OKTOBER 1993, ST. 10, LETO XX. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA MCA = SEDMIČ PO LEVSTIKOVI POTI Množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bo, kot vsako leto, drugo novembrsko soboto. Pot je nesprememnjena in po njej se boste lahko odpravili 13. novembra med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji. Kontrolne točke pohoda so na običajnih mestih ob gasilskem domu na Libcrgi, v Rcsnikovi kašči v Moravčah in na cilju na Čatežu pred TEM d.d. Zaključna prireditev bo ob 13. uri na Čatežu, ob 100-lclnici slovenske planinske organizacije pa bo slavnostni govornik Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije. Kot vsako leto bodo s cilja vozili posebni avtobusi. Letos jih bo resnično dovolj, vozovnice za po-vratek pa lahko kupite iz- ključno ob prijavi v Litiji. V Litijo bodo avtobusi vozili le udeležence iz Po-savja, Štajerske..., medtem ko vse ostale na Veliko Loko, od koder bo okrog 16. ure proti Ljubljani odpeljal posebni vlak. Vsako leto na Čatežu prihaja do prometne zmešnjave, zato organizatorji obveščajo, da na Čatežu ne bo možno parkirati osebnih avtomobilov. Vsak udeleženec pohoda, ki se prijavi v Litiji, prejme posebno spominsko priponko, razglednico in svinčnik, brezplačne čaje na poti in dnevnik poti. Podrobnosti o pohodu bodo posredovane v dnevnih sredstvih obveščanja, lahko pa pišete tudi na Projekt Levstikova pot, p.p. 34, 61270 Litija. Rudi Bregar VLAK VESELJA V LITIJI OKTETI KRANJSKE PRI VALVASORJU Prireditve, posvečene 300. obletnici Valvasorjeve smrti, so se vrstile skozi vse leto in so dosegle svoj višek v septembru. Potekale so v mnogih slovenskih krajih, ki so povezani z njegovim življenjem in delovanjem. Osrednja slovenska so bili zelo navdušeni, litijski župan Mirko Kaplja pa jim je predstavil še nov prospekt gradu Bogcnšpcrk, kjer so opisane vse zbirke, ki so na ogled in s ponosom poudaril, da se originalna izdaja Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske po 303 letih znova vrača na Bogcnšpcrk; prvo izdajo tega dela mu je nekaj dni pred tem podaril v Trstu živeči Slovenec, dr. Vanja Lokar. Koncert je povezoval domačin Igor Jurič, scenarij pa je delo Ivana Godca. Okteti so se v počastitev Valvasorja tokrat zbrali že drugič (prvič pred letom dni); letos so nameravali organizirati podobna srečanja v vseh krajih, kjer je Valvasor živel ali ustvarjal, a so se za lak koncert odločili le še v občini Zagorje, sicer pa se bodo podobni nastopi ponavljali vsako tretje leto. B. Ž. svečanost je bila v Krškem, na kateri je govoril dr. Matjaž Kmecl, od ostalih krajev pa naj omenim Cerknico, Čcmšenik, Izlake in naš Bogcnšpcrk. Tu so se vrstile Jesenske sercnade, štirje koncerti, zaključno slovesnost pa so pripravili pevci domačega okteta s koncertom Okteti Kranjske pri Valvasorju. Zal so imeli nekoliko smole pri izvedbi. Namesto šestih predvidenih oktetov so zapeli le štirje (Valvasor, Zagorski, Ljubljanski in Tržaški oktet), in ker jim je nekoliko ponagajalo še vreme, so morali nastop z grajskega dvorišča "prestaviti" v šmarsko dvorano. Ljubitelji petja, ki so kljub temu dodobra napolnili dvorano, V sredo, 22. septembra, je pripeljal v Litijo posebni vlak imenovan Ringaraja - Cihapuha (vlak veselja), ki je razveseljeval otroke (predšolske in nižjih razredov osnovnih šol litijske občine). Prireditev so pripravili železničarji v okviru meseca Slovenskih železnic v sodelovanju z Ljubljanskim živalskim vrtom. V polurnem programu so si otroci lahko ogledali razne živali, ki so jih pripeljali iz živalskega vrta in se zabavali ter skupaj peli z ansamblom Petra Pana in Borutom Lesjakom. Glavni organizator prireditev, približati železnico ljudem, je bil domačin Peter Rutar. SLAVA VALVASORJA KRANJSKEGA To jc moto devetih koncertov, ki jih bomo lahko poslušali v Valvasorjevi knjižnici (poročni dvorani) na gradu Bogcnšpcrk od letošnjega oktobra do junija prihodnjega leta, in sicer vsak drugi petek v mesecu. Prvi se je predstavil Ljubljanski trobilni kvintet, ki je zlasti z Ger-shvvinovo glasbo tako razgrel redko posejane obiskovalec (okoli 20), da so izsilili še dodatek. Novembrski koncert bo izjemoma tretji petek v novembru (19. 11.), ko bomo sprejemali nastop organista Daliborja Mi-klavčiča, ki študira na Dunaju. AKTUALNI PROBLEMI LOKALNE SAMOUPRAVE Državni svet (in njegova Komisija za regionalni razvoj) je aktivno sodeloval pri spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi v vseh fazah. Sprejeta je bila vrsta sugestij in mnenj Državnega sveta. Stališča, sprejeta na zadnji seji Državnega zbora ob prvem branju, so pomembno spremenila tekst predloga zakona, mnoga v nasprotju z. dosedanjim mnenjem Državnega sveta. Držeč se stališč, ki jih je Državni svet sprejel na seji, dne 30. julija 1993, je naš komentar naslednji: 1. Zakon o lokalni samoupravi je s stališča graditve političnega sistema, najpomembnejši zakon, s katerim zakonodajo usklajujemo z Ustavo Republike Slovenije. Temeljni pogoj za tako radikalne spremembe je dovolj časa, v katerem bo izdelana in sprejeta zakonodaja. Da bi preprečili nedorečene in tudi i/.siljene rešitve, morajo pri pripravi zakonodaje sodelovati strokovnjaki z Univerze, specialisti v občinah in zainteresirana množica ljudi. 2. Med temeljne pogoje za pripravo zakona o lokalni samoupravi sodi tudi vzporedna razprava in sprejem cele vrste zakonov, ki se neposredno dotikajo lokalne samouprave oziroma samostojnosti občine v političnem sistemu. Za Državni svet je nesprejemljiva zahteva osnutka zakona o upravi, da s 1. 1. 1994 državna uprava že začne delovati po novem. Določitev datuma za državni prevzem vseh kom petem- je nedopustno prehitevanje, saj je v tem kontekstu na-dalnja razprava o zakonu o lokalni samoupravi v bistvu odveč. Dokler ni razčiščen celoten kompleks vprašanj o statusu občine in pokrajine, o funkcijah in o financiranju ter o premoženju, je potrebno pustiti sedanje občine, da delujejo naprej z izjemo že izvršenega prenosa funkcij davčne uprave in predvidenega prenosa obrambnih zadev. 3. Vprašanje statusa pokrajine ostaja odprto ustavno vprašanje. Brez institucionalizacije pokrajine bodo občine prešibke v odnosu do centralizirane države. 4. Eno najpomembnejših vprašanj reforme lokalne samouprave je premoženje ter financiranje občine in pokrajine. Stališče Državnega sveta je principielno. Zakon mora opredeliti naloge in iz tega izvirajoče financiranje občine ter pokrajine. NI mogoča formalna reorganizacija z nerazčiščenimi konkret-nostimi. Vprašanja so naslednja: Koliko stane sedanje funkcioniranje občine in koliko bo predvideno delovanje bodoče občine? Koliko ljudi danes zaposljuje občinska uprava in koliko ljudi bo zaposlovala bodoča občinska uprava in samouprava? V okviru tega je potrebno upoštevati prenos množice kompe-tenc z občin na državo. Koliko bo strošek celotne reorganizacije, Nirej izvedbe zakona o lokalni samoupravi? Na Ptuju delajo na projektu vzorčne občine. Izpisali bodo vse naloge in izdelali stroškovnik, s čemer bo odgovorjeno vsaj na del neštetih dilem. 5. Državni svet seje zavezal za funkcionalne kriterije pri združevanju vasi, krajevnih skupnosti in mestnih četrti v občine in pokrajine ter jih deloma dopolnil. Menil pa je, da bi lahko izpustili kriterij števila prebivalcev, ker ho zahteval preveliko število izjem. Poleg tega se razprave sučejo v glavnem le okrog števila prebivalcev, vsebinski argumenti ostajajo v ozadju. Državni zbor je izglasoval odpravo vseh kriterijev za ustanovitev občine, kar odstopa od priporočila Evropske listine lokalne samouprave. Državni zbor si s tem pušča proste roke pri odločanju o geografski velikosti posameznih občin, saj rezultati referendumov zanj naj ne bi bili obvezni. 6. Državni svet meni, da bi zaradi zavarovanja občine pred centralizmom zakon moral našteti temeljne naloge občine, kot je zastavljeno v 25. členu osnutka. Gre za koristno "zaščito" in konkretizacijo prvega odstavka 140. člena Ustave Republike Slovenije. Če v zakonu ne bodo določene temeljne naloge, se bodo občine, ob tako zastavljeni centralizaciji, kot se kaže sedaj, izčrpavale v dolgotrajnih ustavnih sporih z veliko močnejšo in bolje organizirano državo. 7. Državni svet tudi meni, da morajo biti za župana zakonsko določene neposredne volitve. Realno je pričakovati, da bo župan lahko uspešno opravljal svojo funkcijo, če bo neposredno izvoljen, tako da o njegovi izvolitvi odločajo volilci, ne pa politične stranek. Do tako resnih družbenih sprememb bi morali pristopiti izjemno strpno in umirjeno. Državni zbor mora sprejeti nov zakon. V občinah morajo biti izvedene lokalne volitve. Nove občinske garniture bodo morale pripraviti ljudi in izpeljati referendume za preoblikovanje občin in pokrajin. To bi bil nekako normalen postopek za spremembo, ki bo pomembno zarezala v vsakodnevne človekove družbene tokove. Pripravil: Primož Hainz Naslednja številka GO bo izšla 22.11.1993. Prispevke zbiramo do 12. novembra 1993. 