bombažna predilnica in tkalnica i tržič leto XVIII februar 1977 št. 2 Problemafikn predilnice Podana problematika predilnice je nadaljevanje tiste, ki smo jo že podali za prvo polletje leta 1976. Pri osnovnih surovinah bi se omejil na problematiko, ki smo jo imeli v predilnici s konkretno predelavo bombaža, odnosno polinoznih vlaken, ne bi se pa spuščal v problematiko nabave in asortimana, kar naj bi bilo podano na drugem mestu. V tabelaričnem delu pa so podani rezultati iz letnega poročila za leto 1976 in bodo taki tudi obravnavani. Osnovni material Oskrbljenost z bombažem je bila skozi vse obdobje zadovoljiva, tako, da smo lahko vedno pravočasno menjali mešanice ali posamezne vrste bombaža. S polinoznim vlaknom pa so se težave z dobavo še vedno nadaljevale vse do novembra in smo zaradi tega morali večkrat omejevati proizvodnjo. Šele od decembra dalje se je dobava in zaloga Koplona normalizirala. V obdobju od julija do septembra smo uporabljali samo ruski bombaž I. in II. klase 31/32 in ni bilo potrebno spreminjati in izdelovati mešanic, ker so se menjavali samo posamezni loti. Do izdelav vseh mešanic pa je prišlo v oktobru, ko smo pričeli uporabljati še kolumbijski bombaž, ki ga je bilo v beli mešanici 24,1 '%, v ru- menila iz prejšnje vrednosti 4,5 do 4,7 na 5 in več, kar vpliva na zmanjšanje kvalitetnih faktorjev preje. Nadalje se je znižal štapel, saj se sedaj uporablja ruski bombaž v dolžinah 30/31 mm na-pram prejšnjim 31/32 ali celo 32/33 mm. V lotih ruskega bombaža se občasno pojavljajo sive bale, ki smo jih morali izločiti iz bele in rumene mešanice in uporabljati za modro mešanico. Posebno pereč problem pa predstavlja prisotnost sladkorja, odnosno medene rose, ki se pojavlja v iranskem in kolumbijskem bombažu in skoraj v vseh lotih ruskega bombaža. To nam dela velike težave v tehnološkem postopku, posebno na Tandem mikalnikih, kjer se nabira na crosrol valje in ga je zelo težko odstraniti, še naj- meni pa 21,24 %. Poleg tega smo v tej mešanici pričeli uporabljati še ruski bombaž III. klase. V naslednjih mesecih pa smo morali kolumbijski bombaž že zamenjati z iranskim, ki pa je slabše kvalitete. Pereč problem nasploh je predstavljala kvaliteta bombaža, posebno ruskega, ki se je napram prejšnjim dobavam zelo poslabšala. Finost vlaken je zelo groba, saj se je mikronaža mešanic spre- lažje z izpiranjem z vodo. Tako se koprena pogosto navija na crosrol valje, kar je privedlo že do manjših okvar stroja. Vse to povzroča motnje tudi v nadaljnjem predilnem postopku in se na prstanč-nih strojih opaža povečana neenakomernost preje, pojav krotovic in zmanjšana trdnost. Vrvico Nm 2,5 iz modre mešanice in Nm 3,5 iz meša- nice poliestra in bombaža smo izdelovali po planskih potrebah. Proizvodnja V poletnih mesecih je bil še vedno velik problem cevk na BD 200 predilnih strojih zaradi velikih zalog preje, ki jo izdelujemo na teh strojih, po drugi strani pa je primanjkovalo preje Nm 50. Oba problema smo reševali na ta način, da smo na petih strojih BD 200 izdelovali Nm 50 osnovo. Seveda smo morali zato uporabljati belo mešanico iz tandem mikalni-kov, ki je kvalitetnejša kot rumena mešanica. V nadaljnjih mesecih so se zaloge BD 200 preje normalizirale. Potreba po preji Nm 50 osnova se je v drugem polletju zmanjšala in smo prešli na predenje mnogo bolj grobih prej Nm 14, Nm 20 flanel, Nm 28 flanel, tako, da smo s težavo zmogli povečano proizvodnjo v pred-predilnici in mikalnikih. To nam je uspelo z delnim obratovanjem mikalnikov in Bajerjev v nočni izmeni in s premeščanjem delavk z linije za BD 200 stroje, ki ni polno izkoriščena. V predilnici smo planske obveznosti kolikor toliko v redu izpolnjevali, delno tudi zato, ker smo delali za Posočje, kar v planu ni bilo zajeto. Delovna sila Stanje delovne sile, ki je bilo koncem junija 232 delavcev, se je še zmanjšalo do oktobra meseca na 223 delavcev. Tako pomanjkanje de- lavcev je že resno ogrožalo proizvodnjo, saj ni bilo možno več redno obratovanje na posameznih delovnih mestih in je večkrat prihajalo do zastojev na prstančnih strojih, kar se je odražalo v zmanjšanem izkoriščanju strojev. Temu so pripomogli še visoki izostanki, saj so v naj-kritičnejših obdobjih dosegali v predilnici 31,2 %, v sukal-nici pa celo 55,5 %. Pomanjkanje smo posebno občutili v sukalnici, saj smo vse obdobje predelovali Nm 34/2 iz domače preje iz Wc, ki smo jo morali samo previjati, saj v previjalnici niso imeli prostih kapacitet. Problem pomanjkanja delavk smo reševali s premeščanjem delavk iz obrata predilnice, tako, da smo koncem oktobra le uspeli pognati sukalne stroje v dveh izmenah, saj so v najkritičnejših momentih obratovali v eni izmeni. V naslednjih dveh mesecih smo sprejeli nekaj novih delavcev, predvsem k čistilni koloni in podvijalkam, tako da je sedaj zopet 232 delavcev v predilnici in se je stanje normaliziralo. Strojni park V tem polletnem obdobju nismo imeli novih investicijskih vlaganj. Izvajala so se vsa potrebna redna vzdrževalna dela in odklanjale nastale okvare. Naj navedem nekaj najpomembnejših del: V čistilnici je bilo redno generalno čiščenje baterjev, popravilo in zamenjava reduktorja na tufti št. 2, čiščenja in popravilo filtrov praš- ne kleti. Na mikalnikih se je nadaljevalo redno brušenje tamborja, snemalca, briserja in pokrovčkov ter nastavitev stroja. Na novi liniji je na mikalnikih 1—8 prišlo do strojeloma tristopenjskega odsesalnega ventilatorja fil-trirne enote. Na raztezalkah in krilnih strojih so poleg vsakodnevnih manjših popravil pričeli z rednimi nedeljskimi vzdrževalnimi deli, mazanje in zamenjava zlagalnih glav, menjava olj v reduktorjih, generalna popravila na krilnih strojih, menjava in popravila diferencialov. Poleg tega je bilo na vseh krilnih strojih izvršena ponovna nastavitev raztezal. Delno se je to izvajalo tudi na prstančnih strojih. Ravno tako se je tudi tu pristopilo k rednemu nedeljskemu vzdrževanju strojev, ki obsega v glavnem naslednja dela: menjava verig, čiščenje napenjalnih jermenic, centriranje vreten in vozov. Na BD 200 strojih se je nadaljevalo s popravilom san-žirnih naprav in vodilcev niti. Poleg tega, da je na teh strojih niz popravil sklopk in reduktorjev se izvaja letno vzdrževanje strojev, ki je zelo obsežno. V sukalnici ni bilo večjih popravil, izvedena pa je bila redna menjava olj. Proizvodnja V tem delu so delno podani podatki iz letnega poročila o proizvodnosti za leto 1976 v primerjavi z letom 1975. (Nadaljevanje na 2. strani) samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo Tekstilca Oft S0 iuft'icit tlnoott zon n iskreno čestitajo vsem delavkam Redna letna skupščina Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev V petek, 4. februarja je bila v prostorih hotela »Pošta« v Tržiču redna letna skupščina DITT. Po otvoritvi skupščine, izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacijske komisije je najprej magister Rino Simoneti podal referat o stanju in problematiki tek- stilne industrije v preteklem letu. V svojem izvajanju je navedel nekatere bistvene značilnosti gospodarjenja Predilnica bazni kg efektivni kg Sukalnica pri 0 Nm 10 b) izkoriščanje strojev Predilnica BD 200 stroji Sukalnica c) produktivnost Predilnica bazni gr/vrh bazni gr/ pred. mesto HOK ure Sukalnica bazni gr/vrh HOK ure Delovna sila — predilnica % izostankov porodniški dopust boln. dopust letni dopust Delovna sila — sukalnica % izostankov porodn. dopust boln. dopust letni dopust tekstilne industrije v letu 1976 ter se zadržal pri problemih s katerimi so se tekstilci srečavali pri svojem delu. Govoril je o politiki uvoza in izvoza ter o politiki cen tekstilnim izdelkom. Iz njegovega izčrpnega izvajanja je bilo moč razbrati v kakšnem položaju se nahaja naša panoga in kakšne so perspektive v letu 77. 