Požtnlna plačana g floto»lnl-IX. lejtnik. 1931. Juitlus 20. 7. numera. Meszecsne verszke novine. «u imčni prSkmurszke evang. sinyorije redifel i vddavnlk t TLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo v Puconce posilafi. Csek racsuna st. 13,586; imč ,,Dfisevnl liszt" Pucond. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvonsztvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivseme vszaki evang. diihovnik I vucsitel. Ta prava vera. Jdotsl zkto, vcsite vsze ndrode, krszt-'¦ savajdcsi je vu ime Ocse, Szink i Dii- M Szvetoga." (Mt. 28, 19.) Szvčtoga krszta drdgi dar, ka je ne drflgo kak szam te trojedini vecsen Bog, mene ira zvelicsanye pripela, csi ga z-mocsjov vere obinčm i sze vu nyega pri-kapcsim z-mojov vupaznosztjov. I mi niti nemamo drfigoga goridjanya do zadnyege nasega zduhdva, kak t6, naj zadobimo eto zvelicsitelno vero! . . . Jeli mamo 'ze mi etakso pržvo vero? . . . Prvi artikulus apostolszkoga verevad-liivdnya vszi etak molimo: Jasz verjem vu ednom Bogi, Ocsi vszamogocsem, Sztvo-riteli nebe i zemle . . . Ali jeli verjemo mi pra"vo vu etom Bogi? Jeli moremo te vopovedati nyegovo ime vnogokrat tak po lehkoma, i znamo praviti nase molitvi tak nepazllvo, brez vszdke pobo'znoszti, kak je to pri nasz navada? . . . Reszan ver-jes ti vu povszudnazocsibodScsem Bogi? . . . Zaka sze tak tč neszaszis od csine-nya hudobe, greha ? . . . Reszan verjes ti vu vszamogocsem Ocsi? t^ tak nepozabi, za t^be tudi on dela i tvoj 'zitek tiidi on ravna! . . . Ali zaka te cerajo tč tak tez-ke szkrbi, miszli i zaka je napunyena z sztaranyem tvoja dflsa? . . . . . . Potom vszaki nasz zna pravdob-ro tiidi driigi artikulus: Jasz verjem vu Jezus Kristusi, Szini bo'zem jedinorodje-nom, Goszpodni nasein . . . Ali csi tak vadlfijemo eto, jeli sze nam tč nebi trbelo doszta mocsne dr'zati, z-veksov vernoszt-jov sžt&ti kre nasega Goszpoda? . . . I kama bode vera tvoja tč, gda te greh za-ve'ze i lada nad tebom . . . zaka szene-zglčdnes gori na ražpetoga Krisztusa, naj sze odszlobodfs po nyem z skramblovsa-tana? . . . Jezik ti toti pravi, ka verjes vu gorisztanyenom Krisztusi . . . ali 'zitek tvoj pa drfigo kaze . . . ete taji ravno . . . T6 tiidi szkiipno pravimo po navadi: Jasz verjem vu sz. Dfihi . . . ali te tak moli tiidi vecs za ete Duh . . . naj vodi i rav-na on tvoj 'zitek! . . . T6 vadlfijes — kamcsi z jezikom tvojim, ka verjes grehov odptisztsanye . . . ali z-toga sze szpoza-bis, ka tč tvojemi bli'nyemi ne szedemkrat, nego szedemdeszetszedemkrat je tiidi po-trebno odpiisztiti . . . Verjes 'zitek veki-vecsen? . . . Dobro je! . . . Ali z-etov verov mores obladati escse vu szmrtnoj vori tudi! . .". Goszpčd moj! bojdi nasa pomdcs vu nevervanoszti nasoj! ... Krsztsenlk szi, velis — Zito, ka 8zl okrsztsen? — Tak je! ar szi v-krsztl Tvojem Bogi poszvetsen. Ali, mlszli, jeli Szi nevtepao szvetsztva, Stero szi v-krszti vzčo, Na zalog bla'zeftsztTa. Krsztsenik szi, velis. Ar bo'zo recs poszluhsas! 1 z-8zvčtoga piszma Znanyem drufim zagluhsas! Ali, jeli zdfzis, Ka szi gda csfio, i csteo? — Zdr'zi vsze; i ti bos Pravo krsztsansztvo meo. . Sztran 74. DUSEVNI LISZT. jutiius 20. Szlavi i protestantizmus. (Nadaljavanye.) Ovo jesztejo! Jesztemo i z Boga poraocs-jov bodemo i scsemo bidti!!! Med szevernimi sz;avmi je 'ze bole razsur« jeno protestansko vadliivanye i kak je 'ze prvle popiszano, ravno sze med temi razsiirjava naj-bole ta vera. Vu naszlediivajocsi redaj bodemo po MDi-aspora" zvani novinaj szpiszi szpoznavali evan gelicsanszkoga vadliivanya razsiirjavanye i osz-ndvlanye vu Rusziji, Csehszlovakiji i Polszkom-orszžgi. Vu velikoj Ruszije dr'zžvi je 'ze pod carov vladarsztvom doszta evangelicsaaov 'zivelo, ali te szo z-veksega taodszeljeni nemci bili, nž:mre kre Volge i v jii'zne Ruszije ravnicsni vodni kra-jinaj je ji doszta prebivalo i rasztorjeno szo sze i v-Sibiriji nahajali. Carov oblaszt je je kak tak trpela, ali verosztiivala je ober toga, naj sze evangelicsanszka vera na rusze nerazsiiri. Prepo-vedano nyitn je bilo od neraski verebratov, od Gusztav Adolfa drii'ztva kakso podporo vzeti, ar szo sze bojali, ka t^ peneze bodo med ru-szi na evang. vere razsiirja'anye i tak na pra-voszldvszke vere skodo niicali. Ka szo sze od toga jako bojali, naj sze evang. vera na rusze nezgrabi, sze i z-toga vidi, ka je trdno prepo-vedano bilo Bo'zd szliizbo v-Rusziji v-ruszusz- kom jeziki dr'zati, v kaksemstč driigom jeziki i'. v-nemskorn, angliskom itv. je szlobodno bilo, szamo li v-ruszuszkom ne. T6 je pa vsze zato, prepovedano, naj sze ruszoszki narod ne zbiidi na evangelioma szvekloszt, naj neszpozna krszt-sanszke vere pravic, naj vu kmice tdtnnom mra-ki duze oszlane. — Ali vsze je ?am'an! Pravice poszvet je nemogocse naveke pod pokrivom ob-drzati. Nernogocse je bilo escse i tu v-Rusziji. Csi je Bo'zo. szliizbo ravno ne bilo szlobodno v-ruszuszkom jeziki dr'zati, dr'zali szo drfigo, tak zvane vorszke vere. Vkiip szo szprisli evan-gelium 'zijajucsi ru.