532353534853235323234853 ^^/://^^ STRANKE SPOROČAJO SLS SLOVENIJA POTREBUJE NOVI DEMOS Res jc tako in to sedaj priznavajo tudi tisti, ki so ga pomagali zrušiti, kajti slovenska država /, nenaravno koalicijsko vlado nc more napraviti korenite spremembe pri ekonomski reformi. Prav vpetost vseh bivših struktur v vseh porah družbenega življenja pomeni največjo zavoro za hitrejše spremembe, obenem pa se Slovenija čedalje bolj "M AFIZIR A", kar našo mlado državo spet vleče na stare tirnice. Zato je potrebna čimprejšnja nova.programska koalicija sorodnih strank, ki bi s ponujeno alternativo SLS lahko preokrenile tok razvoja na pravo pot. Prav zaradi tega je potrebno čim tesnejše sodelovanje vseh Slovencev, kot občanov občine Litija, ki jim ni vseeno za našo prihodnost. Franci Rokavcc LJUDSKI GLAS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - podružnica Litija vam spoštovani občani sporoča: - Poslanci SLS so v občinski skupščini predlagali dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, tako, da bi vsi socialno ogroženi sloji, imeli možnost 6 mesečnega brezobrestnega odloka plačila. Poleg tega predlagamo razdelitev položnic na vsako četrtletje, strog nadzor javnosti nad porabo sredstev in vračanje sredstev nazaj v krajevne skupnosti na podlagi investicij v infrastrukturo. - Podružnica SLS je predlagala javni razpis za ponudbo lokacije deponije komunalnih odpadkov. - Podružnica SLS zahteva od občine Litija, da v obdobju lastninjenja podjetij, moralno stopi na stran zaposlenih v podjetjih in tako zaščiti premoženje in usodo delavcev. - Delavska zveza pri SLS obvešča vse občane, da bodite pri vložitvi lastninskih nakaznic (certifikatov) previdni in z vložitvijo nc hitite. Predvsem pa se odločite za več možnosti (stavite na več konjev). POSEBNO VAM PRIPOROČAMO, DA NE NASEDATE RAZNIM PREKUPČEVALCEM, KI VAM PONUJAJO NIZKO CENO ZA BODOČE DELNICE. - SLS podružnica Litija predlaga, da Litija postane upravni okraj, oziroma, če se državni zbor nc bo odločil za ta predlog, pa mora obvezno ostati okrajna izpostava, da ne bo kratena možnost državnega servisa občanom. - V okviru zakona o lokalni samoupravi, pa bo podružnica SLS Litija podprla vsako pobudo občanov za oblikovanje novih občin na območju sedanje občine Litija. Pri tem pa jc potrebno upoštevati predvsem naslednja dejstva: - približanje občine občanom, - zakonsko urejen status financiranja, ki zaradi oblikovanja novih občin ne bi smel vplivati na breme davkoplačevalcev, - odločitev o oblikovanju novih občin mora biti izključno v pristojnosti občanov. - Poslanci SLS Litija predlagamo, da se vsi uradni prostori občine Litija končno že enkrat opremijo s simboli države Slovenije. - Spoštovane občanke in občani, člani in simpatizer ji SLS, obveščamo vas, da so s 1. 10. 1993 spremenjene nekatere telefonske številke in sicer: Poslanska skupina SLS, Tomšičeva 5, tel. 061 (12-61-045) Tajništvo, Prešernova 3, Ljubljana tel. 061 (12-58-317) Sicer pa se lahko obrnete za vse informacije tudi na scdežpo- družnice SLS Lilija, Valvasorjev trg 3, tel. 061 (881-322) za SLS od 8.00 - 10.00 ure. SLS podružnica Lilija ZELENI - ESS ODBOR LITIJA PREPOČASNI PREMIKI PRI VARSTVU NARAVNEGA OKOLJA T Sprejem zakona o varstvu okolja jc resda velik dosežek za vse Slovence, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem in za Slovenijo nasploh, vendar se stvari pri tem razvijajo mnogo prepočasi. Ob že siceršnjem nekaj desetletnem zaostanku za razvitimi evropskimi državami pri varstvu naravnega okolja, se na žalost tudi pri našem hitrejšem urejanju teh zadev vse prepočasi premika. Zakon o varstvu okolja sam po sebi daje zelo malo osnov za konkretno ukrepanje pri ekološki problematiki, potrebno bo namreč sprejeti še vrsto drugih specializiranih zakonov, ki bodo urejali posamezna področja, teh pa ni in ni od nikoder. Gre za novo sodobnejšo zakonodajo pri varstvu voda, zraka, naravne dediščine, gradnje objektov, posegih v prostor, organizaciji inšpekcijskega nadzora itd. Tako tudi vočini še vedno nimamo pravih osnov za marsikatere ekološke ukrepe, ki jih Zeleni - ESS Litija nenehno izpostavljamo. Gre predvsem za ekološke presoje pri vseh posegih v prostor, kar bi se moralo že zdavnaj dogajati, ker sicer, tako Slovenija kot naša občina ne bi bila tako brezglavo in strahotno opustošena, kot jc. Poleg ekoloških soglasij (ne mnenj!) opozarjamo še na problem voda, saj je danes še vedno tako, da v površinske vode še vedno teče vsa mogoča neprečiščena nesnaga in da množica divjih odlagališč vseh mogočih odpadkov še vedno grozi podtalni pitni vodi (nekoč bodo teh vplivov zanesljivo prišlo!). Učinkovite zakonodaje, ki bi konkretno urejala, da ni mogoče zgraditi nobenega objekta, ki ne bi bil priključen na kanalizacijo s čistilno napravo, še ni. Glede greznic pa vemo, kako je z njimi, njihova vsebina v glavnem konča z iztokom v zemljo. Tudi glede zraka pri nas še vedno vladajo navade izpred nekaj deset ali sto let. Vsakdo namreč lahko kuri, kar hoče in kjerkoli hoče. Na takšnih ognjiščih se kurijo (nc /gorijo!) tudi razne snovi, ki v zrak pri tem emitirajo množico stnipenih plinov z. vplivi na ljudi direktno, ali posredno preko rastlin in živali. Seveda pa jc s težko pričakovano zakonodajo povezana tudi organizacija mnogo bolj učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora, ki je sedaj velikokrat prav zaradi nedefiniranih zakonov nemočen. Gre za ekološko inšpekcijo, ki bo imela zakonske osnove za delo in za vso nadaljnjo proceduro v zvezi s tem, kamor spada tudi občutno (Vstrejša kaznovalna politika oz. uvedba tolikšnih kazni /a onesnaževanje okolja, da se to ne bo nikomur finančno izšlo. Tako jc ta zadeva organizirana tudi v državah razvite Zahodne Evrope. M. Brilej SLOVENSKE KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD PES OD LJUBLJANE DO SEVNICE Malokomu je znano, kaj počno ministri v prostem času. Minister dr. Igor Umck opravi vsako leto enkrat ali dvakrat pešpot od Ljubljane do Sevnice. Letos je povabil na to pot tudi kolega, zunanjega ministra g. Lojzeta Peterleta, Janka Deželaka in druge. Peš pot je vodila iz Sostrcga proti Trebcljcvem, na Obolno kjer smo imeli družabno srečanje s člani Litijske SKD. V petek smo nadaljevali pot po litijski občini: Osredek, Dcbečc, Javorje, Leskovica, Vinji Vrh, Javor-ski pil. Velika Preska, Borovak, Jelenje, Zagozd, Sopota. Oba ministra in ostali gostje so bili presenečeni nad gostoljubnostjo domačinov. Na Leskovici je popotnike pozdravil tudi podpredsednik občinske skupščine, g. Nace Steferl. G. Nograšck pa nas je seznanil z domačo proizvodnjo mesnih izdelkov. Gostje so posebej pohvalili domačo pašteto. Mimogrede ob ali celo na poti smo pobirali tudi gobe, ki smo jih do večera kar precej nabrali. Z domačini smo sc pogovarjali tudi o telefoniji, in cestah, kar spada pod področje ministra dr. Umeka. Le ta sc je strinjal o nujnosti modernizacije republiške ceste Sopota - V. Preska - Reka. V gostilni Celestina v Sopoti so prenočili in v soboto nadaljevali pot preko Zagozda do Sevnice. Minister Peterle pa je pot zaključil že v petek večer, saj ga jc v soboto čakala pot v Koper in v ponedeljek za nekatere predolga pot v Ameriko. H. M. ZELENI SIGNALI V Sloveniji še vedno ni postavljen sistem ravnanja s posebnimi odpadki. Zato že leta in leta niti ne vemo, kje se ti strupeni odpadki nahajajo, kakšni so njihovi vplivi na okolje (zlasti vodo!) in koliko časa bo takšno stanje še trajalo. Zeleni Litije - ESS smo tudi že večkrat postavili vprašanje, kdaj misli Ministrstvo za varstvo okolja vendarle kaj storiti za razrešitev te problematike (zakoni, postopki, itd.) Litijska Komunala zbira sekundarne surovine na več načinov: steklo in papir v posebnih zabojnikih, ki so postavljeni na najbolj frekventnih točkah, v okviru dela Gradca z ločenim zbiranjem na izvoru (papir, steklo, BIO) in na dvorišču Komunale, kamor lahko vsakdo pripelje papir, steklo in kovine v posebne bokse. Potem so dvakrat letno še posebne akcije odvoza kosovnih odpadkov, sicer pa Komunala pride in odpelje odpadke tudi na poziv. Največja težava pa je v tem, da jc sekundarne surovine skorajda nemogoče kamorkoli oddati naprej v nadaljno predelavo. Sistem odkupa, cen in predelave je v Sloveniji skorajda razpadel... Zeleni - ESS Litija v naslednjem letu načrtujejo organizacijo ekološkega tabora z izvedbo nekaj raziskovalnih akcij Storži iglavcev so zelo uporabna zadeva. Uporabni so za kurjavo, sicer pa so važna prehrana (semena) za ptice in veverice. Semena se uporabljajo za pogozdovanje, za izdelavo eteričnih olj, zdravil in dišav. Kitajci iz borovih storžev kuhajo čaj za čiščenje krvi, sicer pa so borovi storži lahko tudi nekakšne vremenske hišice; če je vreme vlažno, se storži zaprejo, pri suhem pa se razprejo (GEA). UBOGA ZEMLJA: Na Zemlji letno posekajo 17 milijonov hektarov tropskega gozda! V zadnjem desetletju jc izginilo na stotisoče rastlinskih in živalskih vrst, prešteti jih ni več mogoče, saj zemeljskih bioloških bogastev nismo nikdar popisali! Od 9.000 znanih vrst ptičev, trem četrtinam grozi izumrtje! Leta 1988 jc erozija prsti odvzela kmetovalcem na Zemlji 24 miljard ton prsti več, kot je jc na novo nastalo! Po eksploziji atomske elektrarne v Černobilu leta 1986, so novogradnje novih jedrskih elektrarn na Zemlji padle na komaj eno letno, v nasprotju z 20 - 30 novih v sedemdesetih in osemdesetih letih! Od meddržavnega dogovora leta 1987 v Montrcalu, da vse države zmanjšajo proizvodnjo kemikalij, ki ogrožajo ozonski plašč nad Zemljo, seje svetovna proizvodnja teh kemikalij zmanjšala za 46 odstotkov! Svetovni gozdovi sc še vedno manjšajo, puščave pa se širijo in tretjino vse obdelovalne zemlje na Zemlji odnaša erozija! (Lcstcr Brovvn, Zemlja 1993) Pri gradnji ceste skozi gozd jc treba predhodno krepko razmisliti, če jc cesta zares nujno potrebna, saj gozdna cesta povzroči kup negativnih vplivov na okolje. Nastajati začne erozija, ki odnaša zemljo in spreminja dotedanje naravne razmere, ki so na prizadetem območju vladale tisoče let. Gozdne živali sc na nove razmere težko navadijo. Najbolj jc prizadeta divjad, kiji cesta preseka stečine, moti jih hrup motornih vozil, zaradi česar postane lahko tudi razdražljiva, degenerirana in spreminja svoje naravne navade. Po gozdnih cestah se seveda vozijo ljudje, ki so naravnemu okolju lahko zelo neprijazni. Poleg hrupa, odmetavajo odpadke, nemalokrat jih celo pripeljejo v večjih količinah (tudi nevarne!) veliko pa je tudi tatvin lesa. Torej kup škodljivih in nevšečnih stvari, da o skazitvi naravnega okolja nc govorimo. Na žalost pa smo Slovenci nagnjeni k "cestomaniji" in individualizmu in skoraj vsak hoče imeti "svojo cesto", namesto, da bi urbanizacijo naselij zasnovali tako, da bi bile dostopne ceste skupne in uporabne za vse ljudi, nove pa bi gradili predvsem zaradi preobremenitev obstoječih cest in nujnih razvojnih potreb (v skladu z varstvom naravnega okolja) ne pa zaradi "ce-stomanijc". IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - Ali res nc maramo naravnih potokov? Vse krajevne skupnosti v naši občini imajo v letošnjih programih tudi regulacijo potokov na svojem območju. Regulacije potokov, kakršne so delali doslej pa so smrtna obsodba naravnemu izgledu potokov in življenju v njih. Zanimivo pa je, da mnoge od teh krajevnih skupnosti načrtujejo tudi razvoj turizma s ponujanjem naravnih vrednot (?) - Tudi napredek prinaša težave. Računalnikov je čedalje več. Ponekod stare že odlagajo na odlagališča odpadkov. V računalnikih pa je kup škodljivih snovi. Od rakotvornih premazov na matičnih ploščah, dioksina in PCB-jcv do velike koncentracije nekaterih elementov (fosfor), nevarnega sevanja in elektromagnetnih valovanj zaslona, in ozona, ki ga oddajajo laserski tiskalniki. V ZDA imajo okrog 80 miljonov osebnih računalnikov, ki porabijo toliko električne energije, kolikor je vse slovenske elektrarne ne bi mogle proizvesti. Vendar gre tudi tu na bolje, predvsem /, uporabo materialov, ki se dajo reciklirati, oza-veščanju ljudi (pravilno rokovanje z. računalniki) nc glede energije varčnejšim računalnikom (Moj Mikro). M. Brilej SMARGANI VABIJO NA PRAZNOVANJE POSLANSKA VPRAŠANJA _IN POBUDE_ (POSLANSKA SKUPINA SKD) 1. Odgovor na poslansko vprašanje glede telefonije je v nasprotju s podatki, ki sta jih dajala predsednik SO in predsednik IS SO. Zato zahtevamo dodatna pojasnila glede telefonije in aktivnosti IS SO na tem področju. 