. Ako naleti kdo službo, v kateri ni shajati, je prisiljen iskati druge, toda plačati mora vsejedno. Zato bi bila velike koristi za naše služoištvo brezplačna posredovalnica dela in služb. Ako se ta zavod ustanovi, naj se ustanovi kot samostojni urad in naj nima nobene dotike z drugimi, posebno ne s policijskim uradom. Sicer bi si težko pridobila občno zaupanje. Skrbij naj se, da vstanove v zavodu čakalnice in sicer za možke in ženske. Posebno za ženske je to nujno, da se s tem zabrani škodljivo in nevarno pohajkovanje po raznih delih mesta in okolice. Da naj se službe čakajočim ženskam priložnost, da v čakalnici pleto nogovice, popravljajo perilo za-se in tudi lahko za druge. S tem si kratijo čas in ne mislijo na škodljivo pohajkovanje. Veliko žensk, ki grejo iz službe, nima stanovanja, v katerem bi ne bila po dnevu »vsem na poti« le po noči se stisne na kako Skrinjo, da zaspi. Za vse take bi bile čakalnice prava dobrota. Da bi bila posredovalnica dobra, bi morala imeti tudi za to sposobno osobje. Uradniki naj ne bodo naliti z oljem moderne birokracije, da bi samo osorno govorili z ljudmi — reveži. Skuša naj se dobiti uradnikov iz delavskega stanu, ki bodo iz lastnih skušenj dobri posredovalci in tudi svetovalci brezposelnim ljudem. Skrbi naj se odločno za strogi red v čakalnicah, posebno v moraličnem oziru. Na ta način bode posredovalnica, ki jo namerava vstanoviti mestni magistrat, res velike koristi ne samo za mesto, marveč tudi za deželo. Naši somišljeniki, ki so dobili vpra-ševalne pole, naj jih, ako jih še niso, spolnijo tem smislu.
Socijalna politika občin. Rešitev socijal-nega vprašanja ne zanimlje dandanes samo jednega činitelja, ni samo dolžnost države niti le nekaterih naprednikov. To delovanje je razdeljeno po potrebi in sposobnosti na vse različne činitelje. Tu velja stari rek: vsi za jednega jeden za vse. Zadnjega mesta med temi činitelji pa nima občina. Ako se spomnimo samo na obrabljeno frazo, da je občina temelj državne celote, jasno razvi-dimo, da je občina že po svojem naravnem značaju namenu poklicana, da rešuje v mejah svoje moči in eksekutive socijalno vprašanje. Dolžna je, da skrbi — kakor pravimo — za podrobno socijalno delovanje. S tem pa ni rečeno, da bi se oziralo le od slučaja do slučaja na interese in zahteve delavskega ljudstva. Pojem podrobno delo
obsega sistematično, premišljeno delovanje v korist Ijudij trpečih in socijalno brezpravnih. Smisel te zahteve se pokaže Sele tedaj, če se reče, da podrobno socijalno delo, katero naj izvršujejo občine, ni samo sebi konečni cilj. Ono je kamen za celo novo socijalno stavbo, ono je materija), s kojim se bode izvršila preosnova družbe. Zadnje besede občine v socijalnem vprašanji gotovo ne bodo imele, obratno one naj bodo samo izvrSevalni organi tistih, ki hočejo rešiti socijalno vprašanje s Širokega in visokega stališča. Socijalna politika občin se v zadnjih svojih posledicah razvije skoro popolnoma do državnega so-cijalizma. Delovanje občin na socijalnem polju je že tBko, da samo ob sebi tvori ne samo obširno in težavno agendo, temveč posebni predmet socijalnega premišljevanja. Socijalna politika občin je dandanes posebna in samostojna disciplina vede. To je naglaSal profesor Mataj na Danajskem vseučilišču ob svojem nastopnem govoru. Geslo: »Laissez faire, laissez passer, le monde va de lui — meae«, dandanes ne more veljati v mestnih hiSah, kjer zborujejo ljudje, ki imajo resen in globok smisel za moderno socijalno politiko. Tu hočemo našteti se praktične zahteve občin na socijalnem polju. V prvi vrsti ima občina dolžnost da je vzorna deloda-javka. Otresti se mora napak in nepleme-nitosti zasebnega kapitalista. Dobiček na vsak način, izkoriščanje delavca, ne more biti namen občine, nBj že izvršuje kakorSnokoli delo v svoji režiji. Dolžnost občine bodi, da plača delavcem vsaj minimalno mezdo, vsaj toliko, kot potrebuje rodbina, da se preživi leto dnij. Občine naj bi tudi vplivale na to, da bi se delodajalci, ki dobivajo delo od občine, vedli napram delavcem tako, kakor bi se obnaSala občina sama. Naj si občina v pogojih oddajalmh pogodb izgovori od podjetnikov, da plačajo svojim delavcem gotovo mezdo, da jim določijo primerno delavsko dobo itd., in ako se ti pogoji ne bi izrSevali, naj se diktirajo kazni, ki se lahko povečajo do zvrSenja pogodbe in odvzetja koncesije. Kjer bi se ti pogoji ne mogli doseči, naj občine ustanavljajo občinske izdelovalnice, ki bodo s svojo konku renco silile delodajavce, da bodo boljše ravnali z delavci. Dalje morajo občine delovati v svojem delokrogu na to, da delavski trg ne bode prepuščen sam sebi. Vplivajo naj na regulacijo ponudbe in zahteve dela. Ustanove nnj posredovalnice dela, vpraSalnice po delu, ker s tem se manjša Število brezdelnih Ijudij. Za slučaj brezdelja naj se skrbi za zavarovanje proti brezdelju. Samo ob sebi se razume, da razven tega tudi zavarovanje na starost, proti boleznim in nezgodam. To se zahteva danes že po celem svetu. Za delavce, ki iz različnih vzrokov ne morejo biti opoludne v krogu svojih ^domačih, naj se napravijo posebni lokali, v katerih bi se po zimi lahko greli in v katerih bi si lahko pripravili z doma prine-šeno jed in krepilno pijačo. Kjer je mogoče delovati hkrati na ta način zoper alkoholizem, naj se to ne pozabi. Revnim Šolskim otrokom naj se opoldne na občinske stroSke daje topla hrana. Omenimo Se brezplačno poučevanje za otroke delavskih rodbin. Da bi se delavci bolje a8imilovali z občino, naj skrbi tudi za delavska stanovanja. Zračne, svetle in zdravstvenim zahtevam ustrezajoče sobe ovirajo razširjanje socijalnih epidemij. Ako bode treba, mora se za delavce preskrbeti cena svečava, kar ni posebno težko v dobi plina,
elektrike in ftcetilena. Konečno se mora zahtevati od občin Se to, da skrbč za duSevno stran in plemenito zabavo delavcev. Ustanavljajo naj se v glediščih predstave za delavce, poljudna znanstvena predavanja itd.	D.
Županske konference na Gorenjem Avstrijskem. Po prizadevanju gorenje-avstrij-skega deželnega odbora, poseboo pa Se zelo delavnega in za blagor dežele vnetega deželnega glavarja dr. Ebenhocha vrSila so se v letoSnji drugi polovici v trinajstih okrajih posvetovanja županov, ki so bila v marsičem vrlo zanimiva. Zastopnikom občin v deželi, katerih le pet se ni vdeležilo teh konferenc, je bila s tem dana ugodna prilika, pojasniti težnje in želje prebivalstva, zastopniki deželnega odbora pa, ki so vedno prisostvovali takim zborovanjem in je bil vselej prisoten deželni glavar sam, imeli so najlepSo priliko poučiti se o raznih težnjah ter dobiti dovolj gradiva za vspešno delovanje v deželnem odboru in zboru. Govorilo se je pri teh konferencah o upravi občinskega, okrajnega in deželnega premoženja, o cestnih, ubožnih in sanitarnih zadevah in drugih tekočih vprašanjih. Zadeve, kstere je deželnemu odboru mogoče reSiti v njegovem lastnem delokrogu, se večinoma že rešujejo ali pa so že rešene, o vsem bode pa deželni odbor obširno poročal deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Razvidno je iz tega, da bodo ta posvetovanja jako velike koristi za posamne občine, kakor tudi za celo deželo, ki sme biti ponosna, da jej načeluje tako vrlo delavni deželni odbor. In pri nas? Ali se našemu prebivalstvu res že tako dobro godi, da nima več nikakih teženj in pritožb, katere bi moral čuti in uvaževati deželni odbor ?
Zavarovanje delavcev proti nezgodam na Danskem. Danski kralj je potrdil zakon, tikajoč se delavcev, ki nimajo nad 2400 K. letnega dohodka, če nastane nesreča, dobi delavec */s svoje dnevne plače, ne manje nego eno K. in ne več nego dve K. Ce delavec postane popolnoma nesposoben za delo, dobi odškodovanje, ki znaSa Šestkratni letni zaslužek, kar pa ne sme presegati 4800 K. V slučaju smrti se plača 50 K. pogrebsčine. dediči pa se odškodujejo s Štirikratnim letnim zaslužkom pokojnega, kar pa ne sme presegati 3200 K. Da se zakon izvršuje, izvoli se 7členski svet, katerega člani so: 2 delavca, 2 delodajalca, 3 pa imenuje vlada. Predlaga se Se, naj se vsprejmo v zavarovanje tudi delavci po deželi in mali obrtniki. Polovico prispevkov naj plača država, drugo pa občina. Kakor sedaj razmere kažejo, se bo to doseglo.
Zavarovanje za slučaj brezdelja v svetem Golu (St. Gallen) v Švici se ni obneslo. Sklenilo se je, naj zavarovalnica neha. Vzrok temu je ta, da je bilo vzlic doneskom države in občine deficita 3500 fr. Svojih prispevkov ni plačalo 1396 mož. Ko niso nič zalegli opomini, se je nastopila proti njim pravna pot, a s tem se je deficit le se po-vikSal, ker so se morali pokriti sodni stroSki. Poročilo mestne občine v svetem Golu za
1.	1896—97, omenjajoč to neveselo novico, se ne udaje pesimizmu. Zavarovanje za slučaj brezdelja je sicer za nekaj časa pokopano, ne da se pa dvomiti, da se bode ta ideja zopet izvršila. In ravno te izkušnje bodo prav hodile pri sestavljanju novih novin in pravil. Nadejati se je, da se najde zdrav temelj, na katerem se bode ta prepotrebni zavod bujno razvijal; zlasti, ker se vse napredne stranke mesta sv. Gola zanimajo za to.	D.
Zavarovavnice proti nezgodam. Iz te dni izišleg3, vladnega poročila o delovanju zavarovavnic proti nezgodam, posnemamo te-le Številke:
I.
Zavarovavnic zoper nezgode je bilo:
l. 1896		1. 1895	1. 1894
1.	Vobrtnih podjetjih 2.	Delavcev je bilo	86.656	81.516	66.690
v njih	1,471.275	1,381.307	1,124.675
3. Plače so imeli 470,250.333 433,329.698 320,980.933			
	11.		
1. V poljedelstvu z			
motorji	187.649	134.257	125.336
2. Delavcev je bilo	603.369	495.887	473.729
3. Plače so imeli Število nezgod je	3,838.853	3,985.687	3,962.134
znašalo Med temi je bilo tacih,	64.655	64.562	40.259
ki so manj nego 4 tedne bili nezmožni za zaslužek . .	42.392	35.511	26.077
Nezgode se niso zgodile pri podjetjih . Podjetje, pri katerem	1906	1541	854
se je zgodila nezgoda, ni bilo za-			
varovano . . .	121	318	182
Z drugih razlo-			
go v (I) se ni izplačala zavarovalnina	1692	797	594
	46.111	38.167	27.707
Povdarjati moramo značilni pojav, da			se vedno
več ponesrečenih delavcev izvzema, da			ne dobe
odškodnine.	1. 1896	1. 1895	1. 1894
Ubitih je bilo vsled nezgod .... Stalno jih je postalo	929	835	670
popolnoma nesposobnih za zaslužek	200	203	116
Stalno jih je postalo			
deloma nesposobnih za zaslužek .	5199	4721	3585
Začasno nesposobnih			
za zaslužek jih je postalo . . . .	12.216	10.636	8181
Tu čitamo Številke, ki nam opisujejo boj, ki ga bije kapitalizem z delavskim stanom. Imenuje nam število ranjencev. Ogromno je in ponavlja se vsako leto. Tu lahko razvidi vsak človek, v kolike nevarnosti se podaja delavski stan, in kedor premišlja te podatke, mora priznavati, da je delavski boj za družabno preosnovo nujno potreben.