105,38 % 103,01 % 107,39 % 101,23 % 109,47 % 78,96 % 80,31 % 81,65 % 82,92 % 68,02 % 18,26 % 17,39 % 59,20 % 55,41 % 15,29 % 15,15 % 146,35 % 104,73 % 5,27 % 5,44 % 15,97 % 16,29% 2,10 % 2,71 % 4,62 % 4,98 % 9,24 % 8,60 % 20,— % 36,— % — 9,— % 13,33 % 18,— % 6,67% 9,—% V nadaljevanju dela skupščine so bila sprejeta dopolnila pravil društva, ki se nanašajo na družbeno samozaščito ter prebrana poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. Predsednik društva je v svojem poročilu podal kratek pregled aktivnosti, ki v zadnjem letu ni bila taka kot je bilo predvideno, predvsem zaradi neugodne gospodarske situacije. Zaradi tega je bilo realiziranih le del planiranih akcij, vendar je iz poročila razvidno, da je bilo društvo kljub vsemu še vedno dokaj aktivno. V poročilu je bila prikazana tudi struktura članstva, ki kaže dokajšnjo pestrost, kar bi lahko omogočilo najrazličnejše aktivno-nosti na vseh področjih, vendar tega do sedaj nismo znali prav izkoristiti. Pri pregledu posameznih vrst aktivnosti je bilo tudi za preteklo obdobje značilno, da so se teh udeležili vedno isti člani, medtem ko se jih polovica sploh ni udeležila nobene od akcij. Temu problemu bo treba v prihodnje posvetiti več prizadevanj in angažirati celotno članstvo pri vseh oblikah dejavnosti. Tov. Zupan je na skupščini podal tudi predlog aktivnosti za leto 77, med katerimi zasledimo šest ekskurzij in sicer v Tekstilni center, TOZD »Zvezda« in v Gorenjska oblačila v Kranju, v tekstilno tovarno »Duga Resa«, v mariborsko tekstilno tovarno MTT — TOZD Melje, Svila in PIK, v šešir, »Odejo« in »Kroj« v Škofji Loki, v »Belinko« Ljubljana, »Predilnico« Litija ter v tekstilno tovarno »Polzela« in Gorenje v Velenju. V programu je tudi obisk nekaterih tovarn v Tržiču (Peko-poliuretan, Zlit, Metalka-Triglav). Seveda so v nrogramu dela tudi ogledi sejmov in razstav, organiziranje strokovnih predavanj, šnortna srečania ter spominski pohodi, ogledi muzejev in spominskih obeležij in obisk Drame v Ljubljani. Program dejavnosti je precej obširen, njegova realizacija pa je med drugim pogojena z aktivnostjo celotnega članstva. Na vsa poročila ni bilo posebne razprave, zato je predsednik najprej podelil članske izkaznice novospreje-tim članom, nato pa še posebna priznanja najbolj aktivnim in zaslužnim članom društva. Priznanje so prejeli: Slavka Hladnik — nekdanji tajnik DITT-a, Šarabon Marjan — nekdanji član UO, Bizjak Anka — dolgoletni tajnik društva, Hladnik Andrej -— aktivni član in soustanovitelj društva, Martič Magda — dolgoletni član UO, ki se je odlikovala po svoji aktivnosti ter Kokalj Albin in Prešeren Rudolf kot dolgoletna člana in predsednika sekcije mojstrov. J. F. Delovno predsedstvo na skupščini Problematika predilnice (Nadaljevanje s 1. strani) a) izvršitev plana 1975 1976 Bizjak Anka je prejela priznanje kot dolgoletni tajnik društva Hladnik Andrej prejema priznanje kot soustanovitelj društva in aktivni član Kokalj Albin — priznanje za uspešno sodelovanje društva s sekcijo mojstrov Priznanje je prejel tudi Prešeren Rudolf — za dolgoletno delo v sekciji mojstrov Ob izidu novega zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah V zadnji številki našega glasila smo spoznali nekaj novih splošnih značilnosti novega zakona, danes pa poglejmo, kaj zakon od nas zahteva v posameznih družbenih sredinah in družbenopolitičnih skupnostih. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih ter varnostnih načrtih določajo oblike, pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbene samozaščite. V teh samoupravnih aktih mora biti predvsem točno razvidna tudi odgovornost vseh dejavnikov, ki so odgovorni za uresničevanje te pomembne družbene naloge. Varnostne načrte, kot eno od osnov za delo, sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi smernic in stališč delavskega sveta. Na področju družbene samozaščite odbor predvsem: — spremlja varnostne razmere in stanje v delovni organizaciji — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti (tej nalogi v praksi posvečamo vse premalo pozornosti) — spremlja delo enot narodne zaščite — skrbi za usposabljanje in vzgojo delavcev — poroča svojim nadrejenim o svojem delu in splošnem stanju družbene samozaščite. Podobno kot v delovnih organizacijah, predvideva novi zakon organizacijo in potek dela na tem področju tudi v krajevnih skupnostih, kjer prevzema vso odgovornost za organizacijo in izpopolnjevanje nalog na tem področju svet krajevne skupnosti. V večjih krajevnih skupnostih, kakor tudi delovnih organizacijah je ob odborih možno formirati tudi razne komisije za opravljanje nalog na tem področju. O vprašanjih, ki so splošnega pomena za krepitev varnosti in družbene samozaščite v občini, skrbi SVET za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Poleg splošnih nalog, ki jih že poznamo, Svet skrbi za usklajevanje varnostnih načrtov temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela in načrtov krajevnih skupnosti na območju občine. Z dolžnostmi in pravicami novi zakon ne obide niti samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo pri prizadevanjih za večjo varnost prav tako najti svoje mesto in naloge. O enotah NARODNE ZAŠČITE, kot posebni novosti novega zakona pa se bomo seznanili v prihodnji številki glasila. Kaj dela mladina Organizacija ZSMS v naši delovni organizaciji je v skladu z začrtanimi programi že pričela z delom. Izvedene so bile že nekatere akcije, nekaj pa je predvidenih za naslednje obdobje. Koordinacijski svet ZSMS je na svoji zadnji seji razpravljal o dosedanjih akcijah in se pri tem najprej ustavil pri delu članov sveta. Ugotavljeno je bilo, da se sej sveta ne udeležujeta predsednika iz ople-menitilnice in skupnih služb, zaradi česar je bilo sklenjeno, da 3-članska komisija prouči tak odnos do organizacije in obravnava predlog za izključitev oz. zamenjavo obeh predsednikov, to je tov. Šega in tov. Božiča. Obravnava te problematike je nujna, saj z neaktivnostjo predsednikov v osnovnih organizacijah ne more biti uspešnega dela na nivoju celotne ZSMS v podjetju. Mladi so obravnavali tudi udeležbo svojih članov na akcijah v okviru občinske konference, ki ni bila najboljša, saj se nobene od akcij niso udeležili vsi, ki so bili prvotno predvideni in so na udeležbo tudi pristali. Kljub prvotnim obljubam prizadeti mladinci niso izpolnili svoje dolžnosti, pokazali pa so svojo neresnost, nezainteresiranost in skrajno neodgovornost, ki terja takojšnje in odločno ukrepanje. Zaradi takih posameznikov trpi ugled celotne organizacije, kar pa se ne sme več dogajati. O tej zadevi bo koordinacijski svet ponovno razpravljal na prihodnji seji in sprejel tudi ustrezne sklepe. Toliko o problematiki s katero se srečujejo mladi. V nadaljevanju navajamo nekatere akcije, ki so v teku ali bodo realizirane v bližnji prihodnosti. Omeniti je treba organizacijo predavanja na temo statut in resolucije ZSMS katere priprave so v polnem teku. Predavatelj bo predsednik OK ZSMS tov. Perko Ludvik, ki bo poleg predavanja odgovarjal tudi na vprašanja v razpravi. V svojih vrstah so mladinci poiskali in predlagali za sprejem v ZK najbolj aktivne mladince, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje za sprejem v ZK. Za vse kandidate so predsedniki 00 izdelali politično oceno, organiziran pa je bil v okviru občine tudi seminar, na katerem so se kandidati za sprejem seznanili z osnovami marksizma in ostalimi temami, ki so potrebne slehernemu kandidatu pred sprejemom v vrste ZK. Iz BPT se je tega seminarja udeležilo šest kandidatov. Na seji so obravnavali tudi problem evidenčnih kartonov, saj je ugotovljeno, da še vedno niso evidentirani vsi člani ZSMS BPT. K akciji so že pristopili in bo tako ta problem rešen. J. F. Bomo dosegli ogenj? vloga in uporaba gasilske reševalne vrvi pri reševalnih akcijah naj si bo sebe, soto-variša ali ogrožene osebe, kakor tudi družbene imovine, za kar vse se moramo pri svojem delu usposabljati. To bo obenem tudi predpriprava za izvedbo vaje v reševanju, katero imamo že dalj časa v programu. PRIBLIŽAJMO PREVENTIVO DELOVNEMU MESTU je pomembna naloga, ki jo bomo v tekočem letu stalno izvajali. Elan in voljo nam vlivajo prve izkušnje in dober odziv pri dosedanjih akcijah v čistilnici. V teh akcijah bomo po ustaljenem redu spoznavali: Na področju požarne preventive ne smemo mirovati V sredo, dne 16. 