^zi v-poszebne . hi'ze. Eden znyih, steri je ze od netncov szpoznao biblio i nye razklajanye, je goricsteo 'znyž i razklajao evangelioma navuk tovdrisom, pope^ati, rnoliti je je vcsio. Te ruszi szo potom vecs ne osztali pravoszlayi, ali evangelicsanje szo sze zatQ tiidi ne vupali imentivati, nego nstundist/e*, po toj nemskoj recsi: nStunde" ar szo naverszke vore hodili, da nyim je bo'zo sz!U'zbo dr'zati prepo-vedano bilo. vStundistovu racsun sze je t^mbole povno-zavao, kžm bole szo je preganyali. K-koncovi je pregžnyanye h*nyalo. Carov oblaszt je mino-la. Revolutia je i Stundistom szlobodscsino pri-neszla. Z-amerikancov pomocsjov szo duhovni-ke dali vO»'C3iti v-Moszkvi goriposzlavlenoj Iheo-logiji. Szveto piszmo, biblio szo na vsze kraje razsurjavali. Ali da naj tomi tiidi haszek vze-" Eden galyarob duhovnik. Poszlov.: JUVENTUS. Jdnos diihovniki je prevecs milo bilo za toga neszrecsnoga cslovoka, pa sze je zadoszta lehko 'zalosztio poleg szvojega sorsa, kak gžlyarob i odtrgenyi od szvoji lii/arisov. Ne nyemi je szamo telo moglo trpeti, nego tiidi diisa, ar vszaki vecser je k nyemi sztopo P . .. barat, ki ga je szkiisavo, naj zataji szvoje vad-liivanye. Te rob diihovnik je vedno etak odgovoro naz&j : MTelo rni.jev vasoj obiaszti, ali obri duse moje nema mocsi niksa kmicsna oblaszt, ar Krisztusovoga evangeliotna szveklocsa kraiflje nad nyov. F .. . barat je lepo bodocsnoszt malo pred nyega — dobro faro, bogžsztvo, napreidžnye i Bog zna, ka vsze ne, csi preksztopi. ,Ka mi haszni vsze to i csi cSli szvfit za-dobim, sžvojoj dusi pa skoditn" — odgovoro je na velko poniijanye Janos diihovnik. »No, te pa tii prides na nikoj, kak rob 1" — szkricso je v csemeraj F. .. barat i tam ga je povrgo. Ali zato ga je na driigi den znova zacsno szkiisavati, csi vglih je mogo viditi, ka je zobsztonszki nyegov trfld, ar diihovnika krep-ka vera proti sztoji vszakomi szkfisavanyi. Janos diihovnik je velko telovno i diisevno mantro trpo, ali gda je na od trplenya zmantra-ni obraz toga velkoga cslovoka pogiedno, te je tak csuto, ka je nyegovo trplenye malo proti onomi, kakse (e doliprikapcsen, zvžzani Goliat trpi, ki z ednov rokov goni lopato, stera je pa tak te'zka bila, ka je Janos duhovnik vedno tak cstito, ka nyemi je obe roke vocuknola, gda jo je pogno. Gda szo pred ny6 djali z niksov groznov 'lunhrs 20. dOsevni liszt Sztrdn 75. ¦ szo zda uprav verszke stunde drzali vu ^vec^.mesztaj. Navcsili szo lUdi csteti i pfszati, naj zriajo. Szv\ piszmo csteti. T6 je jško velki blagoszlov bio na zaosztanyeni ruszki narod, steroga včksi tal je analfabeta, piszati i csteti ne-znajocsi bio. "_... B.olsevik«, komunistje szo bar vszaksemi -;;|ad!uvanyi neprijatelje, ali sziroraaci evangeli- 5J'7t;sanci szo 'ze k-tomi navajeni bili i nyč je v- '?'¦ mčnsem racsiini doszegiivala tž szrditoszt, ar szo, bolseviske i komunistje bole ta bogatavad 1 luvanya i gmajne, klostre, cerkvi obiszkavali, robili i odneszli nyi drdgocso: ziato, szrebrno cerkevno poszodo, szvesztva, razpitjž, ktpe i driigo vrednoszt. Pri evangelicsgncaj, ki szo szamo proszte mojitvarnice meli, szo tak nika ne naisli odneszti. Ruszoszki evangelicsancov dflhoven vodi-tel, najboie vreli apostol je eden Prochanov zvani mo'z, koga za ruszoszkoga Luthera tiidi imeniijejo. Odlicsen, navdiiseno iszkreni predgar i pesztni piszatei. Nisterni govor 'znyegovi predg na nas jezik presztšvleno eti notri poka'zemo: BV-Rusziji sze evangelicsanszki krscsanov racsun od dnčva do dneva poveksava. Akademikov (ti najznamenitesi modri) vecs kak polojno je 'ze evang. vere. Ali evangeliom v-Rusziji more (Qdi polodeisztvo, 'zivine gšjenye preporoditi. Evan-gelicsanszki cslovek szvoje delo neszmi brezi razmenya poleg navade brez pameti odprdvlati, nego vkiip more pobrati vsze szvoje szpodob-noszti iznanye, nat otn tnž bidti, da vszigdar nika bogsega, novoga posztavi napre. Vu celom 'zit-ki i nasem zivlenyi, djanyi vszigdar popolnesi matno gratuvati. Nasa prebivaliscsa, hi'ze okoli-ce, morejo kazati, ka tti eden pamet szvojo na dobro niicajocsi, csisztocso i red dr'z6csi evan-gelicsanszki cslovek prebiva." Zlate recsi szo t6, stere ne szamo ruszki evangelicsanje, nego i mi tiidi vszigdar pred ocsmi mamo dr'zati. Prochanov je ne szamo odlicsen predgar, nego tiidi kak peszmi pisznik nedoszegnyeni m6'z. Vu tom tali je uprav pravi Luther. Ka je nam evangelicsancorn blajzenoga szpomenka Kardos Janos hodoski dflhovnik bio, to je ru-szotn Hrochanov. 