Blamaža socijalno demokratiških železničarjev. Že dolgo časa so se razgovarjali socijalno demokratki železničarji, da bodo nekaj storili za delavce. In naposled so si res zbrali iz raznih krajev več tako imenovanih pooblaščencev, ki so šli k W i 11 e c k u, železniškemu ministru. Torej šli so p r o s i t! Zapisati si moramo to dobro v spomin, da ne pozabimo, da tudi socijalni demokratje prosijo. V tem oziru smo vsi ž njimi jedne misli, da se mora železniškim delavcem in uslužbencem zboljšati stanje. Tudi proti poti, ki sojo nastopili socijalni demokratje, nimamo kaj ugovora. Toda slovesno se moramo ustaviti temu, kar je ta -deputacija storila. Ko je namreč prišla od ministerstva, so brž zagnali socijalno-demokraški listi hrup, da je Witteck vse obljubil, da bo s 1. jan. že plača zboljšana, da bo rajše tarife zvišal, kakor čakal na zboljšanje delavskih razmer. Po pravici rečemo, da smo bili zelo veseli in zadovoljni s socijaluo demokraško potjo na Dunaj, ko smo to brali. Toda, ko smo drugi dan od ministra samega dane popravke, da vse to ni res, videli v listih, smo se zgrozili nad lažnjivo predrznost jo socijalnih demokratov. Minister ni nič obljubil, kedaj se bodo zvišale plače in glede na zvišanje voznih c en j e ce lo dej al, da je to nemogoče. Resnica je prva
stvar. To se pa pravi naravnost slepiti uboge železničarje, če se jim laže, kaj bodo vse dobili. Ta laž se je skuhala samo zato, da bi mogli socijalni demokratje držati že-lezničarje v svojih mrežah, češ : mi vse dosežemo. Ravno nasprotno je res 1 Prvi začetek zboljšanja železničarskih razmer bo še-le takrat, ko se razdrobi socijalna demokracija pri njih, ker socijalnim demokratom država ne more zaupati in jih zato tudi ne bo hotela podpirati. Pamet torej, železničarji! Lažnjivi nastop socijalne demokracije v zadnjih dnčh naj vam odprč oči. Ce hočete zboljšanja, — pred vsem proč s socijalno demokracijo.
Drobtine.
Našim naročnikom. Današnja številka »Glasnika« obsega celih 16stranij. Ker so vsied tega stroški za to Številko znatno večji, zaračunili smo to Številko za tri in izide prihodnja 10. decembra.
Pravila, ki jih priobčujemo v današnjem listu, se nanaSajo samo na zavarovanje starostnih rent, ker se nam zdi to najpotrebnejše. Tabele pa pojasnujejo tudi za-varovanje dot. Ce se kmalu oglasi za ta oddelek dovolj udov, priobčimo pravila in obe vrsti zavarovanja pričnemo na jedenkrat.
»Slovensko delavsko stavbeno društvo«, registrovana zadruga v neomejeno zavezo, je dobilo od vis c. kr. trgovinskega ministerstva 1500 gld. podpore, »uvaževaje njegove hvalevredne namene in da more tudi v bodoče svoje delovanje plodonosno razvijati«. Ob jed-nem s podporo je dobilo to društvo toraj tudi prav laskavo pohvalo od strani gosp. ministra barona Dipaulijs.
Martinov večer je zadnjo nedeljo zvečer dostojno proslavila »Slovenska krščanskosocialna zveza v dvorani »Katoliškega Doma«. Kakor vedno, kadar »Zveza« priredi svoje veselice, doSlo je tudi sedaj toliko občinstva, da se je dvorana pokazala zdatno premajhna za krSčansko-socijalno organizacijo. Občno pozornost je vzbudil nBStčp »Zvona«, ki je pod predsedstvom gosp. Jeraja pričel res lepo procvitati. Pevci so nastopili v ličnih novih čepicsh. TamburaSki zbor »Zveza« je vspeSno nastopil pod novim dirigentom gosp. D o r e r j e m ter utrdil svoje staro dobro ime. Pri prosti zabavi je povedal č. g. dr. Janežič mnogo lepega o sv. Martinu. Gospod govornik je vzbudil s svojim zdravim humorjem dokaj prisrčnega smehu. Martinov večer »Zveze« je bil res prav prijeten, zabaven večer, kakerSnih naj »Zveza« priredi Se mnogo in kakerSnih si nujno želi naSe delavstvo!
Pododsek je dnč 9 t. m. dovršil svojo nalogo. Načrt, ki se predloži najpreje odseku, potem pa zbornici, je že izdelan. V marsičem je zboljšana vladna predloga. Z asti to je boljSe, da se bodo starostne doklade dajale na 5 let in da se bo vsakemu služabniku dosedanja služba vštela. Z ozirom na postne in brzojavne služabnike poročamo na drugemu mestu.
Obesili SO V petek dne 4. t. m. v Novem-mestu na Dolenjskem 22ietnega M Režeka, ker je svojega sopotovalca iz Hrvatske za-vratHO umoril in oropal. Vzel mu je nekaj Speha, pipec in okoli Sest goldinarjev. Hudodelec je moral biti skrajno sprijen, ker je bil vže večkrat kaznovan. Zadnji nad jednoletni zapor je preBtal dva meseca pred groznim hudodelstvom. Konečno se je vendar skesal in zahteval spovedniks, ki ga je lepo pripravil za sicer sramotno smrt na vešahh. Bog daj, da bi med Slovenci ne bilo treba nikdar več postavljati veSal in ne klicati dunajskega »strica« v »svate«.
Socijalni demokratje poraženi. Soc. demokrati so bili pri volitvah dne 27. m. m. za Ržisko občino popolnoma poraženi. — To ni nič posebnega, poreče kdo, toda vedeti treba, da je občina Ržiše središče soc. demokratov v zagorski okolici. Soc. demokratje so se skrbno pa tajno pripravljali na ta dan. To je bilo potov storjenih doli pod Hruško k »generalu« Cobalu; pa tudi ta je pridno brusil pete na Loke in v Podkraj, dalje pa
se ni upal. Toda tudi mi nismo spali, ko je tisti voidci, ki so iz strahu pred vašo drzo-sovražnik sejal ljubko. Saj smo obračali po- vitostjo ostali doma. Torej na svidenje, če zornost na Ržiše vedno po onem znanem ne pod osodepoinun svetim Jurjem, pa kje shodu meseca januvarja v Izlakah. Ia tako drugje.
so bili voljeni v drugi volilni razred Družba sv. Mohorja. — Z razpošiljanjem samo možje poštene, kršč., kmečke korenine:	družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Raz-
Prašnikar Fr., Groblar Andr., Sajevic Jan., pošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih Zupan Jožef, Kovač Fr., Ravnikar Jan. V zaprek, ki se navadno le prerade vsako leto začetku volitve smo mislili, da prodrč mo- pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s krači, ker prišli so kar »in corpore« zgodaj, knjigo »Naš cesar« zaradi večje oblike in a naši so počasi in nekoliko boječe skupaj mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da cepali. Pri izidu volitve so pa bili nasprot- bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni niki za 11 glasov v manjšini. Tudi v zunanji obliki razveselila vse ude in da bode
I.	razredu so prodrli ravno tako vrli možje:	Slovencem trajen spomin petdesetletnice na-
Hribar Jak., Klobučič Anton, Prašnikar Mart., šega ljubljenega, toliko skušanega cesarja! Sešlar Mart., Jekun Alojzij. Prašnikar Jož. Knjige razpošljejo se letos posameznim ško-Nasprotniki so zaostali za 7 glasov. Potepeno fuam po tem redu: 1. goriška, 2 krška, so odšli naznanjat poraz svojemu generalu, 3. tržaška, 4 sekovska, 5 somboteljska ki je hodil pred letom do 4 ure daleč agi- 6. aenjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. Iju-tirat za 5. kurijo in to ne brez vspeha, a bljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, jetos si še pod Sv. Jurija ne upa. Mi pa smo 12. Amerika in Afrika. Cenjene gospode popolni navdušenja obhajali pomenljivo zmago verienike, katerim se knjige pošiljajo, nujno v društvu »Zagorskih kršč.socijalnih volilcev.« prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, Kako skrbno so se mokrači pripravljali na pošljejo po nje na pošto ali železniško po-volitev, priča dedič rajnega »Delavca«, »Ro- stajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzro-doljnbček« št. 14, ki pripoveduje, da je prišlo čujejo samo zamudo in nepotrebne stroške, že 12. jun. pet mokradkih volilcev k župan- Poštne stroške morajo čast. poverjenikom po-stvu stavit neke zahteve glede novih volitev, vrniti pozamezni udje. One gg. poverjenike, potem pa zad& par brc vrlemu županu Klo- ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni bučiču. 2e to kaže, da so bili mokrači zmage tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo gotovi in da so željno pričakovali dne, ko se po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, jim izroči občinska blagajna, ki je v jako katerega nam itak primanjkuje na vse strani, dobrem stanju. Kaj pa je dalo našim rudeč- — Odbor se bode po svojih moččh potrudil, karjem toliko poguma? Državnozborske vo- da udje sedaj knjige čim preje dobč v roke. litve lanskega leta, pri katerih so zmagali v Romajte torej knjige v toli častnem številu 5. in celo v 4. kuriji. Takratje zrasel greben po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte našemu Mihelnu, ki se je obnašal nato s jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte svojimi pajdaši tako, kot bi bilo vse Zagorje v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine z vso okolico njegova last. Spominjamo na in cesarja! V Celovcu, dnč 8. nov. 1898. surove napade po volitvah. Kdor ni tulil v	. Odbor,
njihov rog, ni bil nikjer varen pred njimi. Resna beseda rojakom in rojakinjam. Okoličani si niso upali skozi Zagorje hoditi. »Edinost* piše: »Le naravno je. ako so naši To so bili hudi dnevi za poštene ljudi. V ljudje v živahnem občevanju a Trstom. Toda ržiški občini je bilo torej pri- vsaka stvar postaja nevarna, ako se ne giblje četi odločilen boj zoper nje. Zato v pravem tiru, ali ako presega dopuščene meje; je katol. delavsko društvo iz Ljubljane skli- zato treba, da spregovorimo resno besedo do calo znani javni shod v Mediji dne9.junt. I. rojakov v slovenskih pokrajinah. Bolj in bolj Cobal je tudi slutil nevarnost, zato je popustil se množč slučaji, da naši ljudje kar na slepo doma napovedani shod in pridrl z vso svojo prihajajo v Trst v krivi veri, da se tu kar gardo (okolu 200)	dve uri	daleč, da	bi shod	po ulicah pobirata	delo in zaslužek ter	da se
preprečil. Bil se	je hud	boj in le	skrajno	dobre službe kar	snemljejo s kljuke	doli.