2. se je sestal izvršni odbor Industrijskega gasilskega društva na svoji prvi seji po redni letni konferenci. Pri ponovni obravnavi problematike, obravnavane že na konferenci, smo namenili glavni poudarek nadaljnjemu delu za zagotovitev še večje požarne varnosti. Naj navedem najbolj kritično pripombo: ra ti h za delo v težjih razmerah (pomanjkanje čistega zraka), za kar imamo na razpolago tri vrste dihalnih aparatov: cevni dihalni aparat »Drager«, dihalni aparat na prečiščen zrak ter Auer dihalni aparat na stisnjen zrak. Marca bomo natančneje spoznali, kakšna je praktičnapred nesrečo. — kakšna požarna nevarnost preti na delovnem mestu, — kako se proti tej nevarnosti zaščitimo, — kako rokujemo s posameznimi ročnimi gasilnimi aparati, ki so v naši bližini in — praktično delo z ročnimi gasilnimi aparati ter s tem postopoma seznanili vse zaposlene z osnovnim znanjem, ki je slehernemu potrebno, da bo v primeru potrebe znal zaščititi sebe in svoje okolje STROKOVNE SLUŽBE PREPOČASI ODKLANJAJO POMANJKLJIVOSTI, ki jih ugotavljamo pri preventivnih pregledih ter vedno znova posredujemo ustreznim službam. Odločeni smo, da bomo po ponovnem pregledu, ki ga bomo izvedli v najkrajšem času pri svojih zahtevah doslednejši, ker vse odgovornosti za morebitne težke posledice ne moremo prevzemati samo na svoja ramena. Določen je datum, ko pričenjamo z rednimi vajami in izobraževalnimi akcijami naših članov. 28. februarja smo obnovili svoje znanje o dihalnih apa- Ko bomo dobro seznanjeni z zaščito na delovnem mestu, bomo lahko še uspešneje hiteli k srečnejšemu jutru nasproti. Verjetno se še spominjate podobne slike, ki je bila objavljena pred dvema mesecema. Situacija se do danes ni izboljšala temveč še poslabšala, saj so se na »smetišče« preselile še dodatne odpadne gume in povečale »varnost« pred morebitnim požarom Pijanost je začasen samo- mor. Russell Kruhova pijanost je najhujša. Solvenski pregovor Voda za obraz — vino za dušo. Italijanski pregovor V vinu se utapljajo tudi največje skrbi. Simonid s Keosa Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah trezno- sti • Anarahsis Dobro vino in lepa žena — to sta dva najelpša strupa. Turški pregovor Eno vprašanje - pet odgovorov Ob 8. marcu — dnevu žena, smo se odločili, da se pogovorimo z nekaterimi našimi sodelavkami. Namen razgovora je bil zvedeti, kako delavke — matere preživljajo svoj prosti čas, če jim ga ob skrbi za družino sploh še kaj ostane, kako imajo preskrbljeno otroško varstvo v času, ko so na svojem delovnem mestu in uvideti razliko med družbenim reševanjem teh problemov nekdaj in danes. Naša družba bo morala vložiti še več prizadevanj za odpravo preobremenitve matere, kajti le tako lahko pričakujemo tudi večjo angažiranost žensk pri samoupravljanju. Ivana Srečnik dela v TOZD Predilnica že 30 let. Ima dva šoloobvezna otroka, starejši pa se je že izučil za mizarja. »K sreči sem primožila naj-večjo doto, ki jo lahko dobi mlada mamica, za otroke je v času moje odsotnosti z doma namreč skrbela moževa mama, saj sem 26 let delala na tri izmene, zato si lahko mislite v kakšno pomoč mi je bila tašča. Ko so bili otroci še majhni, smo stanovali v majhni sobici, ki je bila kuhinja in spalnica obenem. Življenje mi res ni prizanašalo! Ko je bilo najhuje, gradili smo hišo, je zbolel mož. Tako sem sama morala zaslužiti za celo družino, k sreči mi je bila moževa mama v veliko oporo. Sedaj je mnogo boljše; imamo svoj dom, z možem oba zasluživa, tako da se gmotno stanje izboljšuje, kar je pa glavno — otroci so pridni.« Aldžič Hasiba je doma z Vrnograda pri Bihaču. Avgu- sta bo preteklo tri leta odkar se je zaposlila v TOZD Tkalnica. Sedaj dela kot me-rilka blaga v pregledovalnici. »Imam tri otroke, od katerih je naj mlajši star štiri leta, najstarejši pa hodi v 3. razred osnovne šole. Res, da sta večja dva v šolskem varstvu mala pa v vrtcu, a vseeno težko rinemo iz dneva v dan, ker sem vdova. Ne vem, kaj bi počela, če bi me otroci ne ubogali, tako pa kar z voljo preživljamo popoldneve skupaj, čeprav se pozna, da otroci nimajo očeta. Stanovanje je majhno — imam le kuhinjo in sobo, če bi imeli večje, bi bilo še težje, saj moram gledati na vsak dinar, preden ga porabim. Za šolsko varstvo in vrtec plačujem manj kot ostali starši, ker imam kot samohranilka zelo nizko povprečje dohodka na družinskega člana.« Slavka Borštar je v naši delovni organizaciji zaposlena že 20. leto, sedaj poslužuje novi merilni stroj v adju-stirnici. »Ko sta bila otroka še majhna smo stanovali v Križah, od koder sem vsak dan, mimogrede, ko sem odhajala na delo, vozila otroke v trži- ški vrtec. Varstvo otrok sva z možem težko urejala, posebno še tisti teden, ko sva oba delala na dopoldanski izmeni. Ker se je mož šolal ob delu, je vzgoja otrok in odgovornost zanjo ležala le na mojih ramenih, a moram reči, da sta kar pridna in če le moreta, pomagata. K sreči so tisti časi, ko se nisem mogla ukvarjati z ničemer drugim kot z družino, že minili. Tako zdaj najdem kakšno urico več za pletenje in šivanje, za kar sem vedno čutila veselje. Tudi z mislimi nisem več samo pri otrocih, saj vem, da to ni več potrebno v toliki meri kot nekoč. Več časa imam, da se poglobim v delo na svojem delovnem mestu in v probleme, ki spremljajo novoustanovljeno TOZD Ople-menitilnica. Zavedam se, da je to moja dolžnost, ker sem bila izvoljena v DS naše temeljne organizacije.« Alojzija Vertelj dela v BPT že 30 let, od leta 1964, na delovnem mestu — sestava ka-pen v TOZD Konfekcija. »Vseskozi sem sama skrbela za štiri otroke. Takrat, ko so bili otroci še majhni in bi Sam naslov je tak, da bi sleherni bralec takoj pomislil, da so naši štipendisti izredno dobri dijaki, kar pa na žalost ne velja za vse. Uspeh je dokaj slab in v nekaterih primerih bi o uspehu komajda lahko še govorili, bolj bi ustrezal izraz neuspeh ali še kaj drugega. Uspešnost šolanja je pri nekaterih posameznikih izredno kritična, kar kaže na to, da štipendisti verjetno svoje šolanje jemljejo skrajno neresno in neodgovorno. Z njimi so bili izvedeni razgovori, toda večina od njih niti ni pokazala kake posebne prizadetosti in občutka nepravilnega odnosa do šolanja, štipenditorja in tudi staršev. Če pogledamo rezultate na Tehniški tekstilni šoli ugotovimo naslednje: od 13 štipendistov je le en odličen, pet dobrih, dva zadostna, pet pa je takih, ki imajo eno ali dve nezadostni oceni, ostale ocene pa so tudi take, da bi bilo izračunano povprečje pod 2,5. Dekleta na ESŠ so malenkostno boljša, saj imata po dve nezadostni oceni le dve štipendistki, dve sta zadostni, šest pa jih je imelo ob polletju dober uspeh. Štipendist na Tehnični srednji šoli ima dober uspeh. Posebno problematično je na upravno administrativni šoli in na dvoletni administrativni šoli. Vse tri štipendistke so imele nezadosten uspeh, od teh ena celo pet negativnih ocen. Učenci v gospodarstvu so zaključili letnike s sledečim uspehom: en prav dober, štirje dobri in en zadosten. Iz navedenega je razvidno, da rezultati šolanja naših šti- potrebovali boljše, zlasti pa večje stanovanje, nas je vseh 6 bivalo v dveh tesnih prostorih. Varstvo otrok sem morala urejati sama, kakor sem vedela in znala, saj otroških vrtcev, kakršni so danes, še ni bilo, denarja pa tudi nisem imela, da bi plačevala varuštvo. Včasih je bilo zelo težko, večkrat je zmanjkalo vsega, časa pa skoraj vedno le zame, zavedala sem se, da so vselej prvi otroci. Socialnih podpor nisem dobivala razen takrat, ko se je mož ponesrečil. Zdi se mi, da ob štirih otrocih časa za družbenopolitično udejstvovanje nisem nikoli imela.