1234 cerkevni peszem je 'ze piszao v-ruszoszkorn jeziki. Najvecsim je szam tiidi noto nžbrao. Ka nakeliko lepe, navdflse-noszt biidecse szo tL peszmi, natn szvedocsi ne szatno to, ka je znyi ze vecs na nemski je-zik dojpreobrnyeno, nego naitnre to, ka szo l^ peszmi z-szvojimi don^csimi notami ndjbogsi si-ritelje evangelicsanszkoga vadltivanya v-Rusziji. Tak pravijo, csi je stoj szamo li ednok pope-vao Prochanovo peszem, je taki evangelicsžnec gratao. Zaisztino cslovek nemore zadoszta pos-tiivati i pripravno prestimati onoga, ki nyemi lepe diihovne peszmi darflje. Popevanye vcsini csloveka za angela i pozdigne ga vu visnyi, ne-beszki khorus, gde nebeszki angelje z-szvetimi peszmami dicsijo Goszpodna. hranov napiinyene mdle kopanye, Janos diihov-nik je na paraet zeo, ka te mocsen Goliat z dobrim gusztusoro i parovno je. Ovi szo escse itak jeli, gda je on 'ze d&vno opravo szvoj obed i z lacsnim, kmicsnim pogi^dotn je gledo v prazno kopanyo. Janos diihovnik je ne mogo gl^dati t^ lacsen i zaloszen pogled, dao nyemi je z-szvojga i to je hitro dolipo'zro nyegov velki szoszed i z ocsžmi nyemi je zahvdlo dob-roto nyegovo. Janos dfihovnik, ki je tak szlabo-ga tela blio, je escse bole tenki gracsiivo. 'Ze je tak vovido, da bi dusa szamo szpžt hodila v nyega. , Ednok szo szoldacke prisli na galyo i gda je eden mirao Janosa so tž, dregno ga je. On je goripogledno i szpozno ga je. Filip je biio, ki je eden nyegov szprevodnik biio od Lip6t-vara i dosztakrdt sze je szmiliivo nad robi. Zda nyemi je tS posepno : »Na glasz dara vszčtn rob dtihovnikom, ka je nyigva prosnya ta prisla, kama szo jo nakanili poszlati." Szoldak je dale so. Jžnos dUhovnik szi ]e gorizdehno i hvalo je dao Goszpodnomi Bogi, csi vglih je tak csflto, ka za nyega znan 'ze keszno pride szlobodscsina. Z vszake poti szo nazaj v NLpoly prisli, i zda je escse z veksov vilpaznosztjov iszko na morji z pogledotn hol-landszko zasztavo, kak prvle. Vecs^r, gda szo szi robi dolilegli, za par minut szo vszi szpali od velke trfidnoszti. Janos diihovnik je vszigdar te'zko zaszpo. Taksega hipa je vedno prednyim buo dom. Na szredi kornatoga, z drevjom punoga ogracseka m&li farcf, 'zena i nyegova mžla csi. Vidi szebe, kak szlobod vzeme od nyidvi, gda je v Po'zon so na szod. Jeli de nyidvi escse gda vido ? Pred nyim je bila prilicsna c^rkev, gde zda nemre Boze recsi glasziti. Jeli sze nyegva gmana, ta Sztrdn 76. DOSEVNI LISZT junius 20. Jeli i mi postfijemo nase szvčte cerkevne i mrtvecse knige i peszmi, od bozega Szvčtoga Diiha navdehnyenoga velikoga Kardosa nam ni-hano szveto orocsino ? Jeli jesztejo pri vszakoj evangelicsanszkoj familiji te knige? Jeli ji ne-pokriva prah obszedjeni ? Jeli je niicajo familij kotrige doma i vu cčrkvi ? Jeli szmo goripoisz-kali 'ze kamcsi ednok hodoski brfltiv, gde nye-gove mrtve koszti pocsivajo i pri njegovom gro-bi edno blagoszlovno molitev zmolili na zah-valnoszt i szpomenek onoga Kardos Jdnosa, ki je namnase lepe diihovne cčrkevne peszmi da-riivao ? Jasz tak verjem, ka dokecs li eden evan-gelicsanszki vendszlovenszki cslovek 'zivo bode, Kardos Janosa ime i nyegove szvčte pesztni ne-bodo pozablene, ravno tak, kak sze neszpozžbi-jo i vu prestimanyi dr'zijo i obdr'zali bodo ru-szoszki evangelicsanszki nasi verebratje szvojega Kardosa, peszmi piszatela Prochanov duhovnika. Nakeliko sze razsilri v-Rusziji evangeli-csanszko vadliivdnye, na to pitanye zda escse odgovora dati nemoremo. Tatn zda vsze vrč, vsze v- preporodjenoszti — vu osznavlanyi jeszte. Ali poleg historije sze zagviisno szlobodno tros-tamo, ka i evangelioma sztalis sze po zacsnye-nom fundamentomi i pri etom velkom narodi hitro razsiiri i na obladnoszt pride. Ar, gde je ednok Krisztus k-ludsztva szrd-cam p6t naisao; gde szo ednok liidje Krisztusa evangeliom poliibili, odnut je nyega vosztrebiti vecs nemogocsel (Nadaljavanye pride.) brezi pasztčra bodocsa csreda, ne raztepč? V ednoj tdksoj nocsi, gda je verosztflvo sz-szvojimi te'zkimi miszli, je na pamet vzeo, ka nyegov szoszed, te velki cslovek, tiidi ne szpi. Nemske recsi mrmra, zduhava szi i prekli- nya natiho. Janos duhovnik ga obercse: ,Ka te te'zi zvHn toga, ka szi tu ?" BKa me te'zi?" zacsno je na tihoraa t^ — BTo, ka szem zvezani i nemrem, ka bi z tov lopatov razbio glave vszem onim, ki rr,e tii na lanci dr'zijo, kak psza." BV tvojem szrce odiirja"vanya gyehenszki ogen gori, to je včksi beteg, kak lanc i poga- nyanye lopate." „Ali ti nebi vdaro razno glavč szvojim ho- harora, csi bi tnogo?