taktno postopanje nas krščanskih socijaicev je Potem pa, ko so tu, ko so 8, 14 ali mesec odločilo zmago; kajti Cobal je s svojo gardo dnij zastonj iskali dela, ko jame pritiskati zapustil bojišče. Celo »Arbeiterzeitung« je beda, za bedo obupanje, potem pa prihajajo prinesla o tem važnem shodu članek pod k nam in naH nadlegujejo: pomagajte nami naslovom :»Popolen poraz državnega In ko smo jim pojasnili, da jim mi ne moremo poslanca dr.	Kreka.« Kako	strašno!	pomagati ob vsej	dobri volji, ker je	že na
Ubogi Evangelist!	In sedaj	taka lepa zmaga,	stotine rok brez	dela, pa tarnajo:	»Vsaj
Kako se vse čudovito hitro spremenil Dva toliko nam pomozite, da bodemo mogli nazaj taka poraza morata vendar vsacega spatne- domovi« Ali od kje? 1 Mi seveda nimamo tovati, tudi Cobala in njegove najbolj zaslep- nikacega takega zaklada, da bi mogli deliti ljene privržence. Pa vzemimo, dav bi bili podpore, našega občinstva pa tudi ne moremo zmagali nasprotniki. Kaj bi bilo? Čobal bi nadlegovati vsak hip, ko isto itak že nosi bil dobil vso komando pri županstva; in tak ogromen, toda neizogiben narodni davek! Ia človek naj bi gospodoval ržiškim vrlim kme- tako jih moramo odstavljati, ne da bi jim tom ? Najbolje pa bi bilo še to, ker bi bil vedeli tolažbe. Opozarjamo rojake, naj dobro lahko postal tajnik županskih kandidatov čev- premislijo, predno se odpravljajo v Trst iskat ljarja Stepišnika ali krčmarja (') Bruteta in službe. Sosebno resno besedo moramo spre-bi bil na ta način pomnožil svoje v zadnjem govoriti tudi do deklet. Glede ženske sicer času pičle dohodke. Vzemimo, da bi imela ni tolike nevarnosti, da bi ne dobila službe, vsaka stranka polovico odbornikov, potem bi zato pa jej pretč razne druge usodneje ne-pri volitvi župana in pri vseh sklepih odlo- varnosti. Opozarjamo jib, naj bodo previdne, čeval nam neprijazni rudnik s svojim virilnim sosebno, ako se jim kdo na ulici nudi za glasom. Ia konečno vprašamo vse mokraške posredovalca, češ, tam in tam vem jaz službo volilce iz zagorske tare: Kaj pa imate sedaj za vas. Taki posredovalci so često v zvezah od tega, da ste postopali le po Miheloovi ko- z obrtjo — sramote, so torej lopovi, ki iz mandi? Pot zastonj; mnogi ste zato celo grde dobičkarije lovč uboga dekleta v pasti, »Siht« opustili; popolen poraz in to, da pride ki značijo moralno pogubo. Prav ne dolgo na ves zagorski del občine le jeden odbor- temu smo izvedeli o slučaju, ko so bila štiri nik. Alro bi ne bili, kakor povsod, tudi pri slovenska dekleta, ki so iskala službo, na tej volitvi bobnali na svoj mokraški boben potu v pogubo, zavedena po takem lopovu; in ne poslušali »krivega proroka« Cobala, ka- ali k sreči so se zavedla še v zadnji hip ne-teri pač le dobro skrbi za svoj žep in mu je varnosti, kateri so se približala. Še. jeden vaš blagor le deveta briga, tedaj bi sezdru	korak in — kakor uči skušnja — ne bi bilo
žili vsi volilci iz Podkraja in Lok in imeli povrnitve več!l In bilo bi zopet štiri omade-bi lahko polovico odbora in še župana v za ževanih življenj! Take nevarnosti pretč brez-gorski fari, torej doma. Toda za kaj tacega poselnim dekletom v Trstu, rekli bi, skoro vi mokrači nimate smisla; vam je le za to, za vsakim oglom, in mi polagamo najtopleje da bi mogli vpiti in v svet trobiti: Mi so- na srce starišem, veleč. gg. duhovnikom in cijalni demokratje smo zmagali, mi smo do- slavnim županstvom, naj primerno poučč bili v roke občino, kar se dosedaj Se ni dekleta, ko ista odhajajo v Trst. Zlasti pa zgodilo na Slovenskem. Da se to ni zgodilo naj jih opozarjajo na zatočišče, ki so je in se ne bode, zato bomo poskrbeli že mi ustvarili tržaški rodoljubi slovenskim dekletom, krščanski socijalisti. Ca tudi rekurirate, vas iskajočim službe: opozarjamo jih na zagotovimo, da bodete drugič še bolj slavno društvo sv. Nikolaja (ulica Stadion 19). propadli, ker bodo sedaj pogum dobili tudi^ Tjakaj naj navajajo dekleta. Tam najdejo
sveta, tam najdejo oskrb za treuotek, tam najdejo soiebn o zavetja pred nevarnostjo, na katero smo namignili gori. To druStvo je prava dobrota in je bilo v nujno potrebo za vse slovenske pokrajine, od koder prihajajo dekleta v Trst, in od srca hvaležni morajo biti Slovenci vrlim slovenskim ženam, ki so vzele na se toliko skrb in tolik trud iz gole ljubezni do svojega naroda. Seveda moramo Se na nekaj opozoriti velečastite župne urade in slavna županstva: čim več deklet bodo navajali do društva sv. Nikolaja, temveč — denarja bode potrebovalo isto!!! Le ob vsestranski podpori naroda bode moglo rečeno druStvo zadoščati svoji nalogi. Sosebno slavna županstva naj ne pozabijo, da njim ni naloga le ta, da upravljajo občinsko premoženje, marveč so ona v prvi vrsti varuhi moralne blaginje naroda. A moralnost naroda je toli dragoceno svojstvo, da se slavna županstva ne smejo pomišljati, Ko treba kaj žrtvovati za nje obrambo.«
Morilec naše cesarice Elizabete, Lulgi Luccheni je bil v Genevi obsojen v dosmrtno ječo. Pri razpravi vedel se je zelo sigurno in kazal po vsem pravcatega anarhista. Namenjen je bil umoriti princa Orleanskega, a ko je po časopisih zvedel, da biva v Genevi naša cesarica, je storil takoj sklep njo umoriti. Izjavil je, da je storil grozno zlodejstvo namenoma in premišljeno. Ko je slišal obsodbo, je zaklical: »Živela anarhija, smrt aristokraciji.« No, sedaj bode imel časa dovolj, premišljevati v podzemeljski ječi na prstenih tleh svoje zlodejstvo. Ko bi ga bilo sodilo kako avstri-jansko ali drugo sodiSče, bi mu seveda ne bili pustili toliko časa v premišljevanje, ker bi bili poskusili brez dvojbe na njemu moč vrvi. Toda Genovsko sodiSče nima pravice izreči smrtne sodbe, določilo mu je toraj dosmrtno ječo.
Diurnistom, tako se nam poroča, se vender jedenkrat zboljšajo razmere. Stalnejši služba in preskrbljenje za starost se zagotavlja. Pri ti priliki pa moramo vender Se jedenkrat pojasniti, zakaj prizadevanje poslancev v korist diurnistom in pro-vizornim služabnikom nima vspeha. Vojno ministerstvo pravi, da mu manjka dobrih podčastnikov. Teh je pa v armadi najbolj treba. Dobri podčastniki se morejo vzgojiti, če dlje aktivno služijo, nego tri leta. Zato se jim pa mora ob izstopu iz vojaške službe zagotoviti kaj druzega. Iz tega ozira določa zakon, da dobč prednost pri prošnjah za državno služabniške službe. Ako bi se razpi-savale diurnistovske službe, to se pravi, ako bi bile tako stalne, kot so drugih služabnikov, bi se brž oglasili certifikatisti in tudi tisti diurnisti, ki so sedaj morda veliko Število let v službi, bi izgubili mesto. Taka je tudi s provizornimi služabniki. Po raznih krajih — pri knjižnicah, pri Šolah itd. so često v službi celo spretni služabniki, toda le provizorno- če bi se njihova služba razpisala, bi jim bilo to le v Škodo, ker bi jih prav lahko izpodrinil kak certifikatist. Te r&zmere je treba izpremeniti; sicer se ne da kaj temeljitega storiti v korist diurnistom in provizornim služabnikom sploh.
Finančni stražniki dobč tudi kmalu preos-nove svojih plač. Dotična predloga se pri vladi že dolgo pripravlja in bo skoro dogo-tovljena.
Poštni in brzojavni služabniki. Dozdaj je bilo več raznih vrst postnih in brzojavnih služabnikov, katerih vsaka je imela svoj status. Dogodilo se je torej, da je večkrat kak postni služabnik, ko je prosil za kako mesto druge vrste, nego je bila njegova, po vsprejemu v novo službo dobival manjSo plačo, nego jo je preje imel. Tako je n. pr. pismonoSa, če je dobil službo ekspedijenta, moral začeti z najnižjo plačo v ti vrsti, akoravno je morda kot pismonoša več imel. Po novi predlogi odpade vse to. Vse služabništvo se razdeli v t r i razrede: a) v sluge, b) v eskspedijente, c) v pod uradnike. Vsak razred ima tri stopnje. Od stopnje do stopnje napreduje služabnik graduelno, to se pravi, kedar je kaj prostora v višji stopnji, se pomaknejo najstarejSi neposredno nižje stopnije v višjo da je zopet polnoštevilna. To napredovanje
**«bln> Bi

T polnih axnfly
aMUeiira tovarne za sladnttfan
OunqJ-Monokovo
y" &Jc lastna karist naj zahtevajo ir.'
‘t bti -T" T .
neumorno
Wir-itiMl
se sedaj vrSi večinoma na tri leta, časih še hitreje. Po novem zakonu to ostane; samo jedna določba se je temu pristavila, namreč ta, da vsaj v 5 letih mora v jednem razredu vsak napredovati. Lahko je namreč mogoče, da bi sedaj ugodno graduelno napredovanje postalo s časoma težje in zato ni upravičena ta izprememba. Sluga, ki bo napravil izpit, ali bivši podčastnik, ki je vsposobljen za to, pride v drugi razred m lahko dospe do naj-visjega razreda. Nova vreditev bo torej v marsičem bolj pravična nego je bila dosedanja in tudi plače se bodo razmerno zboli Sa(e.
Trgovina v naši državi gre nekaj časa rakovo pot. Nič veselega ni, če iz uradnih podatkov spoznavamo, da več kupujemo v drugih državah nego prodajamo. Toše pravi, da gre našega denarja na tuje več, nego tujega pride k nam. Na tak način lezemo na kant. Na zadnje pride po ti poti samo po sebi do tega, da ne bomo mogli s čim kupovati. Par številk naj pojasnuje naSo trditev. Uvozili smo blaga od 1. januarja do konca septembra 1897 za 537,669 077 gld., 1. 1898 pa za 626,336 019 gld. Izvozili smo pa v istem času leta 1897 za 561.131937 gld., leta 1898 pa za 569 957.000 gld-. — Iz tega vidimo, da se je uvoz od lani zvečal za 88 666 942 gld., izvoz pa samo za 8,825 063 gld. Desetkrat smo torej letos v trgovini na slabSem, nego smo biti vlansko leto. Posebno pri žitu smo zelo padli. Uvozili smo ga od 1. januarja do konca septembra 1897 za 18 804 986 gld., 1. 1898 pa za 72.278 655 gld. Izvozili pa smo leta 1897 za 25,362.008gld., leta 1898 pa za 14 804 809gld. Največ smo dobili žita iz Romamje, za njo pridejo Rusija, Srbija in Laško, kjer smo kupili vzlasti mnogo koruze. Prodajali smo pa svoje pridelke uaNemSko, Angleško in v S vi oo. Res je, da je bila vlansko leto slaba letina in da je vzlasti zato judovska Spekulacija tako zelo podražila žito, toda res je pa tudi, da nase kmetijstvo ne peša samo zavoljo neugodnega vremena, marveč mnogo bolj zato, ker se za njegovo povzdigo tako-rekoč nič ne stori.
Družbe sv. Cirila in Metoda sladna kava je izSla. Zavitkom v narodnih barvah po pol, petino in desetino kilograma vsebine je napis: »S ladnakavadružbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani.« Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jed-nake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) rudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potom razširjate slovensko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode.
Boj za Marksa in proti Marksu med so cijalnimi demokrati. Dokazovali smo že par-krat v »Glasniku«, da je nekaj pametnejših soc. demokratov, na čelu jim ua Angleškem živeči Bernštajn, opustilo neumuo misel, da se sedanja družba sesede sama po sebi. Voditelj avstrijskih socijalnih demokratov, jud dr. Adler, se je postavil na nasprotno stališče in v svojem listu »Arbeiter-Zeitung« zatrjuje, da se mu zdč razmere tako napete, da kmalu počijo. Prepričani smo pa, da se tudi med avstrijskimi socijalnimi demokrati dobč treznejši možje, ki bodo brezozirno vrgli v kot slepo vero na bližnji razpad.
Koliko porabi papež zase? Te dni zopet
kričč liberalni in socijalno demokraSki listi o groznem bogastvu sv. očeta. Naravnost nesramno je to pisarjenje, če pomislimo, da je ravno nasprotno resnično. Vsled neugodnih razmer dobiva sv. oče, ki je navezan jedino na darila katoliških vernikov, tako malo za velike potrebe"cerkvene uprave, da mu celo za potrebne stvari pomanjkuje. Sam zase porabi — to bodi povedano jedenkrat za vselej — Štiri lire na dan. To znese po naSem 1 gl. 60 kr. Po pravici lahko rečemo, da mnogo socijalnih demokratov za svojo osebo več porabi, nego delavni starček na prestolu sv. Petra.
Dunajski krščanski socljalci In šola. Krščanski socijalci, ki imajo na Dunaju večino v mestnem zboru, v deželnem zboru in tudi v okrajnih Šolskih svetih, so sklenili, da ae morajo, kjer je to le količkaj mogoče, po Šolah ločiti judovski otroci od krščanskih. Judje, če jih je dovolj, naj se skupijo v svoj oddelek. Zato je nastalo mnogo hrupa med liberaloi in judi. Kako potreben je pa bil ta sklep, nas to-le uči: Zavoljo judovskih otrok se je odpravilo razpelo iz Sol; zavoljo judovskih otrok se ne moli Očenaš in česeena si Marija pred Solo in po Soli, zavoljo njih se ne smejo krSčanski otroci pred molitvijo in po molitvi v Soli prekrižati. Učitelj ne sme nobene krščanske stvari omenjati. Kako strupeni so judje v tem oziru, nam spnčuje ta-le dogodbica izza zadnjih dnij: Na neki Soli je katehet razlagal katoliškim otrokom, kako so judje izprva preganjali kristijane : sv. Štefana, sv. Petra, sv. Pavla, kot nas uči sv. pismo. Katehet je zapisal v tednik to tvarino. Ko to opazi judovski veroučitelj, se razsrdi in pravi, da je to izzivanje. Pritoži se najpreje pri učiteljih, potem pa pri okrajnem šolskem svetu. Za božjo voljo: Ali nima katoliški katehet pravice učiti krščanskega nauka katoliških otrok? Ali naj ukazuje judovski rabin, kaj se sme in kaj se ne sme? Ta slučaj nam zopet spričuje, kako potrebna je preosnova v šolskem sakonodavstvu.