2. Že v drugo ni odgovora na poslansko vprašanje poslanca Zbora krajevnih skupnosti - g. Martina Feleta v zvezi s stanovanjskim skladom (z njegovim poslovanjem). Zato zahtevamo, da se poda poročilo o poslovanju stanovanjskega sklada. 3. Zakaj Stanovanjsko komunalno podjetje Litija ne odgovarja na poslanska vprašanja oz. so odgovori zelo površni in večkrat ne ustrezajo zastavljenemu vprašanju? 4. Koliko igralnih avtomatov je v občini? Koliko denarja se je od igralnih avtomatov že nateklo v občinski proračun? Odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča Namen sprejetega odloka je bil v tem, da se v plačevanje nadomestila zajame cela občina. Pri tem pa ni bilo zajeto povečanje točke nadomestila. Zagovarjamo, da točka ostane realna vrednost lanske. DOM GASILCEV GABROVKA JE SKORAJ DOKONČAN prostor Društva upokojencev ter velika sejna soba. Poleg tega pa so tu še tri velike sobe, ki zaenkrat nimajo svojega namena. Z izgradnjo doma si gasilci želimo, da bi bili prostori v novem domu izkoriščeni s primernimi dejavnostmi, saj bi sc od dohodka lahko v bodoče vzdrževal. Vinko Resnik S še zadnjo veliko delovno akcijo v letošnjem avgustu smo gabrovški gasilci ter ostali krajani s prostovoljnim delom oblekli naš dom s fasado in mu tako dali dokončno zunanjo podobo. Začetki gradnje segajo v leto 1977, ko smo zastavili temelje kar velikemu domu, saj so zunanje mere 23 m x 10 m. Da smo pričeli gradit i tako velik dom, jc v tistem času botrovalo to, da v Gabrovki nismo imeli primernih prostorov za družabne prireditve. Kasneje jc bil z izgradnjo večnamenskega prostora v osnovni šoli ta problem rešen. Ob gradnji doma smo sc kljub velikemu in požrtvovalnemu delu vseh gasilcev srečavali vedno (udi s problemi, največkrat finančne narave, tako da jc delo včasih tudi zastalo. Povedati jc potrebno, da so nam vseskozi bili v oporo: OGZ Lilija ter vse delovne organizacije v našem kraju. Finančni delež je prispevalo tudi Društvo upokojencev Gabrov-ka, ki ima sedaj v domu svoje prostore. V prilličju domaje poleg garaže, orodjarne in kurilnice šc velik prostor za družabne prireditve. V prvem nadstropju pa jc Krajevna skupnost Šmartno si jc za svoj krajevni praznik izbrala 11. november, ko godu-jc njihov župnijski zavetnik -sveti Martin. Lani so ga praznovali prvič, pa tudi za letos pripravljajo bogat program, ki bo potekal pod nazivom Martinovo tridnevje. V petek, 12. novembra, bo ob 19. uri v župnijski cerkvi koncert mešanega pevskega zbora "Anton Focrster" iz. Ljubljane pod vodstvom dirigenta Jožeta Trošta. Po njem bo ob 20.15 na stopnicah pred cerkvijo blagoslov in pokušina novega vina, čemur bo sledilo družabno srečanje. Stojnice z. domačimi dobrotami in pijačo bodo na osrednjem trgu; čc bo slabo vreme, bo prizorišče omenjenega dogajanja dvorana v kulturnem domu. V soboto, 13. novembra, ko bo šlo skozi Šmartno več tisoč pohodnikov od Lilije do Čateža, jih bodo v središču kraja pričakale stojnice, za kar bodo poskrbeli gostilničarji in razne kulturniške skupine, ki naj bi poskrbele tudi za program, seveda pa bo vse odvisno od vremena. Zvečer bo v dvorani Veselo marlinovanje, ki ga bo organizirala Gostilna Krznar. Sklepne svečanosti bodo v nedeljo, 14. novembra. Začele sc bodo s slovesno žegnanjsko mašo v župnijski cerkvi, nadaljevale pa (okrog 11.15) na Pun-grtu, kjer bo blagoslovitev obnovljene kapele in prijetno urejene okolice. Ob tem dogodku se bodo pesmi zvonov pridružili šc pevci Fanljc od late in plesalci Folklorne skupine Javorje. B. Ž. ODBOR ZELENIH EKOLOŠKE SOCIALNE STRANKE LITIJA IZJAVA ZA JAVNOST V dnevnem časopisju smo zasledili vest, da namerava Slovenija v okviru bodoče energetske politike tudi po letu 2005, ko seji izteče življenjska doba, imeti na tej lokaciji novo termoelektrarno, in lo na premog iz rudnikov Trbovlje in Hrastnik, ki imala največjo vsebnost žvepla. Vest jc bila v javnosti posredovana ob septembrskem obisku predsednika slovenske vlade v Zasavju. Pri tem pa ni bilo omenjeno, daje zasavski premog zelo obrememnjen z žveplom, da TET že sedaj vrsto let močno zastruplja okolje v Zasavju, odkar pa jc bil zgrajen visok dimnik, na tudi širše območje, in možnosti uporabe čistejših in cenejših premogov iz uvoza ali pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah. Zeleni ESS Odbor Litija zato postavljamo Vladi in Ministrstvu za okolje in prostor ter energetiko (na obisku v Zasavju sta bila navzoča tudi minister za okolje in prostor ter državni sekretar za energetiko) javno vprašanje, ali sc s tem odpovedujejo hidroelektrarnam na tem območju, ali nameravajo bodočo TET pognati s čistilnimi napravami ali brez njih, kaj jc z uporabo čistejših in cenejših uvoženih premogov in čc jc omenjeni projekt skladen s politiko varčevanja z energijo, namesto sedanjega - v primerjavi z zahodnimi državami preveč razsipnega - trošenje energije na enoto proizvoda. Predsednik odbora: Martin Brilej 40 LET GASILSTVA NA LIBERGI GD Liberga je bilo ustanovljeno 18. 01. 1953. Od tedaj so člani GD začeli aktivno delovati na področju protipožarne varnosti. vali, jc naš namen, dati jih v najem za neko obrtno dejavnost, s tem pa pridobiti sredstva za financiranje društva. Tako bi bil dolgoročni plan v celoti izpolnjen. Ker pa letos mineva 40 let obstoja GD na l.ibcrgi, smo ta jubilej praznovali 19. septembra 1993. Pripravili smo kratek kulturni program; povabili smo gasilska društva, predstavnike GOZ in predstavnike SO Litija. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi državna, občinska in društvena priznanja. Po tem programu smo povabljene pogostili z golažem. Ker pa je ena glavnih težav, s katero se društvo srečuje, pomanjkanje denarja, sc moram ob tej priložnosti zahvaliti tudi sponzorjem, ki so omogočili izvedbo te prireditve. -generalni pokrovitelj: TRGO-GRAD Litija - sponzorji: avtokleparstvo VINO BERCON Jelša, TURTRANS-u Ko-strevnica, MKSARIJA in PRKKAJI--VA1.NICA Litija, KOVINA Šmartno, market PIKAPOLONICA Šmartno tesarstvo ZAVRL ANTON, MATJAŽ Litija, avtoclektrika DOBRAVEC POLDE Litija, Pečarstvo in kera-mičarstvo MARJAN POGLAJEN Litija. Da pa ta 40-ta obletnica ne bi izzvenela v prazno, smo ji s svojim tekmovalnim duhom dali še poseben pečat. Na gasilskih tekmovanjih seje moška desetina izkazala za neprekosljivo. Prvič jc dokazala na občinskem tekmovanju v Jcvnici; kjer je osvojila 1. mesto. Drugič pa se je prav tako moška desetina izkazala na območnem tekmovanju IJUBUANA III., ki jc bilo 02.10. 1993vŠmartncm. Vtekmoval-ni enoti člani "B" je zopet posegla po najboljšem rezultatu (I. mesto) in s tem dobila pravico do nastopa naslednje leto na državnem tekmovanju. Na koncu bi sc rad še enkrat v imenu GD zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pomagali našemu društvu k napredovanju in bi sc poslovil z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Predsednik GD Liberga Poglajen Marjan V letu 1954 sta bila na Libcrgi zgrajena dva rezervoarja, za protipožarno varnost vasi. V letu 1955 jc dobilo GD prvo ročno brizgalno. Nato pa se 1. 1963 začne gradnja gasilskega doma. Ko je 1. 1969 gasilski dom dograjen, se vsa oprema iz lesene barake in privatnih hiš premesti v doni. Društvo se razvija, tako 1. 1973 kupi novo motorno črpalko. Samo leto pozneje pa jc ustanovljena prva tekmovalna desetina. Društvo pridobiva vse večje število članov, tako da se prvotni moški destini pridružita še ena moška in ena ženska tekmovalna desetina - vse tri nastopajo uspešno. Poleg tekmovanj jc društvo aktivno tudi na drugih po-ročjih gasilstva. Ko 1. 1983 GD Liberga praznuje 30. obletnico obstoja, naredi na domu fasado in razvije društveni prapor. Vsemu temu pa sledi še nabava starejšega gasilskega avtomobila. V 1. 