« Ančka Knific je v naši delovni organizaciji 23 let; 10 let je delala v predilnici, od 1964. leta pa dela v fakturnem oddelku naše prodaje. »Mož dela na dve izmeni, vendar mi je bila in je še v veliko pomoč tašča, ki mi mnogo pomaga pri varstvu in delu nasploh. Za vsako mamico, ki ima majhnega otroka, je domače varstvo res najboljša in najcenejša rešitev, le da nas je takšnih srečnic malo, kajti vsak mladi par teži k temu, da si splete res svoje, čeprav ne vedno novo gnezdo. Naša samoupravna družba je poskr- pendistov v prvem polletju niso ravno vzpodbudni, nasprotno celo zaskrbljujoči. Kje je razlog za to, je težko reči, vendar je zanesljivo eden izmed razlogov v tem, da se dijaki ne učijo in šolanje jemljejo premalo resno, drugi razlog pa je v obstoječi politiki štipendiranja. Namreč, pred podpisom sporazuma smo imeli možnost (po naših internih aktih) ukiniti štipendijo ob četrtletjih, če je imel dijak dve ali več negativnih ocen in štipendije ni prejemal toliko časa, dokler ocen ni popravil. Razumljivo je, da za čas, ko dijaki štipendij niso prejemali zaradi slabih ocen, niso dobili izplačanih štipendij za nazaj tudi takrat, ko so ocene že popravili, temveč so z mesecem, ko bela za družine z majhnimi otroki, čeprav so kapacitete vrtcev še vedno premajhne. Socialno reguliranje plačevanja otroškega varstva se mi zdi zelo umestno, saj je tako poskrbljeno za socialno šibkejše družine. Prosti čas mi vzameta otroka pa tudi v popoldanskem času se moram večkrat vrniti v tovarno, ker je posebno sedaj, ob novo osnovanih TOZD, precej več dela. F. G. so predložili potrdilo o popravljenih ocenah zopet pričeli redno prejemati štipendijo. Na ta način so se naši štipendisti veliko bolj trudili in učni uspehi so bili neprimerno boljši. Ker pa to naše določilo v pravilniku ni bilo v skladu s sporazumom, smo ga morali prenehati uporabljati, vendar vse kaže, da bo treba poiskati nek način, da se tako ali podobno določilo zopet uvede v naš pravilnik o štipendiranju. Do konca šolskega leta je ostalo še nekaj mesecev in upamo, da se bo stanje popravilo, saj so nam mnogi od štipendistov zagotavljali, da je bil to le trenutni spodrsljaj in radi bi jim to verje- li. F. J. V okviru poklicnega usmerjanja so nas obiskali učenci 8. razredov OŠ. Po ogledu proizvodnih obratov in laboratorijev so bili senzanjeni še z možnostmi za dodelitev kadrovske štipendije in z značilnostmi posameznih profilov poklicev v naši delovni organizaciji. lični uspehi naših štipendistov Električno energijo uporabljajmo koristno in preudarno Aparati Priključna moč srednja vrednost/W V koliko urah porabi aparat 1 kWh Avba za sušenje las 550 2 Aparat za masažo 6 167 Aparat za rezanje kruha 120 8,3 Aparat za spajanje plastičnih folij 220 4,5 Bojler 2000 termostat 0,5 Brivnik 10 100 Centrifuga za perilo 200 5 Čistilnik, električni, za preproge 350 2,8 Fen, elekrični 300 3,3 Posoda za fondue, električna 800 termostat 1,2 Posoda za cvrenje, električna 1800 termostat 0,5 Gramofon 40 25 Grelna blazina 100 termostat 10 Hladilnik 200 termostat 5 Iztepalnik preprog, električni 550 1,8 Kodralnik za lase, električni 40 25 Kukalnik — 1 plošča 1000 1 Kuhalnik — 2 plošči 1500 0,6 Kuhalnik — 3 plošče 3000 termostat 0,3 Kuhinjski univerzalni mešalnik 350 2,8 Loščilnik 350 2,8 Likalnik, potovalni 800 termostat U Likalnik, regulacijski 1000 termostat 1 Likalnik, vlažilni 1000 termostat 1 Likalni stroj 2000 termostat 0,5 Mešalnik, ročni 130 7,7 Mešalnik, namizni 300 3,3 Mlinček, kavni 100 10 Napa, kuhinjska 220 4,5 Naprava za kuhanje jajc 300 3,3 Naprava za pripravo kave 1000 termostat 1 Nož, električni 100 10 Opekač kruha 1000 1 Peč, električna, akumulacijska 3000 termostat 0,3 Peč, električna, infra 1000 1 Ponev, električna 1600 termostat 0,6 Pralni stroj 2000—400 termostat z 1 kWh opere: 1 kg belega perila s predpranjem pri 90° C 0,5 kg barvastega perila s predpranjem pri 60° C 1 kg občutljive sintetike brez predpranja pri 301 C Pomivalni stroj 3000 termostat 0,3 Radijski sprejemnik 30 33 Raženj, električni 1600 0,6 Sadna centrifuga 250 4 Sesalnik 600 1,6 Sušilni stroj 3000 termostat 0,3 Šivalni stroj 60 16,5 Štedilnik štiriploščni 8500 termostat 0,12 TV sprejemnik, barvni 300 3 TV sprejemnik, črno beli 200 5 Ventilator 40 25 Vlažilnik za zrak 200 5 Višinsko sonce 1000 1 Ura električna 2 500 Žarnica 40 W 40 25 Žarnica 60 W 60 16 Žarnica 75 W 75 13 Žarnica 100 W 100 10 Pri izračunu porabe električne energije za električne aparate s termostatom je potrebno upo- števati samo aparat. V tej številki bomo skušali odgovriti na vprašanja, kako izračunamo porabo električne energije, koliko električne energije porabimo za posamezna dela v gospodinjstvu, koliko električne energije porabi posamezni gospodinjski aparat in v kakšnem času porabi posamezni gospodinjski aparat ali naprava eno kilovatno uro. Kako izračuna porabo električne energije Porabo električne energije merimo v kilovatnih urah (kWh). Že ime te enote pove, da je poraba energije odvisna od dveh dejavnikov: od moči priklopljenih porabnikov in od časa njihove uporabe. Moč manjših porabnikov merimo z vati (W), večjih pa s tisoči vatov ah kilovati (kW). Porabo izračunamo tako, da moč porabnika pomnožimo z urami porabe: lkWXh=lkWh Priključna moč X čas = kWh 1 kW X 1 h = 1 kWh Na primer žarnica moči 100 W — porabi v 10 urah 1 kWh. Električna pečica moči 1 kW porabi v 1 uri 1 kWh. Nekaj napotkov za smotrno uporabo električne energije: — pazimo, da nam topla voda brez potrebe ne odteka; — za kuhanje izberimo primerno kuhalno ploščo, ki po moči in velikosti ustreza posodi; — pri kuhanju uporabljajmo lonec na zvišan pritisk; — posoda s tankim ali neravnim dnom ni primerna; — smotrneje je greti vodo v bojlerju kot na štedilniku; — pri pomivanju ni vedno potrebna topla voda, včasih zadošča že ustrezen prašek; — ne pozabljajmo izklopiti štedilnik; plošče izklopimo še pred koncem kuhanja, kajti že izklopljene še oddajajo nakopičeno toploto; — zapirajmo vrata hladilnika; — ko gremo iz prostora, ugasnimo za seboj luči; In memoriam Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je nenadoma preminil naš sodelavec ŠOLAR STANKO. Vse, ki smo ga poznali kot vestnega in marljivega delavca je to sporočilo še bolj pretreslo. V naši delovni organizaciji se je izučil za strojnega ključavničarja, nato je odšel na odsluženje vojaškega roka in se po odslu-ženju zopet zaposlil v naši delovni organizaciji. Z veseljem in zagnanostjo je potem vse do svojega večnega odhoda izpolnjeval vse naloge na svojem delovnem mestu. Aktivno je sodeloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah in bil sekretar 00 ZSMS v DSSS. Še ni dolgo tega, ko si je ustvaril lep dom in družino, bil dober mož in oče ter svoji družini posvetil vse svoje mlade moči. Kruta smrt je tako neusmiljeno in boleče prekinila njegovo življenjsko pot, polno načrtov in idej, materi in očetu je vzela sina — družini pa dobrega moža in očeta. V naših vrstah je nastala praznina, ki nemo priča, da smo z njegovo smrtjo izgubili ne le družbenopolitičnega delavca, temveč tudi nenadomestljivega prijatelja in sodelavca. Skratka, težko je najti prave besede, ki bi jih izrazili v zahvalo za ves njegov trud, ki ga je vložil v delo. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Osnovna organizacija Sindikata DSSS Stanku v slovo Tako nepričakovano nas je za vedno zapustil sošolec STŠ Stanko Šolar, da ne moremo dojeti, da se za vedno poslavljamo od njega, da ga ne bo več med nami. Bil nam je dober tovariš, vedno veder, plemenitega značaja in pripravljen vsakomur pomagati. Imeli smo iste cilje, da si z dodatnim trudom zagotovimo boljšo in ustvarjalnejšo prihodnost, ki pa njemu ni bila usojena, ker mu je neizprosna smrt to preprečila. Ne moremo se sprijazniti, da bo njegov sedež v razredu ostal prazen, da med nami ne bo več Stanka, ki smo ga imeli vsi tako radi, saj je z nami tovariško delil vse prijetne in neprijetne ure v času našega skupnega šolanja. Hudo nam je ob sami misli, da ga ne bo več med svojimi dragimi domačimi saj jih je mnogokrat v pogovoru omenjal, posebno ljubljeno hčerkico in ženo Dragico, kakor tudi svojo mamo in očeta. Tudi njegovi sošolci ga bomo pogrešali na vsakem koraku in v nas bo tesnoba in žalost ob misli na to, da smo se za - večno ločili, vendar nam bo Stanko ostal vedno v najlepšem spominu. Sošolci III. letnika STŠ Kranj Osrednja letošnja zimsko-športna prireditev tekstilcev Slovenije je bila XIX. TEKSTILIADA — tekmovanje v veleslalomu, ki ie bilo v petek, 18. februarja na smučiščih v Kranjski gori. Tokrat je bila organizator te množične športne manifestacije sindikalna organizacija platnenih izdelkov INDUPLATI iz Jarš, pokrovitelj pa Republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije SRS. Udeležba, ki je iz leta v leto večja je letos krepko presegla vse dosedanje prireditve, saj je bilo tokrat na štartu preko 650 tekstilcev — športnikov, ki so na treh progah merili svoje smučarske sposobnosti. Svečana otvoritev TEKSTILIADE Tekmovalci so bili razdeljeni v šest starostnih skupin: mlajše članice do 30 let, članice nad 30 let, mladinci do 18 let, mlajši člani od 19 do 32 let, starejši člani od 23 do 45 let in seniorji nad 45 let. Veleslalomske proge so bile letos zelo dobro pripravljene, trde in postavljene tako, da so omogočile enake tekmovalne pogoje tudi udeležencem z višjimi štartnimi številkami. Laibacher Janez je bil tudi letos med najboljšimi Udeležba naših tekmovalcev je bila tudi letos zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo 44 članov naših osnovnih organizacij sindikata. Pri tem je treba povedati, da so naši smučarji ponovno upravičili svoj nastop, kajti poleg nekaterih odličnih uvrstitev posameznikov je ekipa BPT v sestavi Laibacher Janez, Čarman Jože, Aljančič Franc, Ahačič Nina in Lang Vili osvojila ekipno prvo mesto in prehodni pokal ter poseben pokal v trajno last. Dosežen uspeh je rezultat prizadevanja posameznikov in organiziranih treningov, ki so se vršili na terenih Zelenice. Tekmovanje je potekalo takole: V skupini mlajših članov so bili prijavljeni 203 tekmovalci, nastopilo pa jih Čarman Jože je s startno številko 181 zasedel 11. mesto je 186. Najhitrejši je bil Sevčnikar Jože iz tovarne »Svila« v Mariboru, ki je potreboval za progo 43,69 sekunde. Lanskoletni zmagovalec v tej skupini Zupan Miha (Sukno Zapuže) je z zaostankom 1,36 sekunde zasedel drugo mesto, Šmit Aleš, študent FNT ■— oddelek tekstilna tehnologija pa je s časom 45,91 sek. zasedel tretje mesto. Na vidno 7. mesto se je uvrstil s časom 48,32 naš naj- Rozman Janez je kljub visoki startni številki osvojil 65. mesto XIX. Tekslilioda rih je bilo le 11. Zmagal je Maver Igor iz Tekstilnega centra, ki je dosegel zelo dober čas 41.35 sek., naslednja dva uvrščena pa sta bila Ropret Igor (Tekstilni center) s časom 42.24 in Zupan Igor BPT s časom 43,38. V konkurenci seniorjev je letos nastopilo 69 tekmovalcev (od 77 prijavljenih) med njimi so bili 3 diskvalificira- Lovrenčak Alojz 75. mesto med mlajšimi člani številko 11 zmagovalec v tej skupini in je dosegel čas 40.34. Odlično drugo mesto je osvojil član naše zmagovalne ekipe Aljančič Franc, ki je za zmagovalcem zaostal za 1,13 sek., tretje mesto pa je pripadlo Zupan Jožetu iz tovarne »Sukno« Zapuže, ki je za našim tekmovalcem zaostal za 1 sekundo in 27/100. Izredno dobro so se uvrstili tudi Čadež Slavko, ki je osvojil 6. mesto s časom 43.14, Teran Bruno 8. mesto s časom 43.51, Frantar Ciril 10. mesto s časom 43.84 in Logar Jože 15. mesto s časom 44.91. Ahačič Janez je imel letos nekaj smole in težav na sredini proge in dosegel čas 47.26 s katerim je zasedel 24. mesto. Primožič Slavko je osvojil 29. mesto ni. Uršič Dominko iz celjskega Topra je bil med vsemi najhitrejši, saj je progo prevozil v času 39.35 sek. in bil sekundno in 8 desetink hitrejši od drugouvrščenega tekmovalca Sevčnikar Ivana iz Srečnik Pavel •— 45. mesto med sniorji Tekstilnega inštituta Maribor. Tretje mesto si je s petimi stotinkami sekunde pred če-trtouvrščenim priboril Stanovnik Stane Tekstil Ljubljana. Naš najboljši je bil Lang Vili na 9. mestu s časom 43.57, deseti pa je bil z minimalnim zaostankom Blaž Ropret (zaostanek 5/100 sek.). Dolžan Marjeta je z osvojenim 3. mestom izpolnila pričakovanja Pokala, ki jih je priborila naša ekipa bolje uvrščeni mlajši član Laibacher Janez. Med boljšimi uvrstitvami najdemo še na 11. mestu Čarman Jožeta Prijetno je presenetil Jezernik Franc, ki je s časom 48.00 zasedel 27. mesto in izboljšal svojo lanskoletno uvr- Bogataj Milan — 12. mesto med seniorji 55,13, Oman Ciril 91. mesto 56,64, Oman Stane 93. mesto 57,39, Oman Janez 124. mesto 1.05,17, Rustja Jelko 131. mesto 1.09.64. Na isti progi so pred člani nastopili tudi mladinci, kate- s časom 51,53 sek., na 15. mestu Štamcar Marjana 52,83 sek. in na 19. mestu s časom 53,97 Zupan Janeza. Ostali naši tekmovalci so se uvrstili takole: 59. mesto Bergant Borut 1.01,56, 60. mesto Meglič Marjan 1.01,58, 65. mesto Rozman Janez 1.02,13, 75. mesto Lovrenčak Alojz 1.03,75, 109. mesto Bajželj Milan 1.10,41, 129. mesto Ferlič Franc 1.16,36, 141. mesto Janc Janez 1.28,18 in 159. mesto Kogoj Marjan 1.40,56. V tej skupini je med tekmovanjem odstopilo 16 tekmovalcev. V konkurenci članov je bilo prijavljenih 188 tekmovalcev, nastopilo jih je 167, odstopilo 10, dva pa sta bila diskvalificirana. Član ekipe MTT iz Maribora Klajnšček Boris je bil s Ropret Blaž je s solidno vožnjo osvojil 10. mesto stitev kar za 38 mest. Koder Drago je s časom 49.73 delil 37. do 38. mesto s tekmovalcem Jugotekstila čejvanom. Zaletel Cveto in Teran Slavko sta si s časom 51.01 delila 48. do 49. mesto. Ostali so se uvrstili na naslednja mesta: Jagodic Janko 71. mesto s časom 54.00, Dobrin Riko 75. mesto s časom 54.87, Lavse-gar Vili 76. mesto s časom 54,63, Lavsegar Jože 83. mesto ■Ut:;- . to* Dvanajsto mesto si je s časom 44.11 zagotovil Bogataj Milan, na trinajstem mestu s časom 44.70 pa je bil Švab Viktor. Švab Jaka je bil 22. s časom 49.66. Primožič Slavko 29. s časom 51.92, Srečnik Pavel pa je s časom 56,84 zasedel 45. mesto. Na tej progi sta izven konkurence nastopila tudi dva častna člana in sicer Lakner Alojz 54,01 in Tadel Anton 57.11. Pri merjenju doseženih časov je prišlo pri seniorjih med tekmovanjem do nekaterih nepravilnosti oziroma netočnosti, posebno pri našem tekmovalcu Langu, kateremu so kljub dobri in hitri vožnji »namerili« kar 10 sekund slabši čas kot ga je dejansko dosegel, vendar se še vseeno postavlja Jereb Bernarda — 30. mesto pri mlajših članicah vprašanje ali je bil kasneje korigiran čas sploh realen in odvisen od hitrosti vožnje našega tekmovalca. Ženske so tekmovale na isti progi kot seniorji. Mlajše članice, 89 po številu (od 102 prijavljenih) so startale prve. Tekmovalka »Odeje« iz Škofje Loke Habjan Francka se je najbolj izkazala, saj je z doseženim časom 42.25 zmagala, če pa bi nastopila v moški konkurenci, bi s tem časom osvojila celo 5. mesto. Samo Oman »Ingemar« Stane tik pred ciljem 15 stotink slabša je bila drugouvrščena tekmovalka Justin Jana iz »Vezenine« Bled, tretja Kavčič Marija »Sukno« Zapuže pa je za zmagovalko zaostala 29 stotink sekunde. Od naših sta v tej skupini nastopili le dve tekmovalki. Ahačič Nina je dosegla zelo dober čas 45.77 in zasedla Kot je znano bo naslednje tekmovanje izvedla naša organizacija sindikata, saj bo to jubilejno XX. srečanje tekstilnih delavcev — smučarjev. Prireditev bo po tradiciji verjetno na Zelenici, torej na smučiščih, ki jih dobro poznamo in upamo, da bomo tako uspešno nastopili tudi na »domačih tleh«, čeprav so predpogoj za uspeh organizirane priprave nastopajočih. J. F. Kegljanje V soboto, 19. 2. 1977 je bilo tekmovanje v kegljanju med OOS in OO ZSM Konfekcije. Posamezne ekipe so dosegle naslednje število kegljev: ekipe OO ZSM: 1. Stoimenova Dina Lameševič Anda 36 Dovžan Marjeta 2. Ropret Milan Pestak Marica 33 Pene Anka 3. Sajovic Sonja Krže Amalija 28 Laharnar Jelka ekipe OOS: 1. Marič Marko Sajovic Žaga 45 Teran Slavko 2. Bešter Angela Kuhar Dora 23 Praprotnik Etelka Po ekipnem tekmovanju so se med seboj pomerili še posamezniki. kegljev 1. Marič Marko 36 2. Pene Anka 30 3. Dovžan Marjeta 29 4. Sajovic Sonja 28 5.-6. Praprotnik Etelka 25 Stoimenova Dina 25 7. Sajovic Žaga 24 8. Fornazarič Lidija 18 9. Lameševič Anda 17 10.