Trgovskega učenca,
ki je dovršil ljudsko šolo in vsaj dva razreda realke ali gimnazije, vsprejme se takoj. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista.	2—1
Da svoje čltatelje ln prijatelje obvarujemo škode, moramo jih opozoriti, da se zopet poskuša ponarediti priljubljena Kathreiner - Kneippova sladna kava. Ponujajo jo zlasti manj skušenim ljudem na deželi. Resno opominjamo, da nihče ne vsprejme sladne kave, kot pravo, v modro-belih izvirnih zavojčkih s podobo župnika Kneippa in imenom »Kathreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le ta sladna kava ima duh in okus prave kave. 3—1
Prečastiti duhovščini ln slavnemu občinstvu se pri-
P vsakovrstne oliki
fil ter zagotavljam najsolidnišo
KSjjlllSlllllla postrežbo in znižane cene.
Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga na-
jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4.
Izdajatelj in#dgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«
Pravila
društva »Samopomoč krščansko-socijalne organizacije« v Ljubljani.
. (Registrovana pomožna blagajna.)
I. Splošna pravila.
§ 1. Ime, obseg, sedeš in namen blagajne.
Na podlagi določil postave z dne 16. julija 1892, drž. zak. štev. 102, o registrovanih pomožnih blagajnah, se v spomin petdesetletnega vladanja presveti, cesarja Fran Josipa I. ustanovi pod imenom „Samopomoč kršč. soci-jalne organizacije" pomožna blagajna s sedežem v Ljubljani.
Delovanje blagajne se razteza na kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru.
Namen blagajne je: zavarovati starostne rente.
§ 2. Članstvo.
Pomožna blagajna ima redne in podporne člane.
Reden član zamore postati vsak zdrav in pridobiten človek, ki je vsaj 14 let in ne več kot 60 let star in zavaruje sebi ali drugim starostno rento.
Podporni član postane vsak, ki plača jeden-krat za vselej, če tudi v od vodstva določenih obrokih, 100 gld. ali Če plačuje vsako leto 5 gld. in v tem slučaju je podporni član tako dolgo, dokler plačuje.
§ 3. Začetek članstva.
Kdor hoče postati član pomožne blagajne, mora podpisati sprejemnico, katera obsega ponudnikovo oziroma oseb, ki jih hoče zavarovati, ime, stanovanje, rojstne date, in natančno zaznambo zavarovanja.
O sprejemu odločuje vodstvo (§ 15.), katero sme zahtevati tudi dokaze o starosti in zdravju. Ako vodstvo koga ne sprejme, ni dolžno navajati vzrokov.
Članstvo se prične, ko se je po odobrenem sprejemu vplačala prva premija.
Blagajna potrdi sprejem izročivši člansko knjižico. V tej knjigi se morajo nahajati potrebne date o članstvu, natančno izražena pogodba med blagajnico in članom, popolna pravila pomožne blagajne in rubrike za blagajno obvezna potrdila vsakokratnih vplačevanj. Stroške za knjižico mora vsak član blagajni povrniti. Ako jo izgubi, mora naznaniti vodstvu, ki mu naredi duplikat, za katerega je treba plačati še enkrat toliko.
§ 4. Konec članstva.
članstvo preneha: r. s smrtjo; 2. po prostovoljnem izstopu, ki se mora ustmeno ali pismeno naznaniti; 3. s pričetkom dobivanja rente; 4. po izključbi.
Izključba iz blagajne spada v področje vodstva in se more izreči le na podlagi določil § 6, ako namreč kdo zaostaja pri vplačevanju ali Če javno stopi v vrsto načelnih nasprotnikov kršč. soc. organizacije.
Izključba se mora dotičnemu pismeno naznaniti.
Izključeni ima pravico se pritožiti na razsodišče.
Posebna pravila določujejo pravice izstopih in izključenih članov do vplačil oziroma do pridobljenih pravic.
§ 5. Pravice in dolšnosti članov.
Redni člani imajo pravico do zavarovane rente po določilih posebnih pravil.
-M—*
Poleg tega so opravičeni se vdeležiti bla-gajnične uprave po določilih §§ 14—22 teh pravil.
Dolžni so pa premije plačevati po določilih posebnih pravil v dogovorjenih obrokih.
Poleg teh vplačil (premij), ki so namenjena v pokritje zavarovanih rent, plačati je vsakemu 50 kr. vstopnine in po določbi vodstva prinos k upravnim. Kakor zavarovalna vplačila, tako se tudi ta plačila potrjujejo vsakemu v posebni rubriki.
Podporni člani nimajo nikake pravice na kako dajatev od strani blagajne, smejo se pa vdeležiti blagajnične uprave po določilih §§ 14 do 22 teh pravil.
§ 6. Plačevanje premij.
Vplačevanja so po dogovoru enkratna, letna ali mesečna.
Pri letnem plačevanju morajo biti plačane v 4 tednih, pri mesečnem pa v 14 dneh po zapadlem obroku.
Ako se premija ni plačala v teh obrokih, se pošlje članu opomin, za kterega plača 10 kr. Ako 14 dni po opominu ni premija plačana, ga vodstvo izključi ter o tem pismeno obvesti.
Ako je član brez krivde v položaju, da ne more plačati, se mu sme obrok podaljšati ali tudi po navodilu občnega zbora zanj plačati iz splošnega zaklada.
§ 7. Blagajnični dohodki in zaklada.
Blagajna dobiva svoje dohodke: 1. iz premij vplačanih po določilih posebnih pravil; 2. iz vstopnin, prinosev za upravnino, članske knjižice in opominov; 3. iz vplačil podpornih članov; 4. iz darov, volil in drugačnih dohodkov in 5. iz obrestij naloženih denarjev.
Blagajnično premoženje se upravlja in zara-čunuje v dveh zakladih: A zaklad starostnih rent in B splošni zaklad.
Zaklad A je za pokritje zavarovanih rent po določilih posebnih pravil.
Dohodki, ki so navedeni pod 1, 5, se stekajo v zaklad A.
Dohodki pod 4 pripadejo od darovalcev naznanjenemu zakladu; če darovalec ne naznani zaklada, pripada darilo splošnemu zakladu.
Dohodki pod 2 in 3 pripadajo splošnemu zakladu.
Splošni zaklad plačuje, izvzemši zavarovanih rent, vse druge stroške. Ob jednem služi kot manipulacijski zaklad in kot tak začasno prejema in plačuje na račun vse prejemke in izdatke pomožne blagajne.
Konečno služi tudi za rezervni zaklad in sicer toliko, kolikor določi občni zbor na podlagi periodičnih izvestij tehničnega izvedenca. Sme se tudi porabiti v povišanje rent oziroma v znižanje premij. V uvaževanja vrednih slučajih se sme od občnega zbora določena svota porabiti v polajšavo ali popolno plačevanje premij članov, ki dokažejo svojo zadrego.
§ 8. Knjigovodstvo in računi.
Blagajna mora imeti natančen seznam vseh članov, iz katerega je razvidno vsacega ime, pravice in dolžnosti ter voditi redne račune o dohodkih in stroških.
Knjige naj se vodijo in računi polagajo “po pravilih prostega knjigovodstva s porabo formu-larov F in C, ki sta predpisana po min. ukazu z dne i.dec. 1892, drž. zak. št. 203. Zadnjega
decembra vsacega leta se sklenejo knjige in do srede februarija je narediti za vsak zaklad poseben račun.
Račun mora obsegati:
Dohodke: 1. prinose rednih članov; 2. pri-nose podpornih članov; 3. druge dohodke, kakor darila, volila itd,; 4. slučajno nakazilo iz druzega zaklada v smislu pravil in sklepov občnega zbora; 5. obresti naloženega denarja; 6. slučajni kurzni dobiček vrednostnih papirjev in 7. prejšnje leto sprejeti zaklad; in
stroške: 1. izplačila starostnih oziroma one-moglostnih rent; 2. odpravnine vsled predčasno razrušenih pogodb; 3. upravne stroške; 4. razne stroške kakor neiztirljive premije, izvanredne podpore-i. t. d.; 5. nakazilo drugemu zakladu;
6.	kurzno izgubo pri vrednostnih papirjih in
7.	stanje zaklada ob koncu računskega leta.
Bilanca vsacega zaklada posebej mora obsegati :
Aktiva: 1. gotovina ob koncu leta; 2. gotovina v poštni hranilnici; 3, gotovina pri druzih zavodih z obrestmi vred; 4. vrednostni papirji po dnevnem kurzu; 5. hipoteke; 6. nepremičnine po kupni vrednosti; 7. inventar po odbitku in sicer le splošni zaklad; 8. neplačane premije; 9. druge tirjatve posebno iz tekočega računa pri splošnem zakladu; in
Pasiva: 1. posojila; 2. neplačane dolžnosti; 3. dolgovi na nepremičninah; 4. stanje zaklada ob koncu leta (kakor 7 pri stroških).
Račune ima nadzorovalni odbor pregledati in občnemu zboru predložiti v odobrenje.
Odobreni računi se morajo z letnim in statističnim poročilom vred vsaj do konca marca predložiti c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
§ 9. Poliranje in visokost zaklada starostnih rent-
Zaklad starostnih oziroma onemoglostnih rent (§ 7) se sestavlja s prebitkom, ki ostaja od dohodkov po odbitih stroških.
Vsako peto leto mora blagajna poklicati izvedenca, ki ni Član blagajničnega vodstva, da tehnično pregleda in preceni blagajnične dolžnosti in njih pokritje. Ta tehnična ocenitev se mora na formulam, ki je za tehnično bilanco predpisan, izročiti nadzorovalnemu oblastvu in naznaniti tudi članom.
Ako se pri tej ocenitvi (proračuna) spozna, da blagajna ne bo mogla spolniti svojih dolž-nostij, je treba povišati premije ali znižati rente. Predno se pa to zgodi, je treba prevda-riti ali se ne more pomagati s splošnim zakladom ali drugače.
Natančneje o tem določa prihodnji § 10.
§ 10. Določila o saniranju in o porabi preostankov.
Ako se po pregledu izvedencev (§ 9) dokaže primankljaj, se mora občni zbor pri saniranju ravnati po sledečih načelih:
V prvi vrsti se ima porabiti v pokritje pri-mankljaja splošni zaklad. V kolikor ta ne zadostuje, naj se spremenč tarifi in sicer naj se povišajo premije in znižajo rente.
Že tekoče rente se pa smejo znižati le tedaj, kadar celo 50% povišanje premij z drugimi navedenimi sredstvi ne zadostuje, da bi se doseglo ravnotežje.
Ako je pa izvedenčeva ocenitev dokazala ugodno stanje, sme občni zbor preostanek po
§ ii dati splošnemu zakladu ali pa po § 12 zvišati pridobljene pravice članov.
Pri teh sklepih se ima občni zbor vedno ozirati na naznanjeno mnenje izvedencev.
§ 11. Poraba splošnega zaklada in njegovo fundiranje.
O porabi splošnega zaklada odločuje po § 7 občni zbor, in sicer: določuje, koliko se sme največ porabiti za zaklad starostnih rent.
Gledč porabe nakazanih svot je gledati:
1.	z njimi naj se pokrijejo slučajni pri-mankljaji,
2.	z njimi naj se olajša plačevanje premij * ubožnejŠim članom, oziroma naj se povišajo rente,
3.	z njimi naj se povišajo rente onemoglih.
Občni zbor sme skleniti podkrepljenje splošnega zaklada iz zaklada starostnih rent le tedaj, ko je po izvedenČevem tehničnem pregledu dokazano, da ima dotični oddelek več kakor potrebuje za svoje zaveze.
§12. Povišanje rent iz splošnega in preostankov starostnega zaklada.
Če sklene občni zbor po § 11 porabiti nakazila splošnega ali preostanke zaklada starostnih rent za zvišanje rent, se ta svota po primeri do tedaj vplačanih premij razdeli med zavarovance in sicer 1. januarija po občnem zboru.
§ 13. Nalaganje premoženja.
Blagajnično premoženje se sme .po § 29 post. o pom. blag. naložiti: 1. v pupilarno varnih papirjih; 2. v pupilarno varnih hipotekah; 3. v poštni in drugih hranilnicah; 4. v obrestonosnih realitetah, če niso obremenjene čez tretjino kupne cene.
§14. Uprava in nadzorstvo.
Blagajno upravljata vodstvo in občni zbor.