* BNe", odgovoro je Janos dlihovnik krotko »Jasz sze tnolitn za nyd, naj nyim Goszpodni Ullen Maria diakonissa I Pa je placs i velki vdarec doszegno prek-murszke evangelicsance. Juniusa 14-ga zaiitra ob 8. vori je vu Bogi vopreminola pletnenitoga szrdca, novivrbaszke diakonisz materne hize szeszter edna vrela kotriga, Ullen MSrija, vu 22-tom leti sztaroszti, v Martyanci pri sztarisov hizi, katna sze je vu teskombetegi vracsit prisla. V-1926. szept. 1-ga je sztdpila med diako-nisse z-onim mocsnim nagibom, ka szvoj 'zitek Krisztusi na szlu zbo poszveti: diakonissa, ali szi Krisztusa szlO'zbenica bode. Z velikov ra-dosztjov i vdanosztjov sze je vcsila vu imenfl-vanom szpraviscsi i oszvojila szi verenavuka znanye, poleg steroga sze je gedrno vajala vu krsztsanszke Ifibeznoszti opravicaj, naimre szla-boga razuma i vu tela zmenkanyi bodocse ne-volne dece razreda je blla voditelkinya, stere je z-prSvov materszkov liibeznosztjov i szkrbnoszt-jov obravnavala. Nyenoga topJoga szrdcd naj-vekse zelenye ]e bilo vu nas kraj pridti. Eti je zelela szvojo cerkev szlfi'ziti i mi szmo nye szrdca naroke delali, pripravlali nye pot, da naj kak gmajnszka diakonissa nadaljava med nami szvoje blagoszlovno pozvanye. Ka nakeliko sze je intereszerala i na szrdci noszila prekmurszke cerkvi dugovanya, natn ka'ze i t6, ka jev-jedini nas verszki csaszopis, v-DUsevni liszt nagoszti Bog odpOszti, ar nevejo, ka csinijo." Na drfigo nocs je nemec zacsno gucs. BKa szi vcsino, ka szi esze priso?" »Veren szem osztano k Bogi i k szvojemi vadlQvanyi." Pomali szta sze szpajdasivala. Nemec je pripovedavo, ka je v Tharingii kovacs buo, Ul-rich nyemi je ime. Dalecs szveta poznano, he-resnye pukse je znao rčditi. Lepo hi'zo je meo poleg placa. Zadovolno i lepo szta 'zivela z-'zenSv. Vszako nedelo szta vktiper sla v cerkev. Bla'zeniva szta bila, dokecs sze je ne zgodilo, ka je r .. . . i grdda zmozen goszpoddr ocsi vrgo na nyegvo 'zeno. Ednok je ona v ogra-csek sla, steri je zvun varasa biio. Szoldacke szo jo vzeli okoli i szo jo v grad odvlekli i od tisz-ti mao jo je ne vecs vido. BV nocs-vodny6 szem verosztiivo v goscsi pri grždi", pripovedavo je dale kovacs, Bi ed- junius 20. DOSEVNI LISZT Sztrdn 77. piszala jako navucsne cslanke, steri bi escse ednoj theologijo vucsenoj oszobi na diko szlii'zilš. 'Zalosztno, v sorsa nyčncga 'ziJka knigaj je nacsi bi!6 popiszano. Szirota, zdrauje je po-gubila, szmrtnoga betega klica sze je zbiidlla vu nye 'zivoti, liki vu lepoga, erdčcsega, odzvo ia sze zdravoga vidocsega jaboka gedri nevaren csrv driizga, znfcsflje i na nikoj szpravla te znotresnyi bogsi tal, tak je i ona tildi vu szvoji mladi, cvetčcsi letaj na porob szpadnola csa-muTnotni betegi, steromi proti sztanoti je cs!o-vecse znanye ne bilo zadoszta. Zevu premino-csem leti je vu Golnika szanatoriumi iszkala i probala ozdravlenye. Odnut sze je zbdgsana, vkreplena povrnola naza k-szvojega dela pre-sztori, ali od Ietosnyega viizma mao sze je znova szka'zuvao i pobiido pri nye plficsni beteg, vih-noti je zacsala, domo je prisla, vlčgla je i poleg vsze roditelszke szkrbnoszti je ne bilo za nyo vecs pornocsi, povehnola je vu zitka szvojega lepoj mladoszti, liki gingav cvet i iiszJek, stero-ga mrzla sz'ana vuszpi. Nye pokopaiiscse je z-velkim tiljemanyem preteklo doli, csi je bar jako de'zd'zevno vre-meri bil6, je donok z-obcsine, z okolice jako, jako doszta liidi prislo vkflper, ki szo jo naveki-vecsen pocsinek szprevodili i nye szlednye po-stenye prikazali. Prisla je jo szprevajat edna nyžna tuvariskinya, od vrbaszke diakoniszmatere hi'ze tud!, stera tč hfp ravno vu Radainszki topiicsj prebj.ua. Szobotskoga evang. 