1986 potekajo razna dela. povezana z. ureditvijo GD (Ureditev notranjosti doma, napeljava vodovoda, priklop gasilske sirene). Poleg tega je bila organizirana tudi akcija za nabavo gasilskih aparatov na prah; akcija je uspešna, saj se večina stanovanjskih hiš opremi z aparati. Tega leta je bilo društvo deležno občinskega priznanja, kot najbolj uspešno GD v tem letu. Leto 1988 jih malce odtrga od dela v gasilstvu, kajti zelo aktivno sodelujejo pri gradnji ceste Kostrevnica -Liberga - Preska. V letu 1990 društvo na občnem zboru sklene, da sc razširi gasilski dom. Zada si naslednje naloge: - ureditev vse dokumentacije za gradnjo - prizidek k staremu domu - nadgradnja starega doma - zamenjava stare strehe in pokritje novega dela. Plan je bil izpolnjen , naredili smo celo več; podrli smo stare stopnice in naredili nove, ter nabavili in vzidali stavbno pohištvo. V spodnjem novem delu bo: garaža z delavnico, sejna soba, sanitarije, zgoraj pa jc velika večnamenska dvorana. Da ti prostori sedaj nc bi same- Zamisel in izdelava gasilskega emblema je delo našega zdomca FRANCETA POGLAJEN-a - DOBLJANOVEGA iz Nemčije. K lepšemu izgledu našega domaje svoje prispeval tudi soboslikar Ferlan, kije na fasadi izdelal fresko zavetnika gasilcev sv. Florjana. Foto: Vera Zmrzlak SESTRA VIDA ZABOT V NAŠEM VRTCU Sclczijanska, sestra Vida Žabot jc kot meteor zablcstcla v slovenskem prostoru. Pred letom dni je iz. Italije, kjer kot profesorica psihologije, filozofije ter teologije vzgaja in prenaša znanje mladim rodovom, prišla na enoletni dopust v svoje rodno Razkrižje. To jc kraj ob meji s Hrvatsko, kjer sc na slovenski zemlji bogoslužje opravlja v tuji besedi. Sestra Vida jc prisluhnila svojim rojakom, ter z dostojanstvom in odgovornostjo pomaga razvozi javati ta "gordijski vozel". Konec junija jc bila naša gostja. Govorila in pogovarjala sc je z nami o SREČI, VZGOJI, ŽENAH, MATERAH, PRIHODNOSTI ŽIVLJENJA... Znanje, ponos in optimizem vre iz te pogumne, modre in ljubke redovnice. Klepet, ki nas jc obogatil z novimi spoznanji, otimizmom, nas zavezuje, da žena, mati kot NOSILEC ŽIVLJENJA, ni le njen pasivni spremljevalec, ampak nosilec sprememb, kreator prihodnosti ter subjekt usodnih odločitev. Franci Končar Kultura SLIKAR ANTON REPNIK JE RAZSTAVLJAL V LITIJI V dneh od 6. do 20. oktobra jc v avli Skupščine občine Litija razstavljal svoja likovna dela znani slikar Anton Repnik z Mute. Slikarjev likovni svet so tudi tokrat predstavljale podobe bajtarjev, gozdnih delavcev in kmetov - ljudi torej, ki jih je spoznal v rani mladosti in z. njimi podoživljal vse radosti in tegobe lega življenja in jim ostal zvest vse do danes. Likovni kritik dr. Ivan Sedej je v spremni besedi k zloženki, ki jo je ob tej priliki izdal organizator, Zavod za izobraževanje in kuluro Litija, zapisal: "Žalostni ljudje z. velikimi vprašujočimi očmi nastopajo kot ekspresivna komponenta in kot protislovje mrzlemu, dekorativnemu brezprostorju, v katerem se figure gibljejo. Tako je Repnik spontano odkril eno velikih skrivnosti likovne umetnosti - notranjo govorico in navidez skrito govorico form." Na svečani otvoritvi, ki je bila 6. oktobra ob 18. uri in ki se je je udeležil tudi slikar z. družino, so se predstavili tudi mladi glasbeniki iz. litijske glasbene šole pod vodstvom učiteljev Uroša Hribarja, Zlatka Spoljarja in Zdrav ka Jesi ha. Tako se je ta večer čudovito dopolnjevala govorica harv z. govorico zvokov. Razstavo so omogočili: Ingenering Sarbck, Industrija apna Kresnice., Mantel d.O.o., PGM Ilotič, Kmetijsko -gozdarska zadruga Litija, Avtoclektrika Polde Dobravec, s svojimi proizvodi pa sta se predstavili tudi KZ Presad Gabrovka in Pivovarna Union Ljubljana. Glede na zanimanje številnih ljubiteljev in častilcev te umetnosti lahko sklenemo naše poročanje z ugotovitvijo, da si naši ljudje takih manifestacij še želijo. J. S. TEDEN OTROKA V OS LITIJA MLADI OBETAJO DAŠA IN ANDREJA ZA KLAVIRJEM Petkov večer, 15. oktobra, je bil turoben in deževen, vendar za vse, ki smo se zbrali v Kulturnem domu v Smartnem, topel in lep. Srca sta nam ogreli mladi pianistki Daša Gradišek in Andreja Palatinus s čudovito glasbo Brahmsa, Mozarta, Chopina in drugih velikanov klasične glasbe. Daša igra klavir drugo leto, stara je komaj deset let, njeni prstki pa ubogljivo in z občutkom prebirajo črno bele tipke. To je bil njen prvi nastop in glede na to, kaj je pokazala, bo njena pot še dolgo, morda celo za vedno zapisana glasbi in klavirju. Andreja je sedmošolka, ki igra klavir pet let in lahko bi rekli, daje že naša stara koncertna znanka, saj je bil v petek to že njen drugi koncert. Pošteno jc ogrela svoje prste in tudi mnogoštevilne poslušalce v dvorani. Obe pianistki pa sta imeli tudi gostjo, baletno plesalko Petro Ravnikar, ki je dijakinja drugega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani in že uspešno nastopa tudi po večjih slovenskih odrih; njen zadnji večji uspeh je vloga v Hrestaču, na odru ljubljanske Opere. Celotno prireditev je povezoval Gorazd Mavretič in njegov žametni glas se je spojil s čudovitimi zvoki glasbe v celoto, ki je obogatila duha in nahranila dušo. V veznem tekstu si je sposodil čuteče verze domače pesnice, g. Pavle Voje. Ne nazadnje pa je prav. da povem, da petkove prireditve ne bi bilo brez. glasbene pedagoginje, g. Selme Gradišek, ki se že nekaj let razdaja in nam uspešno predstavlja mlade domače klavirske talente. Večerje kar prehitro minil in burni aplavz je bil nagrada vsem za vloženi trud in hkrati dokaz, da si tovrstnih prireditev želimo in zato upamo, da se ob letu osorej znova srečamo. I. Slabe V tednu otroka, to je od 4. do 8. oktobra, smo pripravili v OŠ Litija zanimiv program raznih dejavnosti, ki naj bi popestrile šolsko delo, prinesle otrokom zabavo in sprostitev, skratka prispevale naj bi k prijetnejšemu počutju v šoli. Že na začetku tedna so si učenci pod vodstvom razrednikov ogledali video - filme oziroma risanke na šolski TV. Učenci nižje stopnje so sc zelo razveselili športnih dejavnosti, ki jih jc vodil prof. Stric. V prostorni telovadnici so otroci uživali ob raznih igrah in tekmovanjih. Poleg tega jc bil v tem tednu organiziran športni dan za vse učenec in sicer s pohodi v naravo oziroma izleti v okolico Litije. Zanimiv program je polepšalo šc sonce, ki je ta dan pozlatilo jesensko naravo. Seveda v tednu otroka nismo pozabili na literarno udejstvovanje: mlajši učenci so sc udeležili ure pravljic v matični knjižnici, starejši učenci pa so spoznali pesnika Francija Lakoviča iz. Zasavja, ki jim jc predstavil pesmi iz lastne pesniške zbirke. Ker si zabave pač ni mogoče predstavljali brez plesa, jc bil za otroke 1.-4. razreda organiziran "plesni žur" v telovadnici in sicer pod vodstvom učiteljice Mojce In-lihar in plesne skupine F. Učence višjih razredov pa je posebno navdušil nastop ansambla The Guitars iz Smartna. Teden otroka smo zaključili pod geslom "Igrajmo se skupaj" in sicer z razstavo najljubših igrač, ki so jih prinesli učenci 1.-2. razreda v šolo. Razstavljene igrače so si otroci ogledali, si jih za kratek čas malo izposodili in sc malo poigrali. Učenci 3.-4. razreda so prinesli v šolo najljubše zbirke oz. konjičke, s katerimi sc ukvarjajo v prostem času, si po možnosti zamenjali kakšne predmete in tako popestrili svojo lastno zbirko. Hkrati pa je v tednu otroka potekal tudi teden prometne varnosti. Pod vodstvom mentorice prometnega krožka so sc učenci nižjih razredov udeležili razgovora pri predsedniku občine, kjer so se pogovarjali o pogojih za varno pot v šolo oz. o najbolj nevarnih prometnih mestih na poti v šolo, kjer bi bilo potrebno z ustreznimi ukrepi kaj spremeniti. Vse omenjene dejavnosti so učenec resnično razveselile in si jih še želijo. Glede na to, da jc moto letošnjega otroškega parlamenta, v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije "Proti nasilju - za prijateljstvo" upamo, da so izvedene igre in dejavnosti v OS Litija na svoj način tudi prispevale k cilju gornjega naslova. Eli Damjan PESNICA SE PREDSTAVI 24. 7. letos poleti, jc v atriju gradu Bogcnšpcrk, na literarnem večeru, predstavila svojo prvo pesniško zbirkp Karmen Vcrdenik iz Hotiča. Zbirka pesmi, z naslovom To, kar čutim, so izraz spontanosti življenja. "Nisem Pesnik, ampak predstavljam neko obdobje, ki sem ga vrgla v poezijo," pravi avtorica o svojem delu. Ob tej priložnosti sc tudi zahvaljuje vsem, ki so ji pri tem pomagali. Najbolje je, da njeno zbirko prikažemo z eno od njenih pesmi z imenom Metulj. Metulj Z metuljem v zraku pleševa svoj ples, zvestoba neba, sva midva. Z metuljem na dlani se sprehajam po zeleni ravani. Visoko letiva se zopet spustiva, sedeva na kak cvet, midva, metulj in jaz. Drobno, pisano leteče, pomirjajoče hrepeneče, se krilca razpno, ko gledam za njim v nebo. V. K. MESEC KNJIGE POSTAJA VSE BOLJ MESEC BREZ KNJIGE Čas od 15. oktobra do 15. novembra imenujemo mesec knjige. To je tudi čas, ko se delavci v knjižnicah zamislimo nad svojim delom, pregledamo opravljeno delo in privlečemo na dan svoje probleme, za katere ugotavljamo, da so v naši občini nerešljivi, saj so vsako leto enaki. V kulturi nas dela malo, večina nas pa smo kulturniki tega že navajeni, pa je v knjižnici. Veliko ljudi pozna našo knjižnico, nekateri pa še niso prestopili njenega praga. Poznam tudi ljudi, ki mislijo, daje knjižnica nepotrebna, da jc to do stropa založena stara luknja, v kateri delajo stare babe, ki v zaprašenih prostorih čakajo, kdaj bo prišel kakšen upokojenec ali otrok po knjigo. Zaposleni tako nimajo časa brati, pa tudi spodobi se to ne! Pa ni tako! Knjižnice v Sloveniji smo danes vse kaj drugega, druga od druge se ločimo le potem, koliko oblast da na svojo kulturo. Zato so v Sloveniji zrasle nove stavbe za knjižnice, so pa tudi take, kot je naša, nabito polne, utesnjene, premajhne. Veliko je ljudi, ki radi berejo. V naši občini je včlanjenih v knjižnico in njene enote skoraj 20% prebivalcev. Knjižnica je informacijsko središče občine, kjer mora občan dobiti vse podatke, tudi tiste, kdaj odpelje vlak. Vanjo hodite sami, vaši otroci, vnuki. Iščete podatke za svoje delo, seminarske naloge, študij, referate, križanke. Če je le mogoče, jih dobite. Včasih pa tudi ne. Pa ne zato, ker jih nihče ne zna poiskati, ampak zato, kerse nakup gradiva ustavlja. Za knjige ni več denarja, sredstva se vsako leto manjšajo. V letu 1993 bi morala knjižnica za nakup dobiti 7.200.000 SIT, po zadnjih podatkih pa ga bo le 1/3. Nakup gradiva financirata Ministrsvo za kulturo in občina Litija. Naj knjižnica svoj tolar še tako obrača in išče najugodnejšega dobavitelja knjig, 2/3 sredstev šc vedno manjka. Tako se obetata dva še bolj suha meseca, meseca brez knjižnih novosti. Druga plat medalje pa je povečan obisk knjižnice. Denarja za knjige tudi v družinskih proračunih ni več. Veliko družin sc odloča za družinske obiske knjižnice, ko si za 600 SIT letne članarine lahko izposojajo neomejeno število knjižnega gradiva. Vsak, ki sc na novo pridruži 3.000 glavi množici, je dobrodošel. Vemo. da so slabi časi. Taki so za kulturo vedno bili. Na dobre se še sploh nismo navadili. Vedno smo vodili na lestvici od zadaj, pa naj je šlo za osebne dohodke,materialne pogoje ali kaj drugega. In tako jc tudi sedaj. Nekdo pač mora bili zadnji. Kaj bi spreminjali, čc tudi najmanj številčni smo in najmanj glasni. Danes so v modi stavke. Mi stavkali ne bomo niti pred občino niti na občini. Pred občino bi utegnili ovirati avtomo-bilistc (tem so že kmetje poleti delali sive lase), na občini pa bi motili ritem