Nadzorstvo je poverjeno po teh pravilih pri občnem zboru izvoljenemu nadzorovalnemu odboru.
Po potrebi se smejo tudi nastaviti uradniki.
§ 15. Vodstvo.
Vodstvo je sestavljeno iz devetih članov in sicer 6 izmed rednih in 3 iz podpornih članov. Vsak mora biti samostojen avstrijski državljan.
Doba izvoljenih traja pet let.
Za prvo vodstvo veljajo v § 25 imenovane osebe; s prvim občnim zborom pa preneha njih mandat.
Člane vodstva voli občni zbor po navzočih delegatih.
Voli se po listkih. Izvoljen je oni, ki ima večino glasov. Pri enakem številu glasov odloči žreb, katerega dvigne vodja volitve.
Volitev vodi dosedanje vodstvo blagajne.
Ako kdo izstopi iz vodstva, se mu voli namestnik pri prihodnjem občnem zboru in sicer za toliko let, kolikor bi izstopivši še imel biti v vodstvu.
Vsako premembo vodstva je naznaniti deželni vladi v Ljubljani.
§16. Opravilni red vodstva.
Vodstvo voli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Pri tem odločuje relativna večina glasov in volitev velja za vso vodstveno dobo. K volitvi skliče novoizvoljene prejšnje vodstvo.
Vodstvo ima svoje seje po potrebi, navadno enkrat v mesecu.
Vodstvo je sklepčno, če so bili vsi člani pravočasno povabljeni in če se vsaj polovica udeleži seje.
Za veljavnost sklepov zadostuje nadpolo-vična večina navzočih.
Pri enakem Številu glasov odločuje predsednik.
Predseduje pa sejam predsednik oziroma podpredsednik.
Sklepi se morajo zapisovati v posebno zapisniško knjigo, v kateri mora biti označen dan seje in imena navzočih. Ti sklepi se vedno od pričujočih podpišejo.
Vodstvenim članom se povrnejo le resnični izdatki, nagradijo se le tedaj, Če opravljajo kako uradniško opravilo.
§17. Dolžnosti vodstva.
Vodstvo vodi in zastopa blagajno v vseh zadevah izvzemši onih, ki so pridržane občnemu zboru.
Posebno spada v njegov delokrog:
1.	Sprejem in izključba članov.
2.	Nadzorstvo o rednem plačevanju premij in izplačevanju rent.
3.	Odobritev podpor, ki so utemeljene v pravilih in onih, katere je predsednik oziroma njegov namestnik v nujnih slučajih nakazal.
4.	Dovolitev izvanrednih podpor rednim članom po navodilih občnega zbora.
5.	Razsodbe o prijavih, prizivih in pritožbah zoper blagajniške organe.
6.	Nadziranje knjigovodstva, računov in denarne manipulacije.
7.	Nastavljati in odstavljati uradništvo in slu-žabništvo.
8.	Sklepati o poslovanju in o dolžnostih urad-ništva.
9.	Imenovati zaupne može.
10.	Obrestonosno nalagati in hraniti denar.
•ii. Sklicati in voditi občni zbor ter izvrševati njegove sklepe.
12.	Predložiti občnemu zboru letno poročilo in račune.
13.	Preskrbeti perijodiČno tehnični pregled.
14.	Predložiti letno poročilo, račun in izve-denčevo mnenje nadzorovalni oblasti.
15.	Voditi volitev delegatov po določilih § 19.
§ 18. Nadzorovalni odbor.
V nadzorovalni odbor se volita dva iz rednih in jeden iz podpornih članov. Vsi morajo biti samostojni in avstrijski državljani.
Voli jih občni zbor v zmislu določil volitve vodstva in sicer za jedno leto.
Dve leti po vrsti ne sme nihče biti član nadzorovalnega odbora.
Njegova naloga je nadzorovati blagajnično delovanje, osobito knjigovodstvo in račune ter o tem poročati občnemu zboru.
Nadzorovalni odbor ima pravico se s posvetovalnim glasom udeleževati vodstvenih sej ter na podlagi enoglasnega sklepa naročiti vodstvu, da skliče izvanreden občni zbor.
§19. Občni zbor. Volitev delegatov.
Redni občni zbor se mora sklicati vsako leto v marcu, izvanredni pa po potrebi.
Vsak občni zbor se ima razglasiti po v § 23 naznanjenem načinu, in delegate pismeno povabiti. V povabilu mora biti naznanjen dnevni red.
Občni zbor obstoji iz 30 delegatov. Od teh jih volijo 21 redni in 9 podporni člani.
Vsak delegat ima le jeden glas.
Člani vodstva imajo izvzemši predsednika oziroma podpredsednika pri občnem zboru le tedaj glas, Če so izvoljeni za delegate.
Volitev delegatov se vrši tako:
Vodstvo razdeli vse redne člane, ki so spolnili 21 leto, v sedem, in vse podporne člane v tri skupine in vsaka skupina voli po 3 delegate.
Volitev se vrši po glasovnicah, katere .se vsakemu dopošljejo in na katero zapiše vsak tri imena.
Skrutinij se vrši v vodstveni seji, h kateri se povabi nadzorovalni odbor in trije zaupni možje.
Izvoljeni so tisti, ki imajo največ glasov. Pri enakem .številu glasov odloči žreb.
Po izvolitvi izdela vodstvo delegatom legitimacije ter jih jim izroči s povabilom k občnemu zboru.
§ 20. Delokrog občnega zbora. Sklepanje.
V delokrog občnega zbora spada:
1.	Volitev vodstva, nadzorstva in razsodišča.
2.	Sklepanje o odobrenju letnega poročila in računa.
3.	Prememba pravil, premij in obveznosti z ozirom na tehnično bilanco.
4.	Sklepanje o razdružitvi in določitev navodil vodstvu, kateremu se poverijo posli razdružitve.
5.	Sklepanje o visokosti in navodilih pri porabi splošnega zaklada za pokritje pri-mankljaja starostnega zaklada, za povišanje rent, za olajšanje plačevanja premij, za podelitev fakultativnih podpor, o nakazilu preostankov starostnega zaklada v splošni zaklad oziroma o porabi preostanka na podlagi tehnične bilance.
Ge se letno poročilo in račun vodstva ne odobrita, voliti je novo vodstvo, katero ima delovanje preiskati in, Če je treba, sodnijsko postopati in o vsem tem poročati občnemu zboru.
Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj polovica delegatov.
Ako pa občni zbor ni sklepčen se mora v 4 tednih sklicati z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število pričujočih delegatov.
Predseduje predsednik vodstva in če je ta zadržan, podpredsednik.
Sklepa se z absolutno večino veljavnih glasov. Pri enakem številu glasov odločuje predsednik.
§ 21. Prememba pravil. Razdružitev blagajne.
Za premembo pravil, premij in rent sta potrebni dve tretjini pri občnem zboru veljavno oddanih glasov.
Pri sklepanju o razdružitvi je treba štiri petine navzočih in veljavnih glasov.
V slučaju prostovoljnega razdruženja ima zadnje vodstvo vse potrebno oskrbeti po navodilih občnega zbora. Pri tem je gledati na to, da se tekoče rente zagotovč s tem, da se v njih pokritje potrebne svote primerno naložč. Ostali denar se razdeli po razmeri vplačil.
Te sklepe ima potrditi državna oblast. Veljavni sklep o razdružitvi mora vodstvo takoj naznaniti c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
§ 22. Razsodišče.
Blagajna ima svoje razsodišče, ki je pristojno v vseh prepirih med Člani in blagajno ter obstoji iz petih članov, ki se volijo na dve leti.
Člani razsodišča in dva namestnika se volijo pri občnem zboru v smislu določil za druge volitve. Namestnika sta ona dva, ki dobita za člani največ glasov.
Člani razsodišča ne morejo biti niti člani vodstva niti nadzorovalnega odbora. Izmed sebe izvolijo z večino glasov predsednika.
Ako kdo pred končano dobo izstopi iz razsodišča, stopi na njegovo mesto namestnik, ki je imel več glasov.
Tožbe pri razsodišču se morejo vložiti v 14 dneh po naznanilu nepovoljnega odloka ali razsodbe vodstva.
Tožba se vloži ali pismeno v duplikatu ali ustmeno na zapisnik.
Predsednik mora stvar preiskati.
Sodbe razsodišča se izrečejo po ustmeni obravnavi z nadpoloviČno večino glasov. Razsodišče ni vezano na določen red. Prizivi zoper razsodbo razsodišča se ne dopustč.
Tožba za neveljavnost sodbe razsodišča se mora v teku 8 dnij po prejetem obvestilu vložiti pri rednem sodniku prve instance.
Tožba zoper neveljavnost sodbe razsodišča ne ustavi eksekucije.
Za izvršitev sodbe razsodišča ali ondi sklenjenih poravnav je poklicano redno dolžnikovo sodišče.
§ 23. Zastopanje na vzunaj. Pravomočna dejanja. Razglasi.
Predsednik in, Če je ta zadržan, podpredsednik zastopa blagajno nasproti oblastvom in drugim osebam.
Blagajna zamore pod svojim imenom za-dobiti pravice, sprejemati dolžnosti, tožiti in tožena biti. Za vse blagajnične zaveze je porok le blagajnično premoženje.
Redno sodišče je sodnija v Ljubljani.
Vsa blagajno obvezna pisma, vse vloge na oblasti in vse na podlagi vodstvenih sklepov izdane objave mora podpisati predsednik oziroma podpredsednik.
Vodstvo sme tudi druge člane vodstva ali uradnike pooblastiti, da podpisujejo za blagajno obvezno v občevanju s členi, zlasti blagajnika, da potrjuje vplačila členov v članskih knjižicah.
Vsi blagajno zadevni oklici se objavljajo v „Glasniku", „Domoljubu1', „Miru11, „Gospo-darju“ in „Primorskem listu11.
Vodstvo zamore blagajnične objave tudi na drug način razglasiti.
§ 24. Blagajna je pod državnim nadzorstvom po določilih postave z dne 16. jul. I892, drž. zak. št. 2o3, o reg. pom. blagajnah. Zato se morajo državnim nadzorovalnim organom na zahtevo pokazati knjige in blagajna ter dati zahtevana pojasnila. .
§. 25 Rcgistrovanje.
Prvo vodstvo ima v smislu § 5. omenjene postave potrebno ukreniti za registrovanje blagajne. Obstoji iz teh Članov:
II. Posebna pravila.
Zavarovanje starostne rente.
§ 1. Namen zavarovanja.
Tukaj zavarovani redni blagajnični člani imajo pravico na starostno oziroma onemo-glostno rento po sledečih določilih.
§ 2. Sredstva v imenovani namen.
Tukaj zavarovane starostne rente plačuje zaklad starostnih rent (I. § 7), v katerega se stekajo v § 7., 8 splošnih pravil zaznamovani dohodki, posebno premije (I. § 4).
§ 3. Začetek izplačevanja rent.
Starostne rente se začnejo izplačevati s koncem 55., 60., 65. ali 70. leta. Vsak mora biti vsaj tri leta pred izplačevanjem zavarovan.
Vsak član si sme pri vstopu izvoliti jed-nega imenovanih terminov.
Zavarovani sme si tudi med zavarovanjem izvoliti drugi termin, vendar se mora vsaka prememba vsaj pet let pred izpolnitvijo novega termina naznaniti.
§ 4. Premije.
Za zavarovanje starostne rente letnih ioogld. potrebna enkratna, letna ali mesečna vplačila (premije") se nahajajo v tabeli I. (Zavarovalni načrt za vzorna pravila registrovanih pomožnih blagajnic.)
Za določitev starosti je merodajen dnevu vstopa najbližji rojstni dan.
Vsakemu članu je na prosto voljo dano si izvoliti enkratno, letno ali mesečno vplačevanje.
Tudi se sme del starostne rente z enkratnim vplačilom pokriti, ostali del pa z letnimi ali mesečnimi vplačili.
Poznejša prememba pri vstopu dogovorjenega vplačevanja je dovoljena; naznaniti se pa mora vodstvu.
Časovne premije se morajo plačevati do spolnitve izvoljene starosti.
Ako umre član pred nastopom rente, pripadejo vsa vplačila zakladu starostnih rent.
§ 5. Visokost rent.
Najmanjši znesek, ki se more zavarovati, je 50 gld. in največji 728 gld.
§ 6. Matematična časovna vrednost.
Ako je starostna renta z enkratno premijo zavarovana, je vrednost te rente v gotovem poznejšem času (mat. časovna vrednost) enaka oni
enkratni premiji, katero bi moral član po svoji starosti takrat vplačati za pridobitev iste zavarovalnine.