'zenszkoga drii'ztva zasztopnikojce szo pod Dr. Sotnen La-josove predszednikojce vodsztvom prisle i cvetja : cscpicse prineszle i polo'zile na toga povehnye-noga cveta rnrtvecso skrhiyo. Gmajnszka dalar- ' da je szrdce cbhodno szpevala tu'zne, placsne peszmi; mrtvecso predgo szo obszlfl'zavali mesztni duhovnik na podlagi szvetoga Mataja 27-torn tali 42 versusa szveti recsi. Eden za driigim gubi szv^ta nasa maticerkev trosta pune roVce, prisesztni vremenov delavce. Za csrnelavszkim Titan Karolyom, krizevszkim Csshuk Sandorom — zdA pa Ollen Mafiska diakonissa je odhajsla z-r^da oni, ki szo sze pripravili za pozvane delavce k-Goszpodnovomi vinogradi. Tak da bi sze Gedeona prigoda po-navlala nad nami. ,,D6nok je predoszta te bojiiv-nikov — to je pravo Goszpod. Escse bi sze naisao nikak, ki bi znabidti to miszlo, ka szfe z-cslovecsov mocsjov pobili doli protivnike vase i ne z-Boga pomocsjov." • •¦.',..¦¦: Vu mladi szvoji letaj odhajajocsa bojlivni-kojca nase szvete matere cerkvj, Ullen Mariska, pocsivaj mirovno vu Goszpodni. Obarjemo tvoj blajzeni szpornenek. Ti szi ze na nebeszkoj ve-likoj vecserji bluzi pri tvojem Goszpodi, pri Jezusi Krisztusi! (K.) Gda csiiti cslovek, ka je nyegova dusa cse-aierna, nyegovo szrdce nalurno, naj niti negucsi, niti necsini." (Marmontel.) nok je goszpodar szam priso vo na lovino. K nyerni szem szkocso i zadavo szem ga sz-prosz nimf rokami. Odbe'z.oszem, ali najsliszo me i na galyo szo me oszodili do szmrti. I zda pek-lenszki ogen gori v meni, da bi nyim nazajpla cso vsze tiszto mantro, stero szem pretrpo. Te ogen je ne mogocse v meni pogasziti." ,.Mog6cse je" odgovori Janos diihovnik. BMog6cse je, szamo odpiiszti onim, ki szo proti tebi pregresili i te G. Bog tvoj velki greh tudi odpiiszti; odpiisztsenye pogaszi odiirjavanya peklenszki ogen. Vzem: gori iarem Jezusov, steri je lehki, bojdi poniznoga, krotkoga szrca i naj-de zgiibleni m^r diise tvoje." Driigo nocs szta szi pa dale rszgovarjala. nV tvojem szrce zaisztino negori odiirjava-nya plamen?" pita kovacs. BCsi sze vcsaszi-vcsaszi scse zbuditi v me-ni, zadisim ga pri cajti, ar szem jasz mocsnesi, ar meni Bog i lubezen porraga obri vsze hfidi miszli i csiitenya. I molim. Molitev je dusevno ro'zjž proti szkiisavanyi satana." »Jasz nemrem k tisztotni Bogi moliti, ki je vsze to na mene dao." MTf neves, ka G. Bog tiszte kastiga, bicsu-je vnogokrat, stere lfibi i szamo 16 mocsne szkiiszi?" Po nocsaj szta szi vsz gdar zgucsavaJa. Te kovacs je tak jemao v szebe Janosove, ali bole — Bo'ze recsi, kak gda 'zčden vandrar do hiad-ne vretine pride i doli sze prigne pit. Zburkano szrce sze nyemi je pom^rilo, odurjavanye je sza-mo gda-gda vdarilo v platnčn i pocsinek ino m^r, steroga je Jezus obecso v Nyem vervajocsim, je oblado v nyegovom szrce. Janos diihovnik je pa csfito i prerazmo, ka ga je Bog ne zobszton poszlo esze, on tii tudi dii'znoszt ma poleg szvojega pozvanya. Zobszton szo nyemi zvezali telo z lancom, dfisa nyemi je szlobodna. Zobszton szo ga vrgli v galyarob-sztvo, on je tii ttidi diihovnik, ki Krisztusovoga evangelioma pravico glaszi, trosta i pobogsava drfige. Csiito ie i to, ka je nS szam, eden vere-brat je escse 'z-nyim tii, ki ravno tak trpi, kak on i sz kem szi lehko razdeli vervanye i Ittbezen. (Dale.) Sztran 78. DUSEVNI LISZT junius 20. Ullen Maria i Diisevni Liszt. Szkuže szo sze mi pritisznole v ocsi, gda szo mi preminocso nedelo zadvecsara liiblena m6ma Jonas Vilme diakonisse v Puconszkoj so-li eto pravli: Mariska je dnesz vgojdno mrla. Szkoron szem ne steo vervati, ar szein tč csasz nika ne csuo od t>yč ino od nyenoga betega. Szirota Mariska! Od steriga mao szem jo szpoznao, tak szetn csuto, ka sze dragi kincs szkriva vu nyej, steri escse na vnogi haszek rria bidti nasoj cerkvi, nasemi narodi. Ali zda je 'ze konec etorni racsunanyi. 'Ze grob zakriva ono lepo mlado telo, vu sterom je taksa plemenita diisa prebivala kratki 22 let. Kroz nyeni rodi-telov, szesztčr, rodbine.