-11. Kuhar Dora 16 Laharnar Jelka 16 12. Krže Amalija 15 Kot je že v uvodu navedeno, je naša ekipa dosegla popoln uspeh z osvojitvijo prvega mesta med ekipami in s tem prehodni pokal ter pokal zmagovalcu v trajno last. Naši smučarji so dosegli čas: 3.50.55, drugo mesto je tako kot lani osvojila ekipa »Sukno« Zapuže, le da je razlika v doseženem času letos občut- Aljančič Franc je z drzno vožnjo dosegel drugi najboljši čas v konkurenci članov 6. mesto, Jereb Bernarda pa je osvojila 30. mesto s časom 55.89. Med nastopajočimi je bilo 12 diskvalificiranih, šest pa jih je odstopilo. Članice, bilo jih je 63, so nastopile za mlajšimi kolegicami, borba za najboljša me- Čadež Slavko — 6. mesto med člani sta pa je bila podobna kot v ostalih skupinah. Zmagovalka je bila podobno kot lani Filipan Andreja iz Jugotek-stila s časom 46.87, Livk Neža iz MTT je bila druga (čas 47.57), na odlično tretje mesto pa se je s časom 48.17 uvrstila naša tekmovalka Dolžan Marjeta. no manjša in sicer 5.82 sek. medtem, ko je bila lani ta razlika 11.90. Presenetljivo je osvojila tretje mesto ekipa »Tekstil« Ljubljana s časom 4.12.36. Popoldne je bila uradna razglasitev rezultatov, vmes pa so nastopajoči izkoristili izredno lepo vreme za sončenje ali pa so se postavili v pri-lično dolge vrste ob žičnicah Dobrin Riko v vožnji proti cilju ter se še parkrat zapeljali po smučiščih našega smučarskega centra. Mnogi, ki se srečujejo le oh priliki teh prireditev, so se tokrat lahko pogo- Koder Drago — 37.—38. mesto pri članih vorili o vseh mogočih zadevah, seveda pa je bila glavna tema razgovorov smučanje, Teran Slavko — 48.—49. mesto pri članih uvrstitev na Tekstiliadi in načrti za naprej. Sankaško tekmovanje Športna komisija pri sindikalni organizaciji TOZD Tkalnica je edina izkoristila ugodne snežne razmere in izvedla 23. 1. sankaške tekme za svoje člane. Na 1400 m dolgi progi, ki je imela start na Bistriški planini in cilj »pri skali« na Brezjah se je pomerilo skupaj 30 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri skupine. Prvotno je bilo prijavljenih preko 40 udeležencev, vendar je močno poledenela cesta onemogočila motoriziranim sankačem prihod na zborno mesto na Brezjah. Rezultati: Moški nad 35 let: 1. Meglič Anton 1.54.00 2. Repinc Jože 2.08.30 3. Oman Ciril 2.11.80 4. Mali Franc 2.14.40 5. Tišlar Franc 2.21.20 6. Težak Franc 2.21.40 7. Cotič Jože 2.31.40 8. Sušnik Marjan 2.32.40 9. Urbančnik Hinko 2.36.40 10. Fornazarič Stanko 2.38.00 11. Tišlar Janko 2.43.40 12. Kosmač Edi 2.53.20 13. Stritih Štefan 3.10.00 14. Hiršenfelder M. 3.13.00 Moški do 35 let: 1. Dovžan Valentin 1.58.40 2. Ahačič Marjan 2.13.20 3. Štucin Danilo 2.16.00 4. Valjavec Franc 2.35.00 5. Srečnik Silvo 2.45.20 6. Černivc Vinko 2.50.00 7. Majeršič Anton 2.52.30 8. Povše Anton 2.53.20 Ženske 1. Meglič Rezka 1.54,80 2. Godnov Kati 2.06.40 3. Vodnik Marija 2.11.20 4. Rev Barbka 2.13.00 5. Sajovic Marija 2.17.00 6. Neme Breda 2.19.20 7. Jekovec Slavka 2.29.20 8. Težak Marija 2.37.40 Vzdušje na tekmovanju je bilo izredno, borbenost na dostojni višini, utrujenost po naporni vožnji na saneh po gozdni poti pa tudi precejšna. Za »mraz in korajžo« so dobili tekmovalci na startu čaj z rumom, tisti pa, ki so vedeli, da do cilja ni nobene »postaje« pa so se dodatno ogreli še s Šilcem močnejšega. Po tekmovanju, ki je minilo brez nezgod in zapletov je bila razglasitev rezultatov v domu družbenih organizacij, kjer so vsi nastopajoči prejeli praktična darila. Vsi udeleženci te rekreacij-sko-tekmovalne akcije so bili enotnega mnenja, da je tekmovanje v celoti uspelo in izražena je bila želja, da se naslednje leto zopet srečajo in to še v večjem številu. J. F. Noši besedni ustvarjalci V današnji rubriki vam predstavljamo z dvema pesmima Dorco Kraljevo, upokojenko BPT. Sama o sebi je povedala tole: Rojena sem na Slapu pri Tržiču leta 1913. Deveta izmed otrok. Prepevam rada od rane mladosti, ljubim vse kar je dobro in pošteno, odkritosrčno in iskreno. Kar se v srcu poraja, rada izlijem na papir. Srečna sem, če čutim toplo vez prijateljstva med generacijami Jemljem življenje tako kot je, z razumevanjem, pametjo in hvaležnostjo. Iz tovarne BPT odšla pred 14. leti v pokoj. Se vedno rada trosim dobro voljo med ljudmi in jim poklanjam smehljaj, čeprav je včasih bolj grenak. Za nevoščljivost in ljubosumnost v meni ni prostora. Želim dobrim ljudem vso srečo — hinavcev ne maram in opravljivcev ne trpim. Želim si v jeseni življenja zdravja, dokler življenjska lučka ne ugasne. Planine Hanine moje, drage ve planine, ko zro v jutru moje vas oči, poljubljam v duhu vase visočine, z nižav temotnih jaz vse dni. Pomladi, ko tali se sneg s pobočja, svoj spev ljubezni poje trubadur, ga puška lovca sname ti z naročja, planina — daš mi niz nezabnih ur. \ Poleti te krasi planinska flora, planika, rododendron, encijan, takrat srce te ljubi brez odmora, krasot enakih nima svet prostran. Jeseni vam planinam kot nevesti, odeva grudi beli pajčolan, v meglah svoje skrivate prelesti, srce lek vam želi iz dneva v dan. Pozimi s snegom belim vsa pokrita, mladina v svate v goro tja hiti, opojne sreče polna in navžita, zapušča breg, v dolino spet hrži. Planine moje, drage ve planine, le vaš vseh srcev naših je utrip, nas kličete in vabite z doline, planine srcu blizu vsak ste hip! Ženi mrtvega partizana v spomin Spominjam se, v Dragi je bilo ko zadnjič sem pogledal ti v oko, podal poslednjič roko ti v slovo, kako tedaj mi v srcu bilo je hudo. Razšla se pot je naju dveh in skoro na koroških tleh, si 'bil ujet — z upanjem v očeh zapuščal si lesove, strmi breg. V dahavsko bil si klavnico odgnan, po domu — svobodi — si hrepenel zaman, nekje v tujini mrzel grob hladan pokriva tvoje truplo — lovec — partizan. Minulo je trpljenje, prišel je cvetni maj, a tebe moj prijatelj ni nazaj, po gozdu blodim, spremlja duh me tvoj, in mnogokrat kot živ si pred menoj. Rasto v ponos ti fantje, kakor sveče, hladijo materi srce boleče in ljubeče, in skoro gozd bo njih prijatelj Francelj moj, kot včasih ti — hodili bodo fantje v lov z menoj. Dorca Kraljeva Foto vest V dneh od 22. do 25. februarja je bil v naši DO monter firme VERDOL, ki je naše mojstre in inštruktorje za stroko seznanil z delovanjem in načinom posluževanja stroja za prebijanje in kopiranje žakardskih kart Varujmo se nezgod Vsako leto v istem obdobju naredimo pregled opravljenega dela iz področja varstva pri delu. Glede dela samega odbora, kakor tudi službe varstva pri delu bistvenih sprememb ni bilo. Tudi težjih poškodb v letu 1976 ni bilo. Vseh nezgod je bilo 60. Od tega 8 nezgod na poti na delo, ter z dela. Število izgubljenih dni je pri nezgodah na delo 606, pri nezgodah na poti na delo ter z dela pa 199. Skupaj 805 dni. Razvidno je, da se je število poškodb — nezgod povečalo in sicer smo imeli v letu 1975 samo 2 poškodbi na poti na delo ter z dela ter 66 izgubi j enh dni. Na tako povečanje je vplivala tudi prometna nesreča na službenem potovanju v kateri so se poškodovale 4 osebe. Ostale poškodbe na delu pa so se v primerjavi z letom 1975 zmanjšale in sicer: 1975. leta 56 poškodb pri delu — 786 izgubljenih dni, 1976. leta 52 poškodb pri delu, — 606 izgubljenih dni. Iz tega lahko zaključimo, da smo izpod povprečja Slovenske tekstilne industrije, seveda, če odbijemo nezgode na poti na delo in z dela. Tudi v letu 1976 lahko opazimo, da ima TOZD Tkalnica, največ nezgod in tudi največ izgubljenih delovnih dni, vendar pa povprečna doba bolo-vanja 8,5 dni na poškodovanca ni preveč ustrašujoča. Da je v tem obratu največ poškodb je vzrok v samem tehnološkem postopku v posameznih oddelkih, prenatrpana delovišča, posebno pri prejemanju in oddajanju osnovnih valjev. V nekaterih primerih pa gre tudi za nediscipliniranost posameznih delavcev. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očka in sina ŠOLAR STANKA se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi vse prerani zadnji poti in nam izrazili pismeno ali ustno sožalje, z nami sočustvovali in ga obsuli z mnogimi venci in cvetjem. Zahvala tudi upravi in celotnemu kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice in družbenopolitičnim organizacijam, hokejskemu društvu in folklorni skupini »Karavanke«. Posebna hvala sodelavcem mehanične delavnice in sodelavcem obrata tkalnice ter njegovim sošolcem III. letnika Srednje tehnične strojne šole iz Kranja. Zahvaljujemo se tudi dr, Andreju Robiču in sostanovalcem iz stanovanjskega bloka Bistrica 167. Hvala tudi Branku in Pepci Istenič za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Še enkrat prav lepa hvala vsem za tople besede, ki so blažile našo težko bol. Žalujoča žena Dragica, hčerkica Andrej-ka, brat Rajko, ata in mama. Ob boleči izgubi moje drage mame IVANE STROJ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala Milena Perč Ob izgubi drage mame FRANCKE JAPELJ se zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Tkalnica za darovano cvetje in vence. Sin Marjan Sušnik z družino Ob žalostni izgubi moje drage mame ANDE MARIC se najlepše zahvaljujem obratu konfekcije in ostalim sodelavcem, ki so izrekli sožalje in nam denarno pomagali. Vsem najlepša hvala! sin Marko z družino Ob moji bolezni se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč Konferenci 00 sindikata in delavcem TOZD Tkalnica. Zrim Ana NAŠE MAMICE Plajbes Daniela je 5. januarja rodila deklico, Gligore-vič Petra 20. januarja dečka, Brkič Ana 20. januarja deklico, Beširevič Fehreta je 4. februarja rodila dečka, Lon-čarevič Nurija 7. februarja 1977 deklico. Iskrene čestitke in najlepše želje poklanja Uredništvo »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličan Jelka, Perko Vili, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 90. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Novosti na policah tržiške knjižnice Heinz G. KONSALIK: POD PALMAMI Roman se v svojem prvem delu začenja zelo preprosto, z rahlo ironijo, kot da se pisatelj loteva nekakšne moderne pravljice. V letovišču Nor-derneyu je morje na breg naplavilo steklenico in v njej so odkrili skrivnostno sporočilo o nemškem arhitektu Bäckerju. Ta se daleč sredi Južnega morja bori za življenje, ker mu je tajfun razbil jahto ter vrgel morskim psom v žrelo ženo in tri otroke. To naj bi bilo pred šestimi leti. Je to resnica ali zgolj potegavščina s »steklenično pošto«? Pa je vendar res. Kaj vse se dogaja na malem neobljudenem otoku sredi Tihega oceana? Kako bo ta človek začel kultvirati svoj mali otok? Kako bo premagal hudo bolečino ob izgubi svojih najbližjih? Kdo sta moški in ženska, ki ju vihar neke noči vrže na otok? Ženska naj bi bila morilka, moški detektivski policist, ki jo zasleduje — zgodba bi postala skoraj kriminalka, če ne bi spričo Konsalikove pisateljske moči še vedno ostala globoko človeška. Serge VACULIK: RDEČA RAKETA Nemška vojska je zasedla Francijo. Politiki z maršalom Petainom na čelu so sramotno kapitulirali. Takrat je prek radia zadonel poziv generala de Gaulla. Pozival je rodoljube, naj se mu pridružijo v uporu proti fašistom. Mnogi, ki so ga slišali, so se odpravili v Anglijo, kjer je bil tedaj glavni stan svobodne Francije. Eden takih je bil tudi Serge Vaculik, sin čeških izseljencev, ki mu je Francija postala druga domovina. Doživel je tragedijo pri Dunqerqu, padel v nemško ujetništvo in pobegnil v svobodno cono, od tam pa v Anglijo. Pot v Anglijo je bila dramatična odisejada preko Španije in Portugalske ter njune zapore, kjer je lahko zdržal le človek z močno voljo. Ko se mu je posrečilo priti na neki nizozemski ladji v Anglijo, so ga tudi tam zaprli, kot so zaprli vse tujce, da bi jih prebrali in se rešili morebitnih vohunov. Z vztrajnostjo je dosegel svoj cilj. Po dolgotrajnem urjenju je postal padalec. Kot član elitne britanske padal-sko-diverzantske enote je sodeloval pri velikih diverzijah v Franciji in se naposled znašel po srditem odporu s tovariši vred v rokah Nemcev. Ti so po nečloveškem mučenju odpeljali vso zajeto skupino na morišče. Serge in njegov prijatelj Ginger sta pobegnila izpred pušk in se pridružila Francoskemu odporniškemu gibanju. Potem sta se vrnila k svoji enoti v Anglijo in se kot padalca udeležila končnih bojev za poraz nacistične Nemčije. Elio VITTORINI: RDEČI NAGELJ Pisec romana je po rodu sicer Sicilijanec, večji del življenja pa je prebil v velikih mestih severne Italije. Uvrščajo ga že med klasike italijanske literature. Znan je po izvirnem načinu pisanja in pogumnih ocenah dogajanja v italijanski družbi. Rdeči nagelj obravnava usodo mladostnikov — srednješolcev, ki iščejo svoje mesto v družbi v času nastajanja fašizma. V takem vzdušju poteka zgodba mlade ljubezni gimnazijca Mainardija, ki mu je dijakinja Giovanna nekoč poslala rdeč nagelj. V romanu prevladujejo dialogi, ki so subtilno pogojeni in usmerjeni predvsem k razmišljanju. Usmerjeni so k odkrivanju resnic o življenju, o odnosih med ljudmi, o prijateljstvu, smrti, ljubezni in sovraštvu. Najlepša so mesta iz Mainardijevega dnevnika, ki dokazujejo, da pisatelj izredno prefinjeno pozna duševno življenje fanta v šestnajstem letu. Janko Messner: SKURNE ŠTORIJE Ena izmed značilnosti duhovnega življenja zamejskih Korošcev je ta, da se je v zadnjih petnajstih letih razširilo in poglobilo v leposlovju. Razširilo se je iz zavesti, da je moč naroda v njegovi odprtosti v sodobnost. Tako je izbor zbirke »Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev« zajel tudi 'Skurne štorija Janka Messnerja. Njegova besedila nosijo v sebi vrednost literature in dokumenta hkrati. Skurne štorije so mračne in grde štorije, so današnje in včerajšnje koroške štorije. Avstrijske plebiscitne obljube, dane tamkajšnjim Slovencem, postavljajo na laž, ki traja še danes. Koroški slovenski problem je središčna tema Messnerjevih skurnih zgodb in tudi sicer ne najdemo pri njem pripovedi, kjer ta problem ne bi bil tako ali drugače prisoten. Pred nami je tip literature, ki se ne napaja iz razmeroma svobodnega, temveč iz resnično ogroženega narodovega življenja. Messner pravi: »Ni poezije v tem našem življenju na Koroškem, kjer nam izmikajo tla pod nogami, zato je tudi v naših srcih ni. V teh je samo preplah, je pljunek zaničevanja, ki smo ga vsrkali že z materinim mlekom. Zato ni poezije v naši besedi.« Posebna pozornost velja Messnerjevemu jeziku. Z narečjem izpričuje svoje poreklo in izrazno prvotnost. Najgloblja šola njegovemu jeziku pa je bilo ponižanje in trpljenje, ki ju je doživljal prav ob besedi sami in zaradi nje: »Slovenski jezik je torej jezik moje ponižane duše, moje duševne bolečine in mojega upornega duha! Slovenščina je moje pribežališče, moje toplo gnezdo in zavetje, kljub grozi očitnega in prikritega zatiranja, ki jo pesti na Koroškem. Ali pa — morebiti — prav zaradi zatiranja?« Berta GOLOB: SOVRAŽIM VAS To je prva knjiga pisateljice Berte Golob. V knjigo je uvrstila triindvajset črtic. Berta Golob je učila več let na osnovni šoli v Preddvoru. Učila je vaške otroke, učila pa je tudi otroke iz Prehodnega mladinskega doma v Preddvoru. Tu so osebnostno in vedenjsko moteni otroci iz vse Slovenije. Tu se učijo, zabavajo se, delajo, hrepenijo in še enkrat hrepenijo po priznaju, po pomoči, po bogastvu in po ljubezni. Berta Golob je bila odlična učiteljica. Z mladim rodom je živela v šoli in po šoli. Znenade-na je začutila potrebo, da bi napisala drobna, a zato toliko bolj intenzivna doživetja, ki jih je imela sredi razreda, sredi šolarjev z domskimi otroki. V črticah začutimo, da je vsaka porojena iz doživetij. Tu zažive otroci, ki niso imeli ne lepe, ne dobre mladosti: Sime, ki ga je mama zapustila, ko mu še ni bilo leto dni, Peter, otrok brez doma, Vojko, ki nima ne matere, ne očeta... Kadar so otroci v precepu, se zdi, da seže njih stiska do neba. Utrip otrok, deklet in fantov, ki imajo pred seboj samo cesto, je podala pisateljica s polno umetniško močjo. Ti junaki črtic so živeli v Preddvoru, a so tudi mogoče med nami. Mogoče živijo tudi ob nas, pa nemara nismo mogli tudi kdaj sami razkriti nasprotij, v katerih raste mlada osebnost. Francis Scott FITZGERALD: VELIKI GATSBY Francis Scott Fitzgerald je eden največjih predstavnikov tako imenovane ameriške izgubljene generacije. Ta se je odkrito uprla narejeni puritanski morali v obdobju po prvi svetovni vojni. I. S prevodom tretje — Od usode prekleti — so tudi slovenski bralci dobili delo, ki ga bodo z zanimanjem prebrali. V ospredju pričujoče knji- ge je neizprosen boj kriminalistov zoper zločinstvo. Nenavaden za kriminalko je razplet: resnični zločin se zgodi šele na koncu. Razburljivo dogajanje traja samo dva dni. Tokrat si je pisatelj izbral za prizorišče slikoviti münchenski Oktoberfest, ki leto za letom privab lja v bavarsko prestolnico na tisoče piva in zabave željnih