Ako je starostna renta z letnimi ali mesečnimi premijami zavarovana, se matematična časovna vrednost dobi, če se ona enkratna premija, katero bi moral član v sedanji starosti plačati za predobitev iste rente (t. j. matematična časovna vrednost istega zavarovanja pri enkratnem vplačilu) množi z diferenco, ki se dobi, ako se od sedanji starosti primerne premije za 100 gld. rente (tab. I.) odšteje svoječasne (nižje) starosti letna premija za 100 gld. rente (t. j. izza dobe, ko se je sklenilo zavarovanje) in se produkt deli s prvo (večjo) teh letnih premij.
Ako je zavarovanje starostne rente sklenjeno deloma z enkratnim, deloma s perijo-dičnim vplačevanjem, se najde matematična časovna vrednost, če se po danih pravilih izračuni vrednost vsacega dela posebej in se potem obe delni vrednosti soštejeta.
Drobci goldinarjev se ne vpoštevajo.
Ko bi se to pozneje prenaredilo, se ima izraziti v pravilih.
§ 7. Poznejša prememba sklenjenih zavarovanj.
Za Časa zavarovanja se sme v smislu § 3. spremeniti začetek rentnega izplačevanja in tudi v smislu § 5. rentni znesek zvišati ali znižati. Vendar se povišanje rente ne more skleniti v teku zadnjih treh let pred izplačevanjem zavarovane rente.
Za pozneje sklenjene premembe veljajo sledeča določila:
a)	Povišanje rente brez premembe začetnega termina.
Član se smatra gledč zavarovane dodatne rente kot nov Član in mora plačevati poleg prvotne premije še dodatno premijo, katera je primerna njegovi starosti v času zvišanja.
b)	Znižanje rente brez premembe začetnega termina.
Izračuni se premija, katero bi član pri sedanji starosti v slučaju vstopa moral plačevati za sedaj odpadlo rento. Ako se ta premija odšteje od prvotne premije, dobi se premija, katero ima Član nadalje plačevati. Ako je diferenca 0, ali je sploh premija znižane rente večja kot prvotna, ima član pravico do znižane rente brez nadaljnega vplačevanja, a v drugem slučaju nima pravice kaj več tirjati od blagajne.
c)	Prememba prvotnega začetnega termina.
Najprvo se ima poiskati mat. časovna vrednost po določilih § 6. Nato se določi s pomočjo pomožne tabele k tab. I. v premerjenem začetnem terminu tej vrednosti primerna starostna renta, katero bi si član pridobil, ako bi v sedanji starosti isto časovno vrednost enkrat plačal.
Do tako dobljene rente ima član pravico brez daljnih vplačil.
Ge pa hoče član starostno rento bodisi v prvotni ali spremenjeni visokosti dobiti, določiti se ima diferenca med dobljeno in od člana predlagano rento.
Ako je dobljena starostna renta manjša od predlagane, mora Član mesto sedanje premije plačevati ono, katera je primerna zavarovanju rentne diference pri sedanji starosti.
Ako je pa dobljena starostna renta večja od predlagane, ima Član brez vsacih nadaljnih vplačil pravico do tako izračunjene (večje) rente, katera se, ako po § 15. presega 728 gld., reducira na to svoto brez vsacega povračila.
§ 8. Izstop iz zavarovanja.
Vsak član zamore, ako dokaže trdno zdravje, svoje zavarovanje razdreti.
V tem slučaju ima pravico do odpravnine, katera znaša 50% po § 6. izračunjene matematične časovne vrednosti. Vendar odpravnina ne sme presezati vplačil, ako član ni bil zavarovan vsaj pet let.
Ta odpravnina se izplača tudi pri izključbi.
Kdor prostovoljno izstopi, ima pravico, ako se odreče odpravnini, na starostno rento primerno dosedanjim vplačilom.
Ta renta je pri enkratnem vplačilu premije enaka prvotni renti. Ako je pa zavarovanje sklenjeno na obroke, se visokost Članove pravice določi, da se od prvotne zavarovane rente odšteje ona renta, katero bi si Član pridobil, ako bi na podlagi svoje starosti ob izstopu dosedanjo premijo plačeval.
Ako član za časa začetnega izplačevanja ni več član blagajne, se njegove pravice znižajo za 10%.
S smrtjo mine vsaka pravica do starostnega zaklada.
§ 9. Predčasni nastop rente v slučaju onemoglosti.
Člani, kateri pred zavarovanim časom popolno onemorejo, zamorejo, Če so že tri leta zavarovani, ali če niso vzeli odpravnine, z dovoljenjem blagajničnega vodstva takoj dobiti rento, ki se izračuni po časovni vrednosti zavarovane rente.
Ako je onemoglost nastopila vsled kake nesreče, ne velja omejitev gledč triletnega členstva.
Visokost te rente je jednaka oni takoj plačilni telesni renti, katero bi član pridobil v sedanji starosti, ako bi naenkrat plačal časovno vrednost do sedaj vplačanih premij.
Pomožna tabela tab. I. naznanja takoj plačilne rente, katere se v posameznih starostnih letih pridobć z enkratnim vplačilom 1 gld.
Onemoglostna renta se torej dobi, če se pri starosti ob času onemoglosti stoječe število pomožne tabele množi z matematično časovno vrednostjo.
Blagajnično vodstvo ima oziraje se na sklepe občnega zbora (I. § 11.) določiti ali in koliko se dodd tako izračunani renti iz temu namenu dovoljenih sredstev splošnega zaklada. Clan nima pravice s tožbo iztirjati kaj dodatka.
Blagajnično vodstvo sme vedno zahtevati primerna dokazila o onemoglosti.
Pričeto vživanje rente se ne more ustaviti, če tudi onemoglost preneha. PaČ pa odpadejo morebitni dodatki onemoglostne rente.
§ 10. Način rentnega plačevanja.
Izplačevanje starostne rente se prične s prvim mesecem po dokončani dogovorjeni starosti. Plačuje se naprej in sicer v mesečnih obrokih.	*
Za nakazitev rente mora Član prinesti člansko knjižico, rojstni list in uradno potrdilo, da živi. Ako se vidi, da je pri vstopu kaj let zamolčal, se renta reducira na ono svoto, katera se pridobi na podlagi resnične starosti.
Zaostanki na premijah se odračunajo odrente.
Renta se izplačuje ali pri blagajnični blagajni v Ljubljani ali po pošti.
Vodstvo sme vsak Čas zahtevati dokaze o življenju in sploh vse potrebno ukreniti, da se nadzorujejo vživalci rent.
Vživalci rent morajo biti zaznamovani v posebni knjigi.
A. oddelek. Zavarovanje starostnih rent.
Tabela X.
Enkratne, letne in mesečne premije za zavarovanje starostne rente letnih 100 gld., ki se izplačuje s končanim
55., 60., 65. ali 70. letom.
Letne in mesečne premije se morajo naprej plačevati in sicer do izplačilnega termina rente.
				V	označeni starosti je			za zavarovanje starostne rente					s spolnjenim						
55.					60.					65.					70.				
								1	e t	0 m.									
letnih 100 goldinarjev plačati																			
	letna		mesečna			letna		mesečna			letna		mesečna			letna		mesečna	
jeden-					Jeden-					jeden-					Jeden-				
kratua					kratna					kratna					kratna				
	naprej plačana					naprej plačana					naprej plačana					naprej plačana			
								i* *	0 m i,j a										
K>d. i	Rid. 1	kr. 1	gld. 1	kr. 1	gld. 1	gld. 1	kr. 1	gld. 1	kr. 1	gld.	gld. 1	kr. 1	gld. 1	kr. 1	gld. 1	gld. 1	kr. 1	Rld.	kr.
156	8	44	—	74	99	5	16	—	46	57	2	94	—	26	30	1	51	—	13
164	8	93	.	79	103	5	45	_	48	60	3	10	—	27	31	1	59	-	14
172	9	44	_	83	108	5	75	—	51	63	3	27	—	29	33	1	68	—	15
180	9	99	_	88	113	6	07			54	66	3	45	—	30	34	1	77	—	16
188	10	58	_	93	119	6	42			57	69	3	64	—	32	36	1	87	—	16
197	11	21	—	99	124	6	78	—	60	72	3	84	—	34	38	1	97	—	17
207	11	88	1	05	130	7	17	..	63	76	4	06	_	36	40	2	08			18
216	12	61	1	11	136	7	59	—	67	79	4	29	—	38	41	2	19	—	19
227	13	39	1	18	143	8	04	—	71	83	4	53	—	40	43	2	31	—	20
238	14	23	1	26	150	8	52	—	75	87	4	79	—	42	46	2	44	—	22
249	15	13	1	34	157	9	03	—	80	91	5	07	—	45	48	2	58	—	23
261	16	11	1	42	164	9	58	__	85	96	5	37	—	47	50	2	73			24
273	17	17	1	52	172	10	18	—	90	100	5	69	—	50	52	2	89	—	25
287	18	32	1	62	181	10	82	—	96	105	6	03	—	53	55	3	06	—	27
301	19	57	1	73	189	11	50	1	02	110	6	39	—	56	58	3	24	—	29
315	20	94	1	85	199	12	25	1	08	116	6	79	—	60	60	3	43	—	30
330	22	43	1	98	208	13	05	1	15	121	7	21	—	64	63	3	64	_	32
347	24	06	2	13	218	13	93	1	23	127	7	67	—	68	66	3	86	—	34
364	25	86	2	28	229	14	87	1	32	133	8	16	—	72	70	4	10	—	36
381	27	84	2	46	240	15	91	1	41	140	8	69	—	77	73	4	35	—	38
400	30	03	2	65	252	17	03	1	51	147	9	26	—	82	77	4	63	—	41
420	32	46	2	87	265	18	27	1	62	154	9	89	—	87	80	4	93	—	43
441	35	18	3	11	278	19	62	1	73	162	10	56	—	93	84	5	25	—-	46
463	38	23	3	38	292	21	11	1	87	170	11	30	1	00	89	5	59	—	49
486	41	67	3	68	307	22	76	2	01	179	12	10	1	07	93	5	97	—	53
511	45	57	4	03	322	24	58	.2	17	188	12	98	1	15	98	6	38	—	56
537	50	04	4	42	338	26	61	2	35	197	13	95	1	23	103	6	82		60
564	55	18	4	87	355	28	89	2	55	207	15	01	1	33	108	7	31	—	65
593	61	17	5	40	374	31	44	2	78	218	16	19	1	43	114	7	84	—	69
623	68	20	6	02	393	34	33	3	03	229	17	45	1	54	119	8	42	—	74
656	76	58	6	76	413	37	61	3	32	241	18	94	1	67	126	9	06	—	80
690	86	71	7	66	435	41	38	3	65	253	20	55	1	82	132	9	76	_	86
726	99	17	8	76	458	45	73	4	04	267	22	37	1	98	139	10	54	—	93
765	114	85	10	14	482	50	81	4	49	281	24	41	2	16	147	11	41	1	01
807	135	13	11	94	509	56	79	5	02	296	26	74	2	36	155	12	37	1	09
851	162	31	14	34	537	63	93	5	65	312	29	39	2	59	163	13	45	1	19
899	200	55	17	72	567	72	58	6	41	330	32	44	2	87	172	14	65	1	30
950	258	15	22	80	599	83	25	7	35	349	35	98	3	18	182	16	02	1	42
1005	354	48	31	31	633	96	69	8	54	369	40	12	3	54	192	17	56	1	55
1064	547	67	48	38	671	114	11	10	08	391	45	02	3	98	204	19	33	1	71
1128	1128	32	99	67	711	137	50	12	15	414	50	88	4	49	216	21	35	1	89
					755	170	46	15	06	440	58	00	5	12	229	23	69	2	09
					803	220	17	19	45	467	66	82	5	90	244	26	42	2	33
					854	303	42	26	80	498	77	96	6	89	260	29	63	2	62
					911	470	52	41	56	531	92	44	8	17	277	33	45	2	95
					973	973	13	85	96	567	111	94	9	87	296	38	04	3	36
										607	139	49	12	32	316	43	66	3	86
										651	181	15	16	00	339	50	64	4	47
										699	251	05	22	18	365	59	52	5	26
										754	391	60	34	59	393	71	12	6	28
										815	814	89	71	98	425	86	82	7	67
															461	109	09	9	64
															502	142	91	12	62
							♦								548	199	87	17	65
															600	314	72	27	80
															661	661	30	58	41
Starost
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61
62
63
64
65
66
67
68 69
Pomožna tabela k tabeli X.
Z enkratnim vplačilom 1 gld. se pridobi v označeni (pristavljeni) starosti
s spolnjenim
takoj izplačilna telesna renta letnih
Starost
lotom
starostna renta letnih
co co co to oo ooaooooo-3 -3 -a -3 -a -a -3 -3 05 050	0505050505	0505050505 m c* on cn m cicncamo'	ax Ul Ul Ul
Jedenkratne, letne in mesečne premije, če se zavaruje dota ioo gld., ki zapade, če je zavarovani otrok dopolnil 18. leto.