~~fiivarisic jo 'zalu,e ino obarje z gJobofcov, isztinszkov boJeznosztjov 10— bezni ete retko dobre csčri, szesztrd itv. szpo-menek; ali zvon te tiid: ini szpomenek poszta-vimo riye eti va nasern liszti; nyeni kep ednok tiidi notridčnemo vu nas liszt ino vu nas novi Kalendari. Vu ete szpomenek notriszklenemo tiszio veliko pcstiivanye, liibčzen i pres!inianye, steroga sze je eta proszta, mlada diakonisza z-szvojiiiiš oszebnimi szposzobnosztami ino gedr-nosztami za vredno vcsinila. Popreknoszt vise szegajocse raiumne i dii-hovne nnogocsnoszti szo sze szkrivale vu nasoj Ulien Mariski i tč szo 'ze zacsnole reszan do-ber szad prinasati za nas narod tudi. Vu tom znanyi szmo zacsnoli piszati i vodavati ete nas liszt, ka toga vodavanye je za naso cerkev szta-novitna dii'znoszt. Z-dosztimi triidmi, vu Boga polozenov viipaznosztjov szmo cdpravlali nase delo. Vu Boga polo'zenoj vjjpaznoszti szmo sze do etiga mao ne vkanili; ali Goszpodnova po-mocs je ne szploh po onoj poti prisla, kak szmo szi to mi z csiovecsov pametjou pretnisz-lili. Za szploh naturno szmo dr'zali naimre, ka Diisevni Liszt, kak nase sinyorije csaszopisz, kak fontosno cerkevno dugovanye brez voje-manye povsz^dik z navdiisenosztjov goriprimle-jo i ga bodo razsiirjavali. Zaisztino sze je to ne szploh tak zgodilo. Vu nasem vfipanyi szmo sze jako vkanili na nisterni mesztaj, gde bi naj-bole csakali podp^ranye. Eden za ovim szo pri-hajali nazaj liszti, na nisterni mesztaj szo niti ne vardenoli ga razsirjavati, vise toga sze szko-ron szrdili, ka szmo zacsnoli liszt vodavati, no csi szmo nri z-tem reszan ne steli drugo, kak szlii'ziti naso cerkev, i po tom tiidi delati vu Goszpodnovi goricaj. . ' Ali Goszpod je nasz nčosztavo; na po-mocs nam je prisao po drugoj poti. Za edno trostajocso pomocs nam je vooznaraeno liidi Ullen Marisko, stera, csi bš nyej Bog !zitek po-du'zao, bi znala bidti navdžhnyena verszka pesz-nikojca ino piszatelica nasoj cerkvi. Ona je nas liszt jako liibila. T6 szvedocsi-jo ete nyčne recsi z-nyenoga ednoga pisztna vo-vzete: Eti mamo edno deszčtero razlocsni c^r-kevni lisztov. Ali Diisevni Liszt je meni najliib-lenesi! Vu ednom ovom netnatn tak velike ra-doszti, kak vu nasem lubl^nom D. Liszti. Taki iszti vecser, gda ga dobim, ga rnorem precsteti, csi szetn escse tak trfidna. Eti nyim poslem par artiku!osov za D Liszt i na gordr'zanye Liszta 30 Din-ov. Ja, ne szamo z-recsatn:-, nego z-delom je podperala ona nas Liszt. Vecskrat je goripoisz-kala ete nas liszt z-szvojimi globoki, lepi miszel punimi cikami ino versusamš. 1928. aug. 20-ga je prisao na ocsivesznoszt v nasem Liszti prvi nyeni cik, steroga je brez podpisza poszlala notri. Vu etorn ciki na podldgi Esaisa 55, 6 v. kaze na nisterne falinge nasega naroda i opo-mina na iszkanye Boga. Z-kaksim pozd;gnyenini duhom szmo v'zi-vali Nyene lepe versuse : BNezataji ga !", MBeth-lehemszke jaszli" . . . Pri notriposz)anyi etoga zadnyega versusa je piszala : ,,Palik truplem po dveraj Dusevno-ga Liszta. I to csinim vu tom viipanyi ino zna-nyi, ka sze mi odpre. Bli'za sze Advent i Bozics i z tem navkiip bla'zeni glasz za celo krsztsan-sztvo ino szvet. Zato sze vu meni tiidi rojijo globoke ino Omurne miszli, stere prav niti ne-rnorern vopovedati. Zato szem z mojov kratkov pametjov ete versus (Bethlehemszke jaszli) szpra-vila, steroga poracsam celorni mojemi narodi ... Poszlala szem okt. meszeca tiidi edno pripo-veszt otrokom v D. Liszt. Prevecs bi mi 'zmet-no bilo, csi bi na zgiibo prisla. Ar jasz vszako mojo sziobodno tninoto na to poszvetim, ka z lubeznoszti delam za moj narod. (T6 ny^no pri-poveszt od ,,Dva dobriva prijatela" je prineszao nas Liszt.)" Z-boleznim szrcom opaziije ona tain dale-cse, ka nasi vucseni liidje nepodperajo zadoszta Diisevnoga Liszta. Zadnyi nyčni cik : ,,Eden kep z Indije nam na vcsenye", szmo v prvesoj numeri prineszli. Z-tem cikom prikapcseno je nam med drfigim junius 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 79. eto piszala: Pčlda etoga indianera je veliki na-szled napravila na vsze nasz. Zato jo doliszpi-sem ino odposlem, ar sze trostam, ka de za peldo szlii'zila nasim cstenyarom tiidi. Ar dnesz,-dčn szmo mi liidje prevecs nezahvžlni. Zvdnto-ga bi rni zmetno bilo, csi moj nžrod nebi szmeo niicati po szvojem materszkom jeziki Lutherov kathekizem, steroga indianeri tiidi po szvojem poganszkom ieziki majo. Szirota Ullen Mariska ! Diisa sze tni pla-ka za tčbe. Mojo podporkinyo, na delo biidite-lico jocsem vu tebi. Tvoja pčlda obarje od ca-ganya, od volozgublenya proti sztnogornoszti mlacsnoszti, proti nepravicsnoszti, napždanyi, podkopnomi de!i hude vole. Za lepso prisesztnoszt nase cerkvi szi stela 'ziveti. Ali Goszpod je nacsi miszlo. Dopadnola sze je tvoja dusa nyemi, zato je hito 'znyov z etoga hudoga szveta, z vszakoga zemelszkoga trplenya i nevole. Tvoja vera ti je dala sztanovito ze tiidi pred szmrtjov pocsinek, ar szi csutila, ka sto verje vu Krisztusi, csi gli merje 'zive. (L.) Zakoi je cslovek?! Eden posteni sztarec je pravo ednorni