uradnih ur, saj so se bojda že ob razstavi 300-letnice Valvasorjeve smrti, ki smo jo tam pripravili, stranke pritoževale, da jih oviramo. Oh železniški progi, ob nadvozu, je naša knjižnica. Revna, a bogata. Revna, ker je stoletna stavba starega glavarstva načeta od strehe do tal. Dež, mraz. in sonce so ji zunanjo podobo načeli, saj kaže svoje zidano drobovje mimoidočim. Okna so vegasta, špranje pa dovolj velike, da so prostori vedno prezračeni tudi pri zaprtih oknih. Revna, ker ji ni mogoče priskrbeti dodatnih prostorov, v katerih bi lahko posedeli, poiskali potrebno gradivo ali pa samo preživeli urico ob poslušanju glasbe z laserskih plošč. Pa so v isti stavbi prostori, ki so le občasno uporabljani. Bogata, ker si je do sedaj vedno prizadevala za nakup gradiva, ki vas preseneti. "Vso Ljubljano smo prehodili, pa nismo dobili knjige, vi pa jo imate," pravite. Bogata, ker je kot četrta splošnoi-zobražcvalna knjižnica v Sloveniji začela z računalniško izposojo knjig. Bogata, ker ima tudi neknjižno gradivo (audiokasete, videokasete, laserske plošče), ki jih kupuje le iz sredstev iz.posojnine. Bogata, ker ima vse leto številne prireditve in dobro sodeluje s šolami in vrtci. Včasih izgledajo vse poti brezizhodne. V človeku se nabere toliko bridkosti, ko se stvari ne premaknejo nikamor. Pa se ne poteguješ zase, za dobro vseh nas gre. Potem pa te pred knjižnico, v trgovini, na cesti poiščejo zvedave otroške oči in droben glasek pripoveduje, da ta teta dela v knjižnici, kamor so otroci prišli z vrtcem in jim je bilo lepo. Ali pa te pocuka za rokav fantič in vpraša, kdaj bomo z. raketo odleteli v vesolje. V naših srečanjih veliko potujemo po vesolju. Sanjati je dovoljeno. Odrastitc hitro, otroci, morda boste postali poslanci, ki bodo drugače čutili za svojo knjižnico in drugače odločali. Vemo, da denar ni vse, vendar tudi v kulturi brez. njega ne gre. Ali pa morda? Joža Konjar PRIREDITVE OB MESECU KNJIGE 1993 PONEDELJEK, 18.10. ob 15. uri v Matični knjižnici Litija obisk mladinske pisateljice BRANKE JURCA TOREK, 19. 10. ob 19. uri v Matični knjižnici Litija predstavitev knjige JANEZ MUŠIČ: DRAGOTIN KETTE TOREK, 26. 10. ob 17. uri v Matični knjižnici Litija URA PRAVLJIC (Ne moreš zaspati, mali medo?) TOREK, 26.10. ob 18. uri v knjižnici Šmartno URA PRAVLJIC (Ne moreš zaspati, mali medo?) TOREK, 2. 11. ob 17. uri v Matični knjižnici Litija prvi delovni sestanek literarne skupine obisk pesnika FRANCIJA LAKOV1ČA TOREK, 9. 11. ob 17. uri v Matični knjižnici Litija URA PRAVLJIC (Piko Dinozaver) TOREK, 9. 11. ob 18. uri v knjižnici Šmartno URA PRAVLJIC (Piko Dinozaver) SOBOTA, 20. 11. v Jevnici SREČANJE PISATELJEV KMETIŠKIH POVESTI - OTVORITEV POTUJOČE KNJIŽNICE V HOTIČU - ZA ŠMARČANE IN OKOLIČANE JE PRIPRAVLJENA ŠE POSEBNA AKCIJA BREZPLAČEN VPIS V KNJIŽNICO ŠMARTNO, KI JE ODPRTA VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12. DO 18. URE. - V MESECU KNJIGE PA BODO KNJIŽNICI V LITIJI IN ŠMARTNEM OBISKALI TUDI MALI ŠOLARJI IN ORGANIZIRANE SKUPINE OSNOVNOŠOLCEV. MATIČNA KNJIŽNICA LITIJA v v UDAR RAZLAŠČENCEM Zakon o dohodnini je pri odmeri dohodnine za leto 1992 dc-nacionalizirancem, ki vlagajo prve dohodke iz doslej razlaščenega in podržavljenega premoženja, v obnovo zanemarjenih nepremičnin, povzročil razlaščencem veliko škodo. Zaradi določila v 72. členu zakona o denacionalizaciji, ki sc glasi: "Odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vrzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, se nc priznavajo", so razlaščenci, ki so dobili z denacionalizacijo vrnjene nepremičnine v last in posest, začeli obnavljali tiste nepremičnine, ki so postale manj vredne in zastarele, da bi jih lahko začeli normalno izkoriščati. Vse nepremičnine, ki jih lastniki obnavljajo in zato v času obnove šc nc prinašajo nikakršnih dohodkov ali dobičkov, ni možno obremeniti s plačilom dohodnine, dokler ne začnejo prinašati dohodka, kakor se to navaja v "Napovedi za odmero dohodnine" pod točko AII, "Drugi dohodki". Tipični primeri za to so obnove hiš, stanovanj, lokalov, obrtnih delavnic, žag in mlinov in npr. posebno vložena sredstva v gradnjo in obnovo malih elektrarn, ki zahtevajo daljšo dobo z večjimi sredstvi, za katera se po zakonu o odmeri dohodnine lahko uveljavlja (zgrešeno) samo 10% zmanjšanje osnove (točka B 1). Dokler na primer take male elektrarne, ki so splošno družbeno koristne za gospodarstvo, niso obnovljene in zgrajene ter tehnično prevzete ter so šc v poskusnem obratovanju - ki traja običajno eno leto - ne prinašajo dobička. Zato ne bi smeli pobirati dohodnine od vseh v ta namen vloženih sredstev. Olajšave na ta vlaganja bi morala v osnovi za odmero dohodnine bili stoodstotne! Novi vladni predlog o dohodnini, ki bi omogočal večjo davčno razbremenitev prejemnikov podpovprečnih in povprečnih plač in hkrati povečal s spremembo progresije v stopnjah dohodnine davčno obremenitev nadpovprečnim kategorijam davčnih zavezancev, bi težko prizadel ludi razlaščence. Vsi izračuni dohodnine po progresivni lestvici v zakonskem predlogu kažejo, da so za vse razlaščence, ki morajo 45 let zanemarjeno premoženje obnoviti, rezultati nepremišljenosti zakonodajalca zaradi pretirano visoke finančne obremenitve in nepoznavanja procesa gradnje in obnove, velika ovira tudi za razvoj malega gospodarstva. Spominja na razmere v povojnem socialističnem uničevanju lastništva z nacionalizacijo, ki ga hočemo sedaj z. velikimi težavami oživiti, vendar ga bodo pretirane dajatve in prispevki onemogočili. So primeri, ko mora razlaščenec skleniti najemno pogodbo za vrnjene lastne prostore in objekte samo zato, da pridobi sredstva za odplačilo obnovitvenih del v istem podjetju. Vendar upravni organi tako pridobitev smatrajo kot dohodek iz premoženja in ne priznavajo vložka za tekočo obnovo. Že za letno dohodninsko osnovo nad enim milijonom tolarjev, z uveljavljanjem smešno nizkega zmanjšanja osnove za 10 odstotkov znaša dohodninski davek že 30 odstotkov, ki sc nesorazmerno povečuje do 40 od- stotkov! Koliko bo znašal šele po sprejemu najnovejšega amandmaja k predlogu zakona o dohodnini? Kako naj torej zavezance vplača dohodnino, ko mu naložba še ne prinaša nikakršnih dohodkov? Istočasno pa tudi brezuspešno pričakuje napovedana posojila z nesprejemljivo visokimi obrestmi in celo z zahtevano garancijo za odplačila? Tako stanje povzroča pri obnavljanju neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, spore zaradi zmanjšanja plačil, zastoj pri napredovanju obnovitvenih del in začetka obratovanja ter končno tudi prekinitev pogodbenih odnosov in morda celo tožbo na sodišču. V končni fazi pa miniranje razvoja malega gospodarstva. Te razmere z dohodnino zahtevajo takojšnje ukrepe za razbremenitev življcnskih pogojev in ciljev, za dolgo dobo osiromašene in okradenc razlaščence in njihovega premoženja. Ali ni to zopet novi udar proti zasebnemu lastništvu? Iz zgoraj navedenega sledi zaključek in naš predlog: 1. V postopku dohodnine se mora upoštevati posebno kategorijo zavezancev za plačilo dohodnine, ki so dobili vrnjeno denacionalizirano premoženje, ki ga morajo obnoviti. 2. Od denacionaliziranega premoženja brez odškodnine (72. člen ZDEN) ni možno zahtevati plačila dohodnine, dokler ni vzpostavljeno prvotno stanje, oziroma usposobljenost za normalno obratovanje. Naši člani - razlaščenci pričakujejo resno in stvarno rešitev, s katero bo vsem, ki obnavljajo oziroma usposabljajo vrnjene nepremičnine omogočeno nadaljevanje in hitrejše uspešno dokončanje objektov in nepremičnin. Predsedstvo združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije POZIV ZDRUŽENJA LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA predsedniku države, predsedniku vlade, državnemu zboru in slovenske javnosti 1. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja sc strinja z ustanovitvijo komisije za ugotavljanje povojnih krivic. 2. Komisija bi morala biti politično neobarvana, sestavljena iz moralno neoporečnih posameznikov vseh slojev, ne glede na formalno izobrazbo. Moralno pokončni ljudje bodo sposobni objektivno presojati ugotovljene krivice. 3. Rezultati komisije naj bi priscpvali k vseobči spravi slovenskega naroda. 4. Zelo pomemben del sprave predstavlja zakon o denacionalizaciji, ki je bil sprejet že pred dvema letoma, vendar jc njegovo izvajanje neučinkovito in zalo predstavlja farso brez primere. 5. Medtem, koje bilo do danes po naših evidencah vrnjenega šele okrog 15 odstotkov vsega odvzetega premoženja, pa država hiti s postopki lastninskega preoblikovanja in pozablja na prvinske deleže razlaščencev v številnih slovenskih podjetjih. 6. Zato naslove opozarjamo, da bomo razlaščenci sprožili postopke razveljavitev privatizacij oz. lastninjenja povsod tam, kjer razlaščencev delež nc bo upoštevan. To opozorilo naj šc posebej velja Agenciji za privatizacijo. 7. Zahtevamo poenotenje cenitve vrednosti nepremičnin, ki so sedaj različne po navodilih za denacionalizacijo (nižje) in po metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (višje). To (in še druge nezakonitosti) bo vzpodbudilo množico ustavnih sporov. 8. Dolžnost najvišjih organov države jc tudi nadzorovanje pospešenega in korektnega izvajanja zakona o denacionalizaciji, sicer bo obstoj in delovanje komisije za popravljanje povojnih krivic prejšnjega režima samo pesek v oči. 9. Dosedanje (ne) izvajanje zakona o denacinalizaciji predstavlja izigravanje generacij pridnih in poštenih Slovencev, saj sc za večino razlaščencev obdobje po letu 1945 ponavlja. To pa državi Sloveniji gotovo ni v čast. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE PROMETNI KOTIČEK Odločili smo se za skromen prispevek k obveščanju in ozaveščanju vas, bralci, ki ste vsi tudi vsakodnevni udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, vozniki) z dobrim ali slabšim znanjem in poznavanjem problemov ter z dobrimi ali slabšimi izkušnjami s prometom. K oblikovanju prometne rubrike nas jc spodbudilo spremljanje hitrega naraščanja prometa, vseh njegovih dobrih, predvsem pa slabih strani in prevelikega davka, ki jih lc-ta pobira na naših cestah. V prometnem kotičku vam bomo nanizali nekaj najzgovornejših statističnih podatkov, obveščali o novih dosežkih za večjo prometno varnost in rezultatih raziskav, spodbujali k premisleku in dodajali koristne nasvete. Upamo, da bomo tudi s to rubriko vsi skupaj obvarovali, povečali in okrepili svojo varnost v nevarnem prometu. O SPV v CP V Sloveniji imamo institucijo, ki žc dvajset let, od svojega nastanka dalje, skrbi za prometno varnost in z vzgojnimi ukrepi poskuša dvigniti zavest o nevarnostih na cesti in pomenu stalnega spremljanja razvoja in novih dosežkov v prometu. Organizirajo razgovore in izlete z osnovnošolci, oddaje na R in TV ter izdajajo razne svarilne in informativne letake (spomnimo sc akcij: Označimo vame šolske poti. Ciciban opazuje. Alkohol? - Nc, hvala. Prosimo, pripnite se, Traktor in varnost. Brezhibno vozilo jc varno vozilo itd.). Ob dvajsetletnici vzgojnega in propagandnega dela je SPV izdal posebno brošuro, kjer so sodelavci zbrali podatke, ki so sc nabirali dve desetletji. Delno smo jih slutili, a krvave številke so nas presenetile in prestrašile. O KRVAVEM DAVKU V 20 letih (1972 - 1992) smo se s številom vozil na 1000 prebivalcev priključili razviti Evropi, v razvitosti celotnega omrežja pa še vedno zaostajamo kot pred leti. V dveh desetletjih je na slovenskih cestah izgubilo življenje 11.531 (!) ljudi, poškodovanih pa jc bilo 180.889. Slovenija vsako leto zaradi posledic prometnih nezgod izgubi 20 - 30 milijard SIT. Prometna varnost v Sloveniji se jc v primerjavi s preteklimi leti v letu 1992 ponovno poslabšala, saj se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo število prometnih nezgod za 6,7 %. Leta 1992 jc bilo 5.847 prometnih nezgod, v katerih jc umrlo 486 ljudi, od tega kar 24 otrok. V Evropo bomo v prometnem smislu vstopili, ko bomo število žrtev prepolovili. Le kdaj bo to? Poglejmo podatke za občino Litija v letu 1991. Število: Delež: prebivalcev 18.709 1% slovenskega prebivalstva os. avtom. 5.188 1 os. avto na 3,6 občana Litije prom. nezgod 53 1 nezgoda na 100 avtomobilov mrtvih 6 1 žrtev na 8,8 nezgod poškodovanih 67 1,3 poškodovanca v eni nezgodi Krvni davek na litijskih cestah je med najvišjimi. Poglejmo primerjavo. V evropskih državah pride povprečno 1 smrtna žrtev na 10.000 prebivalcev, v Sloveniji več kot 2 žrtvi, v Litiji pa celo več kot 3! V I-vropi je povprečno 1 žrtev na 17 prometnih nezgod, v Sloveniji na 10 in v Liliji že na 8,8 nezgode. Zaradi povprečno kar 28,3 prom. nezgod na 10.000 prebivalcev se Litija uvršča med prometno nevarnejše občine. Najvarnejši slovenski občini sta Zagorje ob Savi in Kočevje z manj kot 10 nezgodami, najnevarnejše pa so Sežana, Logatec, Vrhnika. Žalec in Ormož z več kot 40 nezgodami na 10.000 prebivalca. V premislek: Ne dovolimo, da nas krvave številke, zverižena pločevina, sirene reševalnih in policijskih vozil, steklo in kri na asfaltu, žalosl v očeh prometnih invalidov in ljudi, ki so na cestah izgubili svoje najbližje, ganejo le takrat, ko nismo na cesti. PRAVILA ZA PEŠCA 1. "Videti in biti viden" Je eno najpomembnejših pravil v prometu. Natančno morate videti, kaj počnejo drugi, ki naj čim prej opazijo tudi vas. Trditev voznikov po nezgodi, da pešca niso videli, ni iz trte izvita. Pešce, ki ponoči hodi po cesti ali ob njej v temnih oblačilih brez svetlobnih odsevnikov, sc ne zaveda, kakšni Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. I. RS, št. 5/93) je Izvršni svet občine Litija na 89, seji dne 21. 10. 1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitev in sprememb načrtov ureditvenega območja mesta Litije levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1 L člen Javno se razgrne osnutek dopolnitev in sprememb načrtov ureditvenega območja mesta Lilije desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1, ki jih jc izdelal Beton Projekt d.o.o. Zagorje v mesecu oktobru 1993. 2. člen Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občina Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih KS Litija desni breg in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. člen V teku javne razgrnitve bo Oddelek za urejanje prostora Občine Litija skupaj s KS Litija desni breg organiziral javno obravnavo. Javna obravnava bo 3. 11. 1993 ob 16,00 uri v sejni sobi občine Litija, Jerebova 14, Litija. 4. člen Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 352-7/93 Litija, dne 21. 10. 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Slavko ROKAVEC l.r. ODBOR ZELENIH - EKOLOŠKE SOCIALNE STRANKE LITIJA IZJAVA ZA JAVNOST Magistralna cesta Ljubljana - Litija jc postala prava klavnica. Število prometnih nesreč sc jc v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 122%(!). Gostota prometa na tej cesti se je izjemno povečala, cesta n odseku Ribčc - Litija, ki jc sicer magistralna (!) pa je za Ministrstvo za promet in Republiško cestno skupnost sramota, saj jc vožnja z avtom od Litije do Ljubljane postala tombola. Odbor Zelenih - ESS pričakuje od Ministrstva za promet in zveze in Republiške uprave za ceste jasen odgovor, kdaj bo postal odsek ceste Ribčc - Hotič podoben magistralni cesti in kdaj sc bo pričela graditi obvoznica čez Konja, ki bo mesto Litijo razbremenila neznosne prometne gneče skozi ccnlcr mesta in izboljšala zrak ter prometno varnost. Zeleni-ESS Martin Brilej - predsednik nevarnosti sv izpostavlja. Pešec naj, čc jc le mogoče, nosi oblačita živih barv, ob zmanjšanju vidljivosti pa še odbojna stekla (kresničke), baterijo ali vsaj belo plastično vrečko. 2. Življenji' ponuja nešteto vidnih informacij in zahteva od človeka veliko branja, kar povzroča slabitev vida. Slabši vid je lahko usoden, saj je življenjski tempo prehiter. Redno hodimo na preglede k okulistu in ne sramujmo se očal. 3. Nc hodimo ven ob vsakem vremenu, če ni treba. Ob močnem dežju, sneženju, poledici (prihaja zima!) ali gosti megli premislimo, če res moramo na cesto. Včasih je potrebno počakati le uro ali dve in razmere se bistveno spremenijo. V težavnih razmerah je treba še posebej paziti, saj imajo tudi vozniki težave s svojimi vozili in pešcem posvečajo manj pozornosti. 4. Ne prečkajmo ceste (tudi na zaznamovanem prehodu ne), če se nam že približuje avto, s tisto predrzno mislijo v glavi: "Saj me nc sme povoziti." Vozilo je težje obvladljivo kot človekovo gibanje, pa šc veliko več hib ima lahko. Voznik morda ni zbran, zavore neustrezne, vozišče spolzko in brez neposredne krivde se lahko znajdemo v bolnišnici ali... na pokopališču. Nadaljevanje sledi v naslednji številki. Inštruktorji avtošole AMTK LITIJA LITUS d«« PODJETJE ZA RAČUNOVODSKE STORITVE LITIJA, Brodarska 16, tel.: 061 882-034 ODPIRATE OBRT, USTANAVLJATE PODJETJE? POKLIČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO PRI: - vodenju enostavnega oziroma dvostavnega knjigovodstva - urejanje dokumentacije - svetovanju HVALA ZA ZAUPANJE! Najbolje hi bilo takole ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata. starega ala, brata in strica FRANCA JUŽNIKA iz Zgornjega Hotiča 10 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v teh žalostnih trenutkih slovesa. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in tako številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Zaletelu za lep poslovilni obred, častni straži gasilcev iz Hotiča in iz ostalih gasilskih društev za spremstvo, pevcem, trobentaču ter govorniku, g. Pcnčurju za poslovilne besede. Vsem hvala, ker ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Milka in otroci z družinami Leto dni je zdaj minilo, odkar življenje li je ugasnilo. Ni moči izmerili, kako boli, odkar lebe. mama med nami več ni. V SPOMIN ANGELI JUDEŽ roj. Šuštar iz Slivne 11. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas jc nenadoma zapustila naša mama, babica in prababica. Ostala je praznina, za vedno pa boš ostala v najlepšem spominu v naših srcih. S tiho bolečino: vsi njeni Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, mož in oče, nam nihče ne more več vrnili ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata KARLA 1 MANDLJA z Ustja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in cveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Javorje za častno stražo in spremstvo, g. Župniku Kaduncu za lepo opravljen obred, g. Jesensku za poslovilne besede ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Borut ter bratje in sestre Delo, Irud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj ixi brez tebe je prazen tvoj dom. ZAHVALA Ob izgubi drage mame GIZELE DOBRAVEC . iz Male Kostrevnice 18 se lepo zali,uljujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem IUV za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Šc posebno lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žaloslinkc in g. Jesensku za poslovilne besede. Vsem šc enkrat iskrena hvala! Žalujoči hči Metoda z družino Jesen, mesec oktober, mesec darov, nam pa je vzela kruta usoda listo, kar smo imele najraje. V SPOMIN STANE ROZMAN 2. 10. 1987 - 1993 Iskreno sc zahvaljujemo vsem našim sosedom, prijateljem za vso pomoč. Iskrena zahvala svaku Franciju in svakinji Lidiji. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ga šc niso pozabili ter sc njihov korak ali misel ustavi na njegovem zadnjem domu. Njegove: žena Tončka, hčerki Vanja in Melita Litija, v oklobru 1993 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE GORENC iz Litije, Grbinska ulica 40 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sož.aljc, darovano cvetje in sveče Icr za spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. dekanu Antonu Masniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Iskrena hvala osebju Doma Tišje za skrbno nego v zadnjih dneh njenega življenja. Vsi njeni V naša srca si se vpisal, čas ne bo Te več izbrisal, saj čeprav spokojno spiš, z nami, kakor prej, živiš. (V. Arliar) V SPOMIN ljubemu možu, očetu in dedku BLAŽU VUKOVIĆU 25. 3. 1927 - 1. 11. 