Letne in mesečne premije se morajo naprej in dokler ne zapadejo (t. j. do dopolnenega 18. leta) oziroma če preje umrje zavarovalec, do njegove smrti plačevati.
		55 do 60		mesečna 1		I	M M C h iO	CM O' VO lO vO 05 rt Tt m io	b oo o\	O!' VO I> L''	t-H O CM Tt	CM	Q\	30 43 j
						-d "ob	UMI	1	1	1	1	1 H H H H M		rt 00
				letna		j2	rt lO	vO	»-h vO CO lO Fh CM F- O)	05	Or^'OvOOO	VO	CO	OO	i—i	t-h	co CO	CM	vo	O	O'	O'	70 47
						2 oo	rt rt m m VO Fh F- oo O' O rH	CM	rt	V£>	o	rt	CM 1—1	t-h	l—i	CM	CM	CO	48 95
« a 0> u A 0 = >0 0 u £ 0	t s 0 4) t > 0 h t > t N $ •n « >0	50 do 54	let starejši, kot zavarovani otrok, znaša	mesečna	naprej plačana premija	7	35 39 43 47 52 57 63 70 79 89	CM 00 O' CO CM	CO O 1—1 CO © rH	00	a 3
						TJ "ob 1	1 1 1 1 1	1 M 1. 1	t-h t-H t-h t-h CM	CM	rt GO
				letna			05 Ci rt O) VO	N (O M rt O O 05 00 05 OO	rt H U	H	t o o o in	1-h ID 03 t> O O'	O	96 47
						T3 'ob	05 rt rt m m vo i> f-* oo © t-H	h co io	ro	cm t-H t-H t-h t-h CM	CC	47 95
		45 do 49		mesečna		kr.	co f-	i—i	io ov	rt	o n	in m 05 05	rt	rt rt	IO	VO ©	00	CO t O t fr	GO On 1-H CO vo O	F-	20 43
						T3 ob	1 1 II 1	1 1 1 1 1	j t-h t-h t-h CM	CM	rt GO
				letna		&	iooor-ii>oo	^ 05 oi m co r^T—i<ooio	t-h co vo io vo	oo r- co 1-h oi	f- O 00 CM in 03	rt	co f- lO rt
						tj’ 'ob	05 rt rt IO in	vO vO F- 00 O'	H	CM	io	00	CO ▼“H	t-h	t-H	t-H	CM	OO	47 95
		40 do 44		mesečna		kr.	32 36 39 43 48 53 59 65 73 83	lO	t-h	CM	O	H"	lf5 O'	t-h	co	vo	o	r-	17 43
						Ti 'ob	1 1 1 1 1	1 II 1 1	t-h i-H t-h CM	CM	rt CO
				letna		J3	t+* vo	t-h t-h	cm o\ o ^ vo OO OO rt	O' 'O O fr« rt	rt uo O' t-h o	t-h	26 47
						T3 'ob	03 rt rt rt m lO VO !>■ 00 O'	O	CM	Tt	00	CO	t-H t-H	t-h	t-h	t-h	CM	CO	47 95
		35 do 39		mesečna		kr.	32 35 39 43 47 52 57 64 72 82	94 09 30 59 02 73	16 43
						TJ "ob	1 1 1 1 1	1 II 1 1	| i-H t-h t-h CM	03	rt 00
				letna		a'	F-	00	GO	i-h	O	in ^ rt rt	rt m	O'	05	00	05	GO rt CM r—i	CM	t-h VO O' m CM	CM VO CO VO O' 00	O'	08 47
						TJ ■ob	05 05 rt rt in io vO	00 O'	O	CM	rt	N	M	O T-H	t-H	t-H	t-H	CM	CO	47 95
		30 do 34		mesečna		kr.	H	lO	CO	CM	IO	i-h f-	00	i-h t-h 03	05	05	rt	rt	lO lO	VO	00	93 08 29 57 00 72	15 43
						tj’ 'ob ja	1:1 f 1 1	1 1 1 1 1	| T-H i-H t-H CM	CM	rt CO
				letna			rt rt 03	lO	rf	GO	r—i	lO m	rt m .O' CO	Fr	CM	r-»	rt	i-h ©	<-h	O' CO VO i-H OO	GO rt CM lO 00 vo	F-	97 47
						TJ ■ob	05 03 rt rt in lO vO I> 00 O'	©	CM	rt	!>.	CM	O t-h	t-H	t-h	t—h	CM	CO	46 95
		25 do 29		mesečna		kr.	i—i	in	oo m	io	i—i	vo	oo	i—i	o 03	05	03 rt	rt	in	in	IO	f*	00	CM GO OO IH Q	1-H O' o cm m o	i>	14 43
						tj’ "ob	1 1 1 1 1 Mili	j t-h t-h t-h CM	CM	rt 00
				letna			r-H	—1	o	CM	o	H- £-	i-h	©	co in	oi	03	O'	cm	co	1-^	o	o	co	O' CO Q	O rt t-h rt F- VO	r--	90 47
						tj’ 'čb	05 05 rt rt in lO VO F- 03 O'	O	CM	t	IH	N	o 1-H	1-H	i—1	1-H	CM	CO	46 95
		20 do 24		mesečna!		kr.	h rt CO CM	ID	i—i	VO	CM	O O 03 05 03 rt	rt	lO	lO	VO	CO	cm -f- oo vo O'	t-h O' O CM io O'	F-	2 3
						TJ 'ob	Mill 1 1 1 1 1	t-h t-h r-H r-H	CM	rt 00
				letna		ja	O' ©v 00 © F-	i-HrtOOvOlO rt co CM	i—i	f^ co © O' ©	o co m O' m	vd rt t-h rt © lO	©	86 47
						TJ 'ob	CO CO H- rt IO	n o	t> o	©	CM	rt	F-	CM	O T-H	t-h	t-H	t-H	Oj	CO	46 95
Jedenkratna vloga (je neodvisna od zavarovančeve starosti)						tj’ "ob	CM o d GO H	rt r- Q CO O 05 rt 4 rt in	m m o o o	69 72 76 79 83 87	91 95
Otrokova starost							o rH M 03 rt	io O t> a> Oi	O	1-H	CM	CO	rt	IO t-h	t-h	t-h	t-h	t-H	t-h	V0 i> t-H t-H
♦
H-* h-* h-± h-^ h-* kO GO	CJl	H-J j—i H-k h— 4* CO CO h-*-	►—k o	kD co vj Ok en	Ja CO to Hi O			starost	Otrokova			
tOvDOOOOvI Cn t-1 -«J CO ©	<i vjoi a cn to ko o-	s	Ok ut cn cn J. © vj ja to ©		gld.		N P £ n 3 § & E.	o o _ S i. o ° o P4 P- eca <3 “		c—. CD ea- CD S3 5«r- 3	
						« n £		3 P		C3 p?	
© ji co to ►- Cn Ok O tO "4	h-± H-^ H-* 4* tO O kO	vj	vj Ok cn cn ji	Ja co co co co	gld.		ct>		(0		
				01 33 64 97 33 1			3				
•h 00 Ok Ul vj Ok ©> Ok 0> O	Ji M J O Ok Ji Hi Ok	kO 00	Hi CO Vj tO Vj O Ok Ji O Ji		?T		p		0 Pa		
OO Ji CC t-* h-	HH Hi |	1	MII!	II 1 II	ttT K		2 CD CO		O 10		
4^. h-a Vj © Ul CO Ja h- © Ok	tO O kO 00 00 >4 to O	O	p cn cn £» ji CO Ok n- p to	CO co co to to OOPtOO vi	p*		CD o< =3 P>				
© J> CO CO 1—1 Oi^OtOvI	►—k H-* H-k 4^ CO O kO	00	vipoicn J	Ja co co co co	qo^ P4		C0		(0 0« o.		
Ja © vj Qk vi dtMtotooi	CJl Hi Ji Hi Hi kO cn o	s	Hi co "aj to vj co © vj co vi	CO kD p co o POOkPCO	er		3 PJ				
00 Ja tO tO ^4	MHi|	|	1	1 1 1 1 1	II 1 1 1	30, P4		3 CO CO		o 10		
J.msJOoi CO^H‘O'1	to O kO CO CO 00 to o	h-k	p cn cn Ji Ja co Ok Hi <5\ to	co co co co to 00 P to O Vi	P*		CD o< =3 P)		0		
© Ji CO to I—* m cr> o to vj	H-k H-k H-k 4* CO O VsO	00	p cn cn ji	Ja Ji CO CO CO	P4		CD		03 0		
Ja © 00 vj 00 Ok © tO tO Cn	Gk to cn n— o oo co <i	o 00	Hi Ji 00 to 00 kO cn to 00 Hi	co © P co o © to © vj cn	P*		3 P				
00 Ji to to I-*	H-M 1	1	Mill	1 1 II 1	P4		2 CD CO		o 03		
	to O kD CO kO oo co ^4		P en cn ji ji 00 Hj Hi Vj to								1
f MMOOl CO Ul to H- 00		■<1 H-k		CO CO CO CO to ©PUOM	?f		3 P3	>—■*			
© ja co to h-Ol MOtOOO	M M H 4k CO O O	oo	<1 Ok Cn cn Ji	Ja Ja co C0 C0	30, P4	3	cd"	r-h GO P		® u,	
Ji h-a © 00 O Ok co © © to	ji Ok co on co o	to o	co cn kD oo oo O Ji O cn oo	ja O vj Ja Q p oo ji to ©	P*	5» Ht	3 P>	h <2. (Z*	03 01	®	0
CO Ji to tO i—1	Hi Hi |	1	1 1 1 1 1	t l-lll'	p*	CD <—i.	3 CD cn	o r+	M-* O 03	N P	*1 0
						h—*	co<		0	4	(>
J^mMOO! CO Ok Ji tO kO	CO Hi lD 00 O O Ji to	vj to	p cn ui ji ja Ja 00 tO V] co	co co co co to © P CO O vj	kr.	P o<	3 P3	P < P		P	B ® :
kO JiCOtOM Oivjt-COOO	H-k ►—k h-k oi co O kO	00	•vj Ok Ok cn cn	Ji Ji co co co	30, P4	p a p	cd"	HJ O < P		i 0	t!
28 16 24 34 1 46	O Qk oo en Hi Ok kO O	©	Jvio JO ■vj o cn kD o	piOOOlHi vj 00 CO O p			3 P3	3 • O r-h	0	◄ p	® B
GO Ji tO tO i-4	HiH-l 1	1	INN	1 1 1 1 1	ero, P4	3 h-*•	3 CD 03	o pr	P- O	1— ®	®‘
							o<	N	-	0	
f H vl O Coooc^aiH*	CO Hi KO 00 CO to Ok Ji	vi Ji	p Ul Ul Ja Ja Ok kD C0 00 Ja	£ co co co to © VJ Ja Hi 00	nf	£3	3 P3	D P C/X p		N	
kO Ji CO tO t—1 Cn vj i—i‘ Co 00	h—k >—k H—k OI CO H-k kO	00	viOkOcnui	Ji Ji co co co	ero, P4		sr r-H			P	
Ja Ok Ok Cn Ok Ok “O CJ1 00 ©	Ji p to 00 Hi co Ji co	S	Vj kD to Vi Hi cn p oo o kD	27 63 97 34 74	!?		3 P3		01		
oo ji to to t-4	Hii4 1	|	i •	1 II II	1 1 1 1 1	30, P4		3 CD CO		p* O		
							o<		0		
f tOMOOi Co t-* © oo cn	CO Hi kD OO Ok cn kD HJ	vj vj	P P p p ja oo Hi cn O P		P*		3 PJ				
kO Ja. CO tp Hi cn oo to Ja ©	M M M M a> co h- o	kD	oo vj p p cn	P -h Ja CO CO	30, P		cd" r-h				
34 24 28 j 18 46	O Ok -4 CO CO to kO Ji	h-k Os	Hi C0 P O P kO P P Ji o		p*		3 P3		Wl 0 d*		
oo Ji to to Hi	M m M	1	1 1 II 1	1 1 1 1 1	30, p-		3 CD CO CD		0 01		
							o<		L.		
Ji tO CO i—4 “4 Co o> cn ji h■		a>	■vT p p p Ja to p ko co ko		P*		3 CD				
© ja co to to cn kO CO cn O	H-k H-k ►—k H-k M-^tOHk	H-k O	OO 00 Vj p p	P P Ji Ja CO	30, P4		CD »—h				
ji o co co ji Ok cn vj co oo	Hi Ok Hj tO co vj vj cn	o h-k	kD O CO P o ■vj GO Hi Ja cn				3 CD		wl 01 Pa		
				tO J4 © GO P	P*						
CO Ja to to H-	Hi Hi Hi |	!	1 1 II 1	1 1 1 1 1	30, P4		3 CD CO		O 0		
Ji CO kO to 00 CO CO Cn Ji Hi	Cn co Hi kD Hi O CO kD	00 co	sJalPPCJl kD tO P kO Ji	žčiessa	P		CD' 3 CD		c		
II. b. tabela.
Ted.enkra.tne letne in mesečne premije, če se zavaruje dota ioo gld., ki zapade, če je zavarovani otrok dopolnil 20. leto.