pro-tesianszkomi piispeki: Proszitn — sztvoritel Ocsa G. Bog je prvle sztvoro nevole i potom liidi, naj zbojuje-jo nevole. Moliteu, stera nBpafrBbuje vremena. Eden duhovnik je med potiivanyetn vu ed-noga velikoga varasa ostariji prenocsiivao, gde je med vecsimi edna rnlada 14 - 15 let sztara szlu'zbenica szlii'zila. Gda je eta szlti'zbenica vecser nyemi vodo prineszia, szi je v-gucs sztano 'znyov i med vecsimi jo pita: csi ma sego Boga moliti ? ,,Doszta je tii dela, proszim, — odgovori deklina v-edno formo nemamo mi na to cajta!" ,,Ali pa zato donok na eden zdiihav: Goszpodne bojdi z-menomu ! — bi vendar do-nok mela cajt ? — je diihovnik zamerkao. ,,Na teliko bi escse cajt rnela, — odgovori deklina." ,,Csini tak, moja csi! Probaj kamcsi ete nisterne recsi : ,,Goszpodne boj z-menov"! — praviti vu szebi z-prdvov poniznosztjov. Med delom, med hodbov je tiidi szlobodno pr&vis i iaksega hipa szi na Boga miszli!" . . . Z-tžm sze je diskuršlivanye dokoncsalo. Diihovnik je v-gojdno dale odpotiivao, de-klina je tam osztala. Po vecs leti je diihovnik nevedoss pa tamta meo pot i pa je v-tisztoj os-tariji prenocsuvao. — Vecser poleg navade pa vodo prineszejo v-hi'zo i szlii'zbenica ne, ka bi navadno doj djala kantlo, k-duhovniki je sla i prisztojno nyemi je roko kusnola. Diihovnik jo je z-gviisnim leknenyom gledao. ,,Vidim, ka sze 'ze neszporainajo z-mžne, goszpon diihovnik — pravi deklina. — Jasz szem ona, steroj szo pred bluzi sesztimi letmi te tanacs dali, ka naj molim kamcsi eto kratko molitev: »Goszpodne bojdi z-menomi" Jaszszem to vcsmila i vszigdar szem na Boga miszlila. I mojo duso je takse szladko obcsiitenyenapunilo, pri toj miszli, ka ober našz te dober Bogjesz-te, ki nesztanoma pazko mk na nasz. Vsze vidi. — Vidijo, goszpodne, vu etoj ostariji szo sze od onoga hipa mao do petdvajszeti krat ze premenyavali sziii'zbenici, ali mene goszpod ne-odpiiszti vkraj, ar kak pravi, sze zaviipa na me-ne. I vsze to onoj molitvi mam hvaliti, na ste-ro szo me oni budili. Ona me je vszigdar od htidoga zadr'?avala i mocs mi d&la k-dobroga csinenyi; vu patnet mi je prineszia, ka odnut zgora nikak nesztanoma na mene pazi. Od ono-ga hipa inao ne szamo ono kržtko molitev mo-lim, nego szenti sze navcsila druge lepe molitvi ttidi. Vszaki den vu moiitveni knigaj cstern i vi-ditn, ka csi cslovek scse, bogrne md csasz szi z-B6gom escse dugse vremen cseresz dneva zgovarjati . . ." Oh bšr bi ete devojke pelda te driige tiidi biidila iszkati ona, stera nam k-diise miri szlfl'zijo! . . . Bfltriven Eden tnladi pojbar, steri je iiibo Jezusa, je csiio, kak je spotao Odkupitela eden cslovek. Te je z-postenyom, ali z omurnov odlocsnoszt-jov etak pravo : ,,Jeli poznate Goszpon Jezusa, ka etak gucsite od Nyega?" ,,Ne" odgovoro je te cslovek ,,i n ti nemam vole sze szpoznati 'z-nyim." ,,Oh", odgovoro je pojbžr, »gviisno bi nacsi gucsali vi od nyega, csi bi znali to, stero jasz znam, ka je Jezus szamovolno mro na kri-zi, naj ndsz zdr'zi." Spotarec je tiho gratao, ne je vupao vecs po lehkoskom gucsati od onoga, steri szi 'ze med decov etakse batrivne boritele zna gajiti. . .,.,-¦¦ • '.'.''¦' .1. .--¦, Sztran 80. DOSEVNI LISZT junius 20. KOLOSVARi FERENC 1855 1931. Majusa 26-ga je \u Bogi vGpremino Ko-losvari Ferenc vpokoji bodocsi \.ucsitel vu 76 let sztaroszti; po 53 !et blaj'zenom histvi szo majusa 28 ga na vekivecsen pocsinek polo'zene nyegove mrtvecse koszti vu szobctskom biuttvi. Te preminccsi sze je v-1855-torn leti junia 28-ga v Puconci od kmetski roditelov narodo. V-Soproni je szpuno szvoje vcsenyL; v-1875-tom leti janius 25-toga je na vucsitelszko cseszt po-oszobleni, toga lefa szeptembra je 'ze vu mo-ravszko evang. filialno solo odebrani za kantor-vucsitela, gde je med cele obcsine postuvanyem vszem na najiekso zadovolscsino 6 Itt szpu-nyavao szvoje blagoszlovno pozvanye. Z-Mora-vec je v-Tesanovszko drzavno solo imenuvani, gde je 41 leto vcsio i szliizo tak, da je tesa-novszke včszi vezdasnye pokolenye navekse vsze od nyega dobilo vcsenye i pod nyegovovrokov zraszlo gori. 17 let je bio szobotske krajine vu-csitelszkoga dru'ztva notaros. Pri "moravszke evangellcsanszke gmane gruntanyi je, kak vreli eden vodni moz bio, zaprva, kak gmajnszki taj-nik, szledi pa, kak gmajnsžki inspektor, je ne-oblrudjeni delavec bio vu Goszpodnovom vino-gridi. Cseresz 27 let je brez placse v-tesanov-szkoj soli katholtcsanszki verenavuk vcsio. Z-sterim neszebicsnim csinenyem