1989 Za teboj ostajata liha žalost in praznina Tvoji V SPOMIN 25. oktobra minevata dve žalostni leti, odkar Te več ni, BRANKO NEJEDLY Ostala kruta jc praznina in večna srčna bolečina. Dragi Branko, pogrešamo Te! Mama in vsi njegovi Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in brala ANTONA MAHKOVCA iz Litije, CKS 14 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, ter nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. dekanu Antonu Masniku in župniku Alojzu Kavčiču za lep poslovilni ohred in pevcem iz Smartnega za lepo petje. Vsem in vsakemu posebej šc enkrat naša iskrena zahvala. žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo Vsi bomo enkrat zaspal v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ala in pradedka FRANCA ZAGORCA sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darovane sv. maše in vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zvonarjem, pevcem, g. župniku in g. Heleni za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem tistim, ki lukaj niso posebej imenovani. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Minilo jc žalostno leto, odkar nas je zapustila IVANKA ZUPANČIČ iz Kresniškega vrha Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu ter ji prinašate sveče in cvetje Vsi njeni Skrb, delo in veselje bilo Tvoje je življenje. V domu je zdaj praznina, v naših srcih bolečina. V SPOMIN 18. oktobra jc minilo žalostno leto, odkar nas jc zapustila draga žena in mamica METKA KOKALJ iz Stangarskih Poljan I Ivala vsem, ki seje spominjate, postojite oh njenem grobu ter ji prinašate sveče in cvetje Mož Viktor ter sinova Dejan in Bojan Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta MARTINA TOMAŽIČA Majhničevega Tineta iz Velike Kostrevnice 4 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vinogradnikom iz Preske za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za darovane maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala patronažni sestri Bebi za nego na domu, GD Kostrevnica za spremstvo s prapori, g. kaplanu za lepo opravljen obred in sosedu, g. Franciju Ložini za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pevcem iz Kresnic za zapete žalostinkc in g. Sctničarju za zaigrano Tišino. Vsem šc enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi Dragi ati, ni te več, spomin na tebe je boleč. Je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas jc mnogo prezgodaj zapustil naš ati FERDINAND VIDERGAR iz Litije Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dobre mame in slarc mame ANGELE TOMŠE iz Ponovič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Šc posebno se zahvaljujemo patronažnemu osebju ZD Litija, sosedu Jožetu Gracarju, g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru s Polšnika ter gc. Anici Tori za poslovilne besede. Žalujoči: sin Janez in hči Kati z družino POROČILO MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu septembru so se na območju občine Litija rodili 4 dečki in 7 deklic. Na gradu Bogenšperk seje poročilo 50 parov med njimi: Rajh Roman, kuhar iz Litije in Omerzu Benjamina, prodajalka iz Litije. Planinšck Boris, monter ogrevalnih naprav iz Boltije in Brezigar Irena, ekonomistka iz Ljubljane. Skobe Igor, knjigovez iz Jevnice in Mravlje Julijana, gradbeni tehnik iz Vikrč. Ribarič Marko, strojni ključavničar iz Litije in Pišek Marija, ek. tehnik iz Podlipovice. Lovšin Marko, zdravnik iz Ljubljane in Hostnik Urška, zobozdravnica iz Šmartna pri Litiji. Vrtačnik Bojan, elektrotehnik iz Slivne in Dolničar Barbara, upravni tehnik iz Vač. Kvas Goran, strojni tehnik iz Litije in Mrzelj Frančiška, delavka montažerka iz Litije. Kmetic Samo, prodajalec iz Litije in Stonič Marta, uslužbenka iz. Litije. Trdin Renato, komercialni tehnik iz Litije in Ricdl Monika, ck. tehnik iz Ljubljane. Topčagić Ismet, delavec iz Srcbrcnika in Banec Ružica, bolniška strežnica iz Litije. Zupančič Janez, kmetijec z Vrha pri Sobračah in Goršc Ivica, dijakinja iz dvora pri Bogcnšpcrku. Novak Edvard, orodjar iz Sp. Prhovca in Scmcc Ivica, delavka iz Podbukovja pri Vačah. Lovše Miroslav, lesarski tehnik iz Litije in Rupnik Barbara, komerc. tehnik iz Litije. Umrli v mesecu septembru: Kepa Frančišek, star 83 let iz Rađanje vasi. Pregelj Marija, stara 91 let iz. Tcnetiš. Južnik France, star 72 let iz Zgornjega Hotiča. Karlovšek Marija Elizabeta, stara 71 let iz Litije. Šuštcršič Jožefa, stara 83 let iz. Litije. Bajdc Martin, star 93 let iz Malih Sel. Vozel Valentin, star 78 let iz Ustja. Tomažič Martin, star 63 let iz Velike Kostrevnice. Dobravcc Gizcla, stara 79 let iz Male Kostrevnice. Gorcnc Frančiška, stara 81 let iz. Litije. Zagore Franc, star 79 let iz Javorja pri Gabrovki. Medved Karel, star 60 let iz Litije. Kanduč Jožefa, stara 69 let iz Tcnetiš. ŽALNE KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH Vse občane obveščamo, da bodo žalne komemoracije ob Dnevu mrtvih v: - Gabrovki 29. 10. 1993 ob 12.30 uri na pokopališču v Gabrovki - Jevnici 31. 10. 1993 ob 16.30 uri pri spomeniku NOB v Jevnici - Kostrevnici 29. 10. 1993 ob 15. uri pred spominsko ploščo pri Zadružnem domu v Veliki Kostrevnici - Kresnicah 29. 10. 1993 ob 18. uri pri spomeniku NOV pri železniški postaji - Litiji 29. lo. 1993 ob 17. uri pri spomeniku NOV na Trgu Svobode v Litiji - Polšniku 1.11. 1993 ob 11. uri na pokopališču v Polšniku - na Savi 29. 10. 1993 ob 1L uri pri spomeniku NOV na Savi - Šmartnu 29. 10. 1993 ob 16. uri pri spomeniku NOV v Šmartnem - Štangi 29. 10. 1993 ob 10.30 uri pri spomeniku NOV v Štangi - na Vačah LIL 1993 ob 11. uri pri spomeniku NOV nad Vačami Vabimo vse občane, predvsem pa svojec padlih v NOV, da sc žalnih komemoracij udeleže v čim večjem številu. OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOV Litija TRGOVINA ARIANA CZB 25, tel. 882-319 Na Graški dobravi v Litiji vam nudi zanimivo izbiro metrskega blaga za najrazličnejše priložnosti. Vsak četrtek nasveti modne oblikovalke, izdelava oblačil po naročilu. Omogočamo nakup na več čekov. Delovni čas od 14. - 19. ure, sobota od 8,30. - 12. ure. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prastor (Ur. 1. SRS, št. 18/84,37/85,29/86, Ur. I. RS, št. 26/90,18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. I. RS, št. 5/93) je Izvršni svet občine Litija na 89. seji dne 21.10.1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Vače L člen Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za naselje Vače, ki gaje izdelal Ljubljanski urbanistični zavod - LUZ p.o. iz Ljubljane pod št. naloge 4306 v mesecu juliju 1993. 2. člen Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih KS Vače in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. člen V teku javne razgrnitve bo Oddelk za urejanje prostora Občine Litija skupaj s KS Vače organiziral javno obravnavo. O času in kraju bodo občani obveščeni na krajevno običajen način. 4. člen Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 352-5/92. Litija, dne 21. 10. 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Slavko ROKAVEC l.r. TRGOVINA GAJ PODKRAJ 2 LITIJA TEL-881-276 CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BOMO TUDI LETOS SPREJEMALI NAROČILA, ZA CVETJE, ZA 1. NOVEMBER. NA ZALOGI BO - REZANO CVETJE, IKEBANE, GOBE ZA IKEBANE, SVEČE, ČRNA ZEMLJA, PESEK... OD 27. DO 1. 11., NAS LAHKO OBIŠČETE, TUDI PRED POKOPALIŠČEM LITIJA. OSTALA PONUDBA- UGODNA PRODAJA PROFESIONALNIH MOTORNIH ŽAG - JONSERED IN STIHL. VERIGE IN VODILA VERIG ZA MOT. ŽAGE. STIHL VERIGA 3-8 34 ZOB ZA HUS. 1980,00, MEČ 3-8 34 ZOB 4370,00. - TOMOS REZ. DELI ZA MOPEDE. - HRANA IN OPREMA ZA MALE ŽIVALI. - GNOJILA, ZEMLJA, TUBERITE ZA KROMPIR... ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. mali OGLASI Instruiram matematiko za srednje šole - Mateja - 882-542 Sprememba naslova: PECAR-STNO-KERAMIČASTVO POGLAJEN MARJAN Ul. Solidarnosti 1 61270 LITIJA tel. 882-173 (tel. odzivnik) Prodam travnik s kočo ob potoku Cerkovnik, približno 100 metrov desno od ceste ŠMARTNO-ČRNI POTOK. Parcela je velika 1182 m . Dam tudi v najem. Telefon 068-27-205. Ugodno prodam 320 kom salonitnih plošč dim. 100 x 70 cm (8 valjne) po 500 SIT za kom in 11 slemenjakov dolžine 1 m. Jože Kahne, Tomazinova 3, 61275 Šmartno pri Litiji. IŠČEMO PRIPRAVNIKA - PRODAJALCA ZA DOBO 6 MESECEV V TRGOVINI S TEHNIČNIM BLAGOM. ZAPOSLITEV TAKOJ. INFORMACIJE NA TEL. 881-274 (dopoldan in popoldan), 881-131 (od 19. ure dalje) RADIO TRBOVLJE NA NOVI FREKVENCI 98,1 MHz Mnogi naši občani so se žc navadili - odkar se po etru oglaša tudi litijska oddaja LITIJSKO OKENCE - da zavrtijo gumb na radijskem sprejemniku in poiščejo trboveljsko radijsko frekvenco. Zdaj pa so nam iz uredništva Radia Trbovlje sporočili, da od 18. oktobra oddaja radio na novi, povsem njihovi radijski frekvenci 98,1 Mgh. Preje so namreč uporabljali frekvenco III. programa Radia Slovenija. Prav tako smo tudi izvedeli, da teče poslej radijski program iz trboveljskega studia vsak dan od 6. zjutraj do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 19. ure. Jutranji program je voditeljski program, kjer poslušalci slišijo predvsem veliko informacij, nasvetov, lahko se pogovarjajo z napovedovalci o različnih temah, sploh pa je veliko dobre glasbe. Ob četrtkih, ko je bila doslej na sporedu oddaja Litijsko okence, pa so zdaj še bolj na široko odprli polkna tega litijskega "kukala" v svet. Tako ne slišimo samo novic, ki so bile doslej na programu od 18. do 18.45, pač pa je temu zdaj namenjen cel blok. Skratka tudi za litijske poslušalce prihajajo zdaj novi radijski časi. Pa o tem kaj več v prihodnji številki GO, ko se bomo podrobneje razpisali o vseh programskih novostih in zanimivostih Radia Trbovlje. J. S. AMTK AVTOŠOLA BI^^^m^^ Pod k raj 6 ^^^"^^■ffi Tel. 881-022 Uradne ure: PO 14-16, SR 15-18, SO 9-11 Informacije tudi vsak dan od 15 ure - 17 ure na tel. 881-675 ORGANIZIRA tečaj cestnoprometnih predpisov za kat. A, B in traktor v TO, 2. novembra ob 18. uri v domu AVTO MOTO To bo intenziven enotedenski tečaj CPP v času šolskih počitnic, zato še posebej primeren za dijake. Pogoj za vključitev: -16 let za motorno kolo - 17,5 let za osebni avto. Tečaj je za naše bodoče voznike BREZPLAČEN! 1 ura vožnje = 1.200 SIT. GRAFEa ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVEl Od belega papirja do dobre tiskovine] je samo en korak, korak skozi tiskarno Grqfex. VSE IZ ENE ROKE MB ljO GRAFEX Litija GRAfgX TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361 SPORT IJW REKREACIJA PLANINSKI KOTIČEK PD LITIJA vabi vse ljubitelje našega gorskega sveta na predavanja MARTINA ŠOLARJA iz Triglavskega narodnega parka VARSTVO NARAVE V GORSKEM SVETU ki bo v petek 5. 