Letne in mesečne premije se morajo naprej in dokler ne zapadejo (t. j. do dopolnenega 20. leta) oziroma, če preje umrje zavarovalec, do njegove smrti plačevati.
d
0
£
ti
-P
H
H
d
■*->
D
1
o
Gh
o
T3
M
O
u
rt>
O
’d
«c
o
o
H
c«
so
O
’C
rr N O IM 00
lO fO N fO t>
00 00
lO in lO
X> 00 O' O t-h
lO 00 N
tO CM CO tO tO
00 I> O -P 00
oo
1> 03
00 00 Tj- Tj- Tj-
lO (O Id VO ts
oo O' O i—i oo
m ts h uo
^ h M M
l> O 00 tO O'
n^o o m h
trt tJ- 00 Tj- I>
(M 00 00 00 00
'd- Tj- tO tO to
iO t> oo o O
H rt c\) M
lO CO OI M fs
tO O' GO 00 tO
00 M N M OO
't 'O O' O' rt
O 00 tO O 00
trt 1—I 'O 03 OO
O' W vO lO vO
00 00 00 p- -p
Tj- tO lO tO tO
trt oo O' O 103
OO 'O O'
00 to
m go rt co 'O
O' oo trt rt frt
O oo co T-1
trt 00 trt O rt
03 <03 00 00 00
oo Tt Tj- m m
trt Irt 00 O
Tj- 00
trt trt tO Irt
to to
Tj- GO OO GO Tj-
00 rt Tj- trt
CM VO O' oo oo
OO T*
03 00 OO 00 Tj-
Tj- Tj- m to to
trt trt oo O rt
00 to OO 00 Trt
trt LO
Irt. O' N lO
00 Tj-
trt lO to trt
03 CM 00 OO
tO trt oo O'
O trt
rt Trt r-l 03 03
tO lO 03
O' trt O' Trt
GO Tj- rt O'
trt o OO VO O'
trt m Tj- o
trt T—I Tj- 03
03 00 00 OO 00
Tj- Tj- LO to to
to trt 00 O' Trt
<03 to GO oo Trt
T—I rt Trt 03 O0
OO 00
OO LO oo oo to
OO to
io to trt m o
Irt 00
O trt
O Irt
trt Tj-
O Tj- O 00 o
lO O' Tj o
to 00
LO OO H O' H
03 03 00 00 00
to trt CO O' o
03 Tj- CO 03 rt
Trt Trt Trt 03 00
to CO O 00
trt CM
O' O' th co
OO 00
Tj- to
CM 03 00 00
CM LO O trt
03 00 to Tj-
00 03 03 rt trt
CM lO l O Irt trt
Tj- CM rt CM lO
00 tO O' t— OO
O' Trt Tj- trt
OO 00 00
Tj- Tj- Tj- io lO
tO trt 00 O' o
03 CM 00 00 00
CM Tj- trt CM O
trt LO
rt Trt CM 00
to O' 03
OO 00 trt
CM 03 03 OO
trt oo O'
Tj- 00
03 OO O' lO O'
CO' to irt o
CM trt
Irt LO
O oo trt CM trt
03 tO OO
GO rt Tj* trt
ti- Tj- Tj- m to
tO trt co O' O
03 CM 00 00 00
03 Tj- trt CM O
Trt H Trt 03 00
to 00 O 00
Irt 00 O'
CM CM 00 00
O CM to
lO trt Trt trt Jrt
io to 03 m
trt Trt
trt LO
Trt trt CM O' co
Trt Tj- trt LO tO
CO trt cm trt
C0 Trt
tO CO Trt CO tO
00 Tj-
tO trt trt O' O
03 Tj- trt CM O
CM 03 CO 00 00
CM to O' 00 trt
m trt o oi m
trt 00 trt O 03
Tj- Tj- LO lO lO
trt trt trt 00 00
03 00 O0 Tj- Tj-
m o i> oo o
O Trt CM 00 Ti-
to to trt 00 O'
CM 03
lOtOtO MMHMM MMKMM	k	_
tO m O vOOO<I^Ol -^COCO^O v£> CO <1 G\ C71 4* co to ►—* o
o
CO
3
s*r
CD
■<
S23S S.SSS8! ffiSSSS SS&ĆĆ	E
» O'?
s 11 S' «If ”
5
0
1
g, 3
r *«
VO P co to oiSoto	H-* H—^ H-t H—*. M 4^ to O O 00*<ia\cncn	P P P CO CO	CO to CO CO CO	cr^ CL
p oo Ov cn 00 00 00	•<1 p h-i p O O i—11 CO <i to tOOOOvCOOO o to GO Ov CO	VIWOMP vJvIpO^	h* vO ■<! ci CO OV 00 H-4 O 00	?r
oo p to i—i		._l 1 II 1 1 1	II 1 1 1	Mill 1	CTO, p
p m <nn Co P i—1 vO	CI to O VO 00 sjaoiWP OV 00 to O O CO ov H-I Cv	p CO CO CO CO to VO Cl CO o	to to to to to oo Ov P to ©	
vOP WtO Or ON O to	ymmJ. ~J P to O VO 00-JCTvCJiCi	p p p co oo	00 CO to to CO	C{1 p
p vO <l CO CJl		2Š£S£	f* VO <1 Cl 00 oo on oo co o	
oo P to to	HHM |	1	1	1	1	1	1	1 1 1 1 1	Mill	p
ppMO CO or to O	CitOOvOCO <1 Ov CI CI P •<lvOOOCOi—1	►—‘CO^Jh-i^j	p CO CO CO CO CO VO O' CO o	to CO to CO to 00 OV P to ©	%
VO P co to Olvioto	H M M H-*. Kj^too^) oo^jQNCncn	p p p CO CO	00 CO to to CO	ca p
p o vO 00 S3 co co	VO CO 0^ to	to Cl 00 Cp Ovv-v^tOOi OvCTvi—‘OOP	00 P Q <1 P ON VO	GO	CO VO <1 ci oo to 00 ON Cl oo	2T
00 P to to	„„„II II 1 II	1 1 1 1 1	M 1 II	ca p
Pm<iO Co cn co to	Cl CO Q VO 00	<1 CTv Cl Cl P vO O vO p to to P 00 to	p CO CO 00 CO 00 vO ON CO >—	to CO InO to to 00 ON P 00 H-4	M
VO 4^ CO tO cn ■<!	CO	H-*	^	* H-* OO 4^ to O VO 00	On 0\ Cn	p p p CO CO	00 00 to to CO	CTO p
p to H- o CO •<! Ov 00	to VO Cl 00 P WPCvOP O CO VO to P P to OV to Ov	vo ci v-* oo cn CO Ov 00 Cl ON	CO O 00 QV OO vCPh-O^I	M
GO p to to		1 1 Mill	1 1 1 1 1	1 II II	u p
p i—* -J o CO oo cn P	Ov co ►— sP oo vi o ci yi p h-toi—‘OVCO PCTvvOCOOO	p P 00 00 CO 4L O <1 P H-11	CO CO CO to to vO *vi on Oo i—4	*
VO P CO to Cl ■<! h-1 CO	H-k *■ H-*■ H-4 oo cn to )-* vo oo ^ On cn	ci P P CO CO	00 00 CO CO to	era p
p Cl Cl P CO <1 CO &>	CI to VO I-1 <1 Ov On 00 to Q> 00VOWPP M<lvO WOv	H-4 <1 OO VO ON ov CO 00 VO 00	p ^ vD On p o P © “O P	t
CD
t=3
5*r
C3
P3
3
3
CD
CO
CD
o<
3
PD
3
D5
3
CD
CO
CD
o<
3
PD
00 to CO
feggg g g s gg aagSig
vO N CO CO H-*	* >—* b-± )—a
C71 GO CO P VO Cl 00 i—1 © VO 00 -J ON Cl Cl P P P 00 CO CO 00 CO CO
p?
h
Iql
CL
o ►— Q >-*00POnC0 ©OtOCi© P vO C7J CO CO OICOOOOOI	£“
£. _* čft sjO'^mo Pmouj'J ^covio^i Mooiooi	r*
1=1
fL
T3
o
P
o<
p
3
p
T3
>1
cd
3
3
PD
3
CD
CO
CD
o<
3
PD
CD
1-4*
3
00 4^ to to
I CfQ^ P-
fesss $SSS8 g2S;SS £SšS$2 88SKSŠ F
Ci 00 So Sd&PWO vO 00 ■<! <1 On Oi Ci P P P CO 00 CO CO CO
I CTO, £
^KjQ\D	Q CO p vO	<I<I OO ^ P	CO CO v£) Ci v-4	CO or too.
S3 Cl © 35	VO	Ci t— S3 +3-	too^ooi	OO 00 P P 00	UIU1-JO to
00 P tO CO
I I I I I I Mill I I I I
I cjo,
cl
6SSB 3£Ko5 $y$gsss gžtša ssssk n?
^OOOTCOtO OOOOOOvI O^OiCnOi^ P CO CO CO CO I (1
ĆSSa SSSSS S?SS2“ SSSEo 8S&S
oo pco to
cro,
cl
6£gS£ tS8š^g S2SS2&	E?
3
CD
CO
CD
o<
3
P
3
CD
CO
CD
o<
3
P
3
CD
CO
CD
«<
3
P
3
P
3
CD
CO
CD
o<
3
P
3
P
3
CD
co
CD
n<
3
P
to
o
CL
o
to
p
to
U1
CL
o
to
CO
n>
ft4
»
*-t
«2.
ux
or
o
r-t
N
p
<
p
•1
O
<
P
3 >-* •
O
r4
o
K
N
3
P
crx
P
co
o
CL
o
CO
p
CO
cn
CL
o
CO
co
p
o
CL
o
p
p
Cl
O
P
co
ft
©
Ud»
©
s
9
4
9
>1
0
◄
p
M
©
©
N
P
0*
>1
©
©<
H
N
©
*d
©
5
c.
©
cn
O
CL
O
cn
P
cn
cn
CL
O
a>
o
r*
CD
3
CD
3
CD
cn
CD
Oc
3
CD
-3
3
3
c3:
CD
cn
CD
3
o
l-t
&.
o
3
P
>3
>-t
c£S.
CL
o
P£
CD*
*-»
3
CD
(0
P
*3
P
CL
«£2.
o
CL
O
CL
o
►3
O
3“
CD
3
CD
ora
p
CD
r-h
P^
o
N
K
o
3
JO
o<
CD
*3
3
<£B.
cd’
C
g*
§
I
£
CD
CD
c«*.
3
CD
5*
3
3
CD
&
CD
*3
3
3
<£5:
3
o<
3
cn
CD
3
2
s
c.
a*
o
Cfc
to
H
O
O
a*
c
N
P
►3
P
P-
CD
Oc
3
CS5
P
<
%
o
<
p
cT
n
CL
o
3.
CD
oro
o
<
CD
cn
3
a
p
o<
CD
<J
P
r-f-
H
a
P
CD
CSJ
p
<
p
*1
o
<
p
3
>-t
O
CL
o
-3
o.
5“
&
CD
r-f-
o
Pomožna tabela k H. a, n. b, II. c in n. d tabeli,
		Ti n t n. k n. n n. <1 a .			U n k «	3 dopolni		
Otrokova								
	lč aj	3.	ao. b)		22. c)		34. d)	
				l «				
starost								
	Če se jedenkrat pri nastopni otrokovi starosti vplača 1 gld., se pridobi dota							
	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.	gld.	kr.
0	3	09	3	39	3	72	4	08
1	2	52	2	77	3	04	3	34
2	2	26	2	48	2	73	2	99
3	2	09	2	30	2	52	2	77
4	1	96	2	16	2	37	2	60
5	1	86	2	04	2	24	2	45
A	t	n (L		no	o	1 9	9	09
O	1	/o	l	93	2	12	£	OO
7	1	67	1	84	2	02	2	21
8	1	59	1	75	1	92	2	11
9	1	52	1	67	1	83	2	01
10	1	45	1	59	1	75	1	92
11	1	38	1	52	1	67	1	83
12	1	32	1	45	1	59	1	75
13	1	26	1	38	1	52	1	67
14	1	20	1	32	1	45	1	59
15	1	15	1	26	1	38	1	52
16	1	10	1	20	1	32	1	45
17	1	05	1	15	1	26	1	39
18			1	10	1	20	1	32
19			1	05	1	15	1	26
20					1	10	1	21
21					1	05	1	15
22							1	10
23							1	05
24								
							o •