domačinov in na deset tisoče turistov. Jaroslav HASEK: POVELJNIK BUGULME Zbirka Humor prinaša izbor humorističnih del znanih domačih in tujih pisateljev, v kateri živi smeh za vse generacije. V tej zbirki je izšla tudi knjiga POVELJNIK BUGULME. Sloviti avtor »Dobrega vojaka Svejka« se nam v tej knjigi predstavlja kot mojster kratke humoristične proze. V njej se kažejo že vse značilne poteze Haškovega svojevrstnega literarnega ustvarjanja; povsod čutimo utrip njegove ostre satire, pa tudi človeško toplino in iskre črnega humorja. Mark GALLA J: ČEZ NEVIDNE OVIRE Več kot dvajset let je znani sovjetski preizkusni pilot Mark Lajarevič Gallaj sodeloval pri preizkušanju prvih reakcijskih lovcev, daljinskih bombnikov, helikopterjev in mnogih drugi letalskih aparatov. Ob tem pa je opravljal tudi znanstveno-raziskovalno delo na področju dinamike letenja in metodike preizkusnih poletov. To svoje delo nadaljuje še danes. Mark Gallaj je zaslužen preizkuševalni pilot, ki si je pridobil naziv heroja Sovjetske zveze; je pa tudi priznan sovjetski pisatelj. Rahlo nenavadna kombinacija. Ni najbolj pogosta, da piloti pišejo knjige, še mnogo manj pogo- sto pa književniki dajejo letalom »potni list v življenje«, kot je nekoč nekdo opisal njihov poklic. V delu, ki je pisano kot roman, srečujemo resnične ljudi in letala, ki so pričela leteti med veliko vojno. Spoznamo pa tudi novejšo sovjetsko letalsko proizvodnjo reaktivnih letal, in prav ta del knjige nam je zaradi odmaknjenosti področja novejše letalske tehnologije še bolj zanimiv. France KRESAL: TEKSTILNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI Poglejmo, kaj pravi avtor sam v uvodu k svojemu delu: »Tekstilna industrija se je v Sloveniji razvila med obema vojnama v eno najmočnejših industrijskih vej, ki je zaposlovnala naj večje število delavcev in tudi v slovenskem gospodarstvu veliko pomenila. V pričujoči razpravi sem skušal prikazati ta razvoj, ga analizirati in pravilno ovrednotiti z ozirom na prostor in čas, v katerem je potekal. V razpravi sem obravnaval razvoj tekstilne industrije v Sloveniji v mejah stare Jugoslavije v letih 1918 do 1941, socialnopolitični in materialni položaj ter delavsko gibanje tekstilnega delavstva. Vse te štiri komponente so tako tesno povezane med seboj, da je bilo nujno obravnavati problem z vidika gospodarstva, socialne politike in delavskega gibanja. V uvodnem delu sem podal razvoj tekstilne industrije do leta 1918 na ozemlju vse poznejše Jugoslavije s posebnim ozirom na razvoj v Sloveniji, da bi mogel ugotoviti startno osnovo leta 1918, s katere se je razvijala tekstilna industrija v Sloveniji po nastanku stare Jugoslavije. Prav ta nastanek je namreč prekinil stagnacijo tekstilne industrije v Sloveniji, ki je trajala že od začetka XX. stoletja. V dobi stare Jugoslavije se je tekstilna industrija v Sloveniji zelo hitro razvijala, druga svetovna vojna pa je ta razvoj prekinila in tudi po osvoboditvi se ni več nadaljeval v enakem tempu. Veliki Gatsby je prvi veliki Fitzgeraldov uspeh. Čez noč mu je prinesel slavo in mu pridobil ženo, ki ji je roman posvečen. Fitzgerald je tako silno živel z junaki svojih del, da je v Velikem Gatsbyju na pre-nekateri strani izpovedal samega sebe, hkrati pa je izražal težnje, blodnje in iskanje vse tedanje generacije. Hans Helmut KIRST: OD USODE PREKLETI Leta 1971 je Kirst začel pisati novo veliko trilogijo, ki ni več posvečena drugi svetovni vojni, ampak se ukvarja z razgibanim življenjem miinchenske kriminalistične policije. Dogaja se v naših dneh. Doslej sta pri nas izšli dve knjigi: Obsojeni na uspeh in Obsojeni na resni- Pravilna rešitev nagradne križanke f. ' "■""If RIMSKA 5 DEL TV APARATA PRISTAN. V ANGOLI ŽENSKO IME BLIŠČ LJUDSKA REPUBLIK SLOVENO; ZAČETEK A ^ABECEDE TROPSKA OVIJALKA ŽENSKO IME ...TSETUNC tt ALOI PO= DOB NA TROPSKA RASTLINA (množ. ) AVT. OZN. SA RA JEV/ PRESTOL množina ) PROSTOR GOJE-NJE RASTLIN IVANA ČARE POJAV PRI GORENJU ! _ .* ‘ , # i: -a*■**■ I N AŠ IZDELEK (garnitura) & SEL JEZIK RANTU ČRNCEV... Avstr, dirt? Herbert-vor GARAŠKI DELAVCI ■ w. < > \ KEM. EL. Cl Vrti vn ad Selško dolino ► SREDIŠČE VRTENJA LOK V MATEMAT. METER DVA SAMOGL. 1 1000 1 KG ; 21 ČRKA ABECEDE ŠKODLJIVA PADAVINA PREBIVALKA ?fnSK( KRALJEVINE |ME GLASILO ITA Ll J. SOC STRANKE J. NORD PREVARA, UKANA HiMALAJC OKROG i FIGURA i PRI (ČETVORKI MESEC ( nemško] BSENOVA DRAMA NEPLODEN JALOV PLEME. RASA DEL TELESA NAŠ OTOK UROŠ RAMOVŠ • VRSTA AZIJSKE PALME VULKAN M MINDANA ( ITALIJAN. RADIJSK/ DRUŽBA. NEWTON v PREDLOG HRV. VEZNIK IVO , ANDRIC ORIENT. PRAŠEK ZA LASE AVT. OZN. ITALIJE 3,14 JUGOSLOV ROKOBORE BRANISLAN 01 1964 C 100 m OMAM = NOST KDOR KOM KAJ POSO U )l ATLANTSK OCEAN BORBE SRBOHRV. ^PRASALN VEZNIK Del oprem pilotovlmn ?) KEM. ZN. ZA KALIJ OSVETLJEI OD SONCA AVT. OZN. AVSTRIJE ŽENSKO IME EDVARD RIMSKA 1 Wt'Ok IGC BEOKEKC D- J ČRTA PO= TE ZA,SME KEM. ZN. ZA KISIK VINKO OMAN IME GRS. POVELJNI PRED TROJO ča AR (A AMPER MOZOL = JAVOST EAST KRATEK-MOŠKI y SUKNJIČ BLODNJA- KI TUJE ŽENSKO IME DOMAČA PRITRDILh GEOMETR POJEM A .1 JUG. TUR. KRAJ (TERASAS SLAPOVI) AVT. QZN. NEMČIJE ŽENSKA KI SEJE' ČASOVNC DOLOČEN TERMIN PREBIVALC MESTA N/ö SLOV OBA RIMSKA 50 JOŽE HORVAT KONJSKA SILA SAMO = GLASNIK NAŠA TKANINA UPORABA NAČIN IZVEDBE MOŠKO . IME AVT. OZN. KRANJA Prebivalci italijansk. ql.mesta SVOBODN ZEMLJISK POSEST SMUČAR. KRAJ N/! BOHORJU DOMAČA ZlVAL 13. ČRKA ABECEDE MOČAN PAS ZA PRENOS ENERGIJE SMUČARSI KLUB (1 SOSEDNJF DRŽAVD .Zdravilišče pri Padovi (SLANE TOPLICE) KADAR KEM.SIMB ZA CEZIJ ANTON IVAN EC DOM IVANA CANKARJA : f 1 : i ZvijaČho izvabtanje priznanja TUJA PET FIRMA L Olimpijske igre KEM. ZN. ZA DUŠIK MOČAN ČLOVEK ORJAK NEMŠKI PREDLOG ALPINIST. ODSEK PAVZA NEMŠKI FIZIK ALBERT SAMO = GLASNIK KRATICA TESLA MOJ IN TVOJ GRŠKA ČRKA ACI CIGOJ VRSTA IGRE S KARTAMI AVT. OZN. KOROŠKE DELAVSK SVET SESTAVIL JA RISAL: H.D. GAJ PREBIVAL IRSKE VINKO ROZMAN POPOLNO MA ISTI = Kdor se poteguje z MESTO V ALŽIRIJI REKA NA ŠTAJERSI VRHUNSK ŠPORTNIK PLAZILEC SIN TEBAN = SKEGA KRALJA LAJA NEZVENE SOGLAS= NIK PRONO= MEN KAPILARA AVT. OZN. REKE VODNA ŽIVAL ZAPORNI= CA PCVRŠIN= SKA MERA ANDREJ NAHTIGAL NAPISAN/ PREDLOG ZA FILM kem. zrd ZA NATRIJ . TO JE POLMER OSEBNI ZAIMEK ČEŠKA PRITRDIL= NICA SMUČIŠČE NAD BOVCEM PREDLOG MATEM Zf množina) SAMO = GLASNIK KAZALNI ZAIMEK KEM. ZN za OGLJIK KEM. ZN. za JOD KEM. ZN. za FOSFOR j STANJE BLAŽENO» STI V BI* DIZMU KEMIČNI SIMBOL ZA AKTINIJ T T RUDAR. MESTO V BOSNI ZNAMKA SRAJC — Mislim, da sva se zmotila v datumu NIC ČUDNEGA Vinko je padel z odra, ko so zidali hišo. Padel pa je tako »srečno« na glavo, da se mu ni nič zgodilo. Zato se je Jože pošalil: — »Nič čudnega, da nisi opravil vozniškega izpita, ko imaš tako trdo butico!« TUJEC PRI BRIVCU Turist pride v brivnico. Brivec Jože in še dva gosta pa debatirajo o nogometni tekmi pretekle nedelje. Čaka, posluša, oni pa kar igrajo nogomet — jezično. — »Oprostite, koliko časa pa traja tekma?« vpraša turist. — »Običajno okoli sto minut!« — »Dobro, pridem po tekmi! Nasvidenje!« — To moram videti — Boš videl, kako bodo ti dve debelo pogledali na plesu, barve namreč po dveh urah izginejo. VSE JE DOBRO — »Tine, daj mi en čik! ?« — »Nimam, sem šele prižgal!« — »Pa daj, kar imaš pri roki!« »Ja Pepca, kakšna pa si? Saj imaš čisto modro oko. Od česa pa? »Od moža!« »Jaz sem pa mislila, da je tvoj mož na službenem potovanju.« »Seveda, tudi jaz sem tako mislila.« — Trije proti enemu, to ni fer, fantje IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat ste se pa res odrezali! V uredništvo Tekstilca smo prejeli le 18 izpolnjenih križank, od katerih je bila le ena napačno rešena. Če bo odziv reševalcev križank še nadalje tako slab, križank ne bomo več priobčevali. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 50.— din prejme Marija Rožič — Delovna skupnost skupnih služb 2. nagrado 40.— din prejme Ančka Mohorko — delovna skupnost skupnih služb 3. nagrado 30— din prejme Slavko Pajntar — TOZD Predilnica 4. nagrado 20.— din prejme Franc Meglič — Delovna skupnost skupnih služb 5. nagrado 10.— din prejme Matija Radom — Delovna skupnost skupnih služb