11. 1993 ob 18,00 uri v veliki sejni sobi Občine Litija, Jerebova 14. Predavanje bo obogateno z diapozitivi. Vljudno vabljeni! PD LITIJA NAGRADNI NATEČAJ ZA PLANINSKO FOTOGRAFIJO PD Litija in Glasilo občanov razpisujeta natečaj za najbolj uspele planinske posnetke. Vaše fotografije ali diapozitive pošljite do 30. 11. 1993 na naslov Glasilo občanov. Jerebova 14, 61270 Litija (za nagradni foto natečaj). Posnetki morajo biti iz letošnjega leta, lahko pa tudi iz tujih gorstev. Žirija bo trem najuspešnejšim udeležencem podelila nagrade, tudi letos bo to planinska literatura. ČLANI KK »LITIJA« V I. SKL - RDEČA SKUPINA Članska ekipa KK "Lilija" tekmuje v letošnji sezoni v I. SKL - rdeča skupina inje doslej odigrala že šest tekem. REZULTATI: 1. kolo: IDRIJA : LITIJA 86 : 68 (40 : 45) 2. kolo: LITIJA : SATEX (MBR) 85 : 95 (47 : 51) 3. kolo: SMI-LTOLIMPIJA (ml): LITIJA 70 : 97 (41 : 43) 4. kolo: LITIJA : INTLRIER (Krško) 85 : 95 (36 : 39) 5. kolo: KM ILIRIJA : LITIJA 63 : 76 (36 : 31) 6. kolo: LITIJA . KRAŠKI ZIDAR 65 : 68 (36 : 28) Karolina Šuštcršič ČETRTI DUATLON V Litiji jc 19.9.1993 potekal 4. duatlon. Kjub slabemu vremenu so sc zbrali tekmovalci iz različnih krajev Slovenije. Start s kolesom je bil v Sp. Hotiču do središča GEOSS. Prvi tekmovalec jc za to progo potreboval čas 0.19.50. Pri spomeniku so tekmovalci oddali kolesa in seje pričel tek po težki razmočeni progi v razdalji 10 km. Organizator, TVD Partizan Litija, jc prejel od tekmovalcev pohvale za dobro pripravljeno progo in organizacijo. Pripomniti velja, da brez. sponzorjev, katerim gre posebna pohvala, tega tekmovanja nc bi bilo možno speltati. Dušan Jovanovič UVRSTITEV NA DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE Gasilsko društvo Šmarje pri Litiji jc priredilo v soboto, 2. oktobra 1993, območno gasilsko tekmovanje moških in ženskih gasilskih enot iz območja Ljubljana III., ki združuje ga- GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bcmik. Stane Črne. Lučka Ho-stnik. Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava:MUV, d.o.o. Ljubljana. Tisk: AleksanderJova-novič, Lilija. Izdajatelj: Prclest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Ncnaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 / dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode infonna-livne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov. silec iz občin Domžale, Kamnik in Litijo. Skupaj jc v Šmartncm nastopilo 24 tekmovalnih enot, in sicer 9 ženskih in 15 moških. Vse tekmovalne gasilske discipline so se izvajale v mokri izvedbi. Tekmovanje samo jc bilo izbirno za uvrstitev gasilsko - tekmovalnih ekip na državno tekmovanje. Iz občine Litija se jc borilo za uvrstitev na državno tekmovanje 6 ekip - 2 ženski in 4 moške. Vse tekmovalne ekipe so sc odlično pripravile, doseženi rezultati pa dokazujejo odraz njihove usposobljenosti. Drugo leto bodo litijsko občino na gasilskem državnem tekmovanju zastopale gasilske enote iz GD Liberga, Sava in Vače v mladinskih in članskih tekmovalnih disciplinah. OGZ Litija IZBOR ŠPORTNIKA IN ŠPORTNE EKIPE OBČINE LITIJA V LETU 1993 Športna zveza občine Litija tudi letos v sodelovanju s športnimi kij u hi, društvi in vami, spoštovani bralci, pripravlja izbor najboljšega športnika in najboljšo športno ekipo občine Litija v letu 1993. Spomladanska akcija preko Glasila občanov ni dosegla željenega odziva, zato jo je bilo treba prekiniti, tokrat pa bo posebna komisija pri SZ Litija izbrala najboljšega športnika pionirja in pionirko (do 15 let), mladinca in mladinko (do 18 let) ter športnika in športnico v članski kategoriji. Izbrali bomo tudi najboljšo ekipo v pionirski, mladinski in članski kategoriji (absolutno). Kriteriji za izbor športnikov in ekip Namen naše akcije ni valorizacija občine Litija za leto 1993 so izdelani posameznih športnih panog in s tem po Kriterijih za kategoriziranje športni- rangiranje športov po pomembnosti v kov Republike Slovenije (Športna zve- občini, pač pa seznaniti javnost s po- za Slovenije in Inštitut za šport, Ljubljana 1993). Kriteriji po izhodiščih za kategorizacije športnikov v občini Litija zajemajo tri članske ter po eno mladinsko in pionirsko kategorijo, ki razvrščajo športine po kakovosti tako, daje vrstni red takšen: športnik mednarodnega, državnega, občinskega ter mladinskega (perspektivnega) in mladinskega (pionirskega) razreda terprimerjajo rezultate posameznih športnikov med različnimi športnimi panogami. Kriteriji po vrednosti ločijo discipline rednega olimpijskega programa od ncolimpij-skih disciplin in zajemajo vse športne panoge, ki imajo tekmovalni značaj in so vključene v Športno zvezo Slovenije ter razvrščajo športnike samo na podlagi uvrstitev na uradno priznanih tekmovanjih in rang lestvicah. membnimi športnimi dosežki in uspehi naših športnikov in jih afirmirati v javnosti, saj tudi oni prispevajo svoj dele/, k promociji naše občine. Predlagani kandidati morajo imeti stalno prebivališče v občini Litija ne glede na to, kje se športno udejstvujejo in za kateri športni klub igrajo. Za izbor športnikov in ekip občine Litija lahko sodelujejo vsi športni klubi in društva v občini Litija kakor tudi posamezniki, ki bodo posredovali svoje predloge, utemeljene po kriterijih in v skladu s tem razpisom. Kriterije lahko vsi zainteresirani dobite na naslovu ŠZ Litija, p.p. 81, 61270 Litija. Predloge zbiramo do vključno 1. decembra 1993, vendar jih pošljite že prej, da vam jih vrnemo v dopolnitev, čc bodo pomanjkljivi. ŠPORTNA ZVI-ZA LITIJA IZBOR ŠPORTNIKA TUDI PO PREDLOGIH BRALCEV Poleg uradnega izbiranja športnika občine Litija bomo izbirali tudi športnika, ki je absolutno najboljši in najbolj priljubljen po mnenju bralcev Glasila občanov. Vaša naloga jc, da vzamete dopisnico in nanjo napišete ime in priimek športnika ali športnice, ki je po vašem mnenju sploh naj naj. To opremite z njegovimi podatki (kje tekmuje ali se udejstvuje, njegov naslov,...) in čc se vam zdi potrebno, tudi pripišite, zakaj ga predlagate. Zmagovalec bo tisti, ki bo prejel največ vaših glasov, ne glede na to ali bo to moški ali ženska in ne glede na starost. Vaše predloge pričakujemo najkasneje do 1. decembra na naslov ŠZ Litija, p.p. 81, 61270 Litija. "Vašega" športnika bomo razglasili v okviru uradne razglasitve športnikov občine Litija. Na podlagi skleda 87. seje IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA z dne 30. septembra 1993, Oddelek za proračun in družbene dejavnosti objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA OPRAVLJANJE ŠOLSKIH PREVOZOV V OBČINI LITIJA Prevozi sc opravljajo za potrebe OSNOVNE ŠOLE LITIJA, OSNOVNE ŠOLE GRADEC, OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO, OSNOVNE ŠOLE GABROVKA in PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE DOLE in sicer vse šolske dni, razen v času šolskih počitnic. Z najugodnejšimi ponudniki, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje in ki bodo ponudili najugodnejšo ceno, bodo sklenjene prevozne pogodbe za čas od 1. 1. 1994 do konca šolskega leta 1993/94 in se bodo podaljšale v kolikor do konca šolskega leta nc bodo odpovedane, v naslednje šolsko leto. Vse informacije, kakor tudi pisne pogoje za sklenitev prevoznih pogodb, lahko interesenti dobijo na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti Občina Litija, Jerebova ul. 14 ali po telefonu 881-235. Interesentom bomo pisne pogoje poslali tudi po pošti. Pisne ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah z oznako "PONUD-BA-ŠOLSKI PREVOZI" na naslov: OBČINA LITIJA, Oddelek za proračun in družbene dejavnosti. Jerebova ul. 14, 61270 Litija, najpozneje do 15. NOVEMBRA 1993. OBČINA LITIJA ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI __ __. _ Zavod za izobraževanje M w\> m kulturo Litija ^-^^ Delavska univerza vabi k vpisu v I. prekvalifikacijo v prodajalce - pogoj za vpis jc končana šola IV. stopnje, šolanje traja 5 mesecev, pričetek v nov. '93; II. prekvalifikacijo v voznika, IV. stopnja - pogoj za vpis jc končana šola IV. stopnje, šolanje traja 5 mesecev; III. program voznik, IV. stopnja - pogoj za vpis jc končan SKR program za voznika, šolanje traja eno leto; IV. tečaj avtogenega treninga - obsega 8 seans, vodi ga dr. Kolšck, pričetek v decembru '93. Informacije po tel. (061) 881-182 od 8. do 16. ure. Šlandrova 10 61000 LJUBLJANA tel.: 061/374-876, 372-625 NEPREMIČNINI - POSLOVNI PROSTOR V LITIJI: Na izredni lokaciji, v centru mesta, po zelo ugodni ceni prodamo pritlični poslovni prostor 300 m2 površine. Poslovni prostor je primeren za trgovino, prodajni salon ali drugo podobno dejavnost. V osnovno ureditev prostora ni potrebno dodatno vlaganje! *** - Pri Litiji je naprodaj v III. gradbeni fazi atrijska hiša, tlorisa 14 x 11 m. Cena 50.000 DEM (H-75) *** - V Trbovljah prodamo komfortno stanovanjsko hišo z delavnico (H-425) *** - V Šmartncm pri Litiji, že v starih časih pomembnem križišču trgovskih poti in v neposredni bližini gradu Bogcnšpcrk, prodamo znano gostilno, ki se z bogato ponudbo in v prijetnem ambicntu starega kozolca in drugih objektov razvija v središče širšega območja. (L-127) *** - V bližini Litije prodamo večnamenski objekt na parceli 1035 m2. (L-241) * * * Informacije: SILAN d. o. o., Ljubljana, Šlandrova 10, tel.: 374-876, 372-625. PAPIRNA GALANTERIJA S TISKOM Aco Jovanovič Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija tel: (061) 881 843 Spoštovani! Izdali smo koledar za leto 1994 z umetniškimi motivi iz slovenskih mest in pokrajin slikarke prof. Mire Roje. Koledar je tiskan v barvni tehniki. Naslovna stran in vsak mesec so opremljeni s svojim motivom. Format koledarja je 30X43 cm. Koledar je zaradi skrbno izbranih motivov primeren za poslovno darilo in je pakiran v zaščitni vrečki. V primeru, da vas naš koledar zanima, vas prosimo, da se za podrobnejše informacije obrnete na našo telefonsko številko ali pismeno na naš naslov. Nudimo vam tudi tiskanje vašega logotipa. Se priporočamo!