je med tesanov-szke vžszi_i szoszedni vesznic dvoje vere, evang. i kalh. vere vernikmi jedinsztvi i vkiiprazmenyi griint polo'zo i notri poszvedccso, ka liidje, csi szo bar razlocsne vere, lehko mirovno vkiippre-bivajo i vszaki poleg szvojega navuka Bogi szlfi-'zijo, ki je eden i vsze nasz Ocsa. Diiga leta je bio liidi vreli pazitel solszki drevesznic vu Szo-botskorn szrezi. Te pokojni je eden z-one sztare garde bo-docsi nasi vucsitelov bio, ki je vucsitetezko cseszt ne szatno za 'zivlenya priliko, nego za pozva-nye dr'zao, vu dflhi i teli navdaseni delavec tak vu soli, kak zvOna sole; liiddtn dobrovolen na-szliizbo gotov pomocsnik, hasznoviti voditel je bio, k-komi szo sze vu szvojega 'zivlenya vsza-ke fžle polo'zaji z-vupazncsztjov prib!i'zavali. Z-toga je szhajalo ono vrelo prestimanye i pos-tiivanye, stero je on od szvoji vucsenikov i ver-nikov v'z«vao. Vsze to je pa nemogocse v-krat-kom 5 6 let vremeni, nego po deszetinaj szvo- jega pozvanya neszebicsnom sžpunyavanyi do-szegnoti i zadcbiti. Oszlableni, v-te!i vtreti i obtrudjeni vucsi-tel je v-1922-toga 1. nov. 13 ga odsztopo od szvoje szliizbe; po 47 let szamoga szebe gori-a!diivanya vrelom delovaoyi je v-pokoj sztčpo i v-Murszko Szoboto sze odszelo. Tii szi je po-szebno pri opravicaj Diacskoga Doma veren ino tocsen tal jemao. Nyega pokopaliscse sze je majusa 28-toga med velikim 1aljemžnyeni zrvsilo- Na szlednyo pot szo ga rned vecsimi szprevodili tesanovszki ogengaszilci, nyegov.i bivsi vucsenici, tak ogen-gaszilci, kak zahvalni vucsenici szo venec polo-'zili na grob nyegov. Pokonyaka mrtelnoszt je globoko obhodili prijatelov, znancov nyegovi szrdca, ki szo ga za volo odkritoga karaktera, za dobroga, lubeznivoga. krotkQga znasanye ne-dokoncsano liibili i postiivali. — Oszfavlena nye-gova familia i odnasz vzemi szrdca nasega talje-manya! Naj bode szladtek i miroven grobni szen nyegov! Na pavidenye ednok vu onoj bogsoj domovini! Daroviten i Szkopec. Domo z-cčrkvi idocsa dva gmajnara, eden daroviten i eden szkopec szi zgovarjata. Daroviten: Kak szo goszp. duhovnik dnesz vocznanili, je lepa suma aidovov prine-sena na cerkev i na driige cile. Szkopec: Kama devajo 16 vnoge pene-ze? — Sto visesnye ma, on lehko aldiije, pri-meni to nezide. Daroviten : Csi bi ildovov escse kelko-stekrat vecs prislo vkiiper, bi nigdar nebi vises-nyi bili, telko je potrebcsine, ki nyd potrebiijejo. I ki aldiije, nigdar nepita, na koj sze obracsajo szamo li taksi, ki nealdiijejo. Ti pravis, ka od tebe nezide, pa ti zda ze donok velko sumo mores meti z-oni penez, slere bi na aldove meo davati, kama je devas tak ti ? R&vno bi od tebe zislo zda 'ze. Vidis, kak je to, ka ki aldiije, sze nyemi nepozna, ka bi tiszto falilo ? S z k o p e c : Hm ! Hm ! od szramote vecs negovori. ^Mucsi, ali szamo takse gucsi, ka je bogse od mucsanya." (Pythagoras.) * ,,Ne dajte sze zapelati. Hflda tuvaristva szkvarijo dobro jakoszt." (I. Kor. 15, 33.) ¦\\ junius 20. DOSEVNI LISZT Sztržn 81. Razlocsni mali glaszi. Radoszti glasz. ,,Ar kikoli sze od Diiha Bo'zega vodijo: tej szo Bo'zi szinovje. Ar szte ne vzeli Diiha szlii'zbe pa na sztrajh, nego szte vzeli dflha szinovcsine, v-kom kricsimo Abba, to je Ocsa. Szatn Diih szvedocsi dtihi nasemi, ka sztno Bo'zi szinovje." (Riml. 8. 14 16). Pozvanye. Prekmurszka evangelicsanszka sinyorija szvoj r.letni gyOies juniusa 29-toga bode dr'zala v-Murszkoj Szoboti, na steroga sze vsze postuvane gmajne z-tčm opominanyem pozovčjo, da vu napre dr'zani gmajnszki gyUlesaj szvoje zaviipnike odeberejo i z-pravilno obravnanitni napiszki oblasztsene na gyUles poslejo Redovek: 1.) Ob 8 vori boza szlii'zba, za tov offertorium na podporno drfi'ztvo. 2.) Sinyorszki gyiiles vu cerkvi. 3) Gyiilesa 6sznov, Napisznika veritelov voimeniivanye. Predszepnika predgovor. 4) Si-nyora naznanenye i loga punktuma razprav;anye. 5.) Preminocsega leta sinyorszkoga gyUlesa na-pisznika razpravlanye. 6.) Disktriktualnoga gyti-lesa napisznika razpravlanye. 7.) Statislika. 8.) Dijacskoga doma naznamlo. 9.) Racsunszko-ga sztolca naznanenye. 10.) Peneznika racsunda-vanye. 11.) Podpornice gyiiles. 12.) Prosnye. 13.) Prisesztnoga leta gyiilesa meszto. 14.) Za-. klucsek. — Murska Sobota, 1931. junija 9. BENKO JOSIP KOVATS ŠTEFAN sinyorszki inspektor. senijor. Z-pfispekovoga urada. Dr. Popp piispek szo maj. 18-ga szprejeti bili od tninisterpresi-denta general Živkoviča v-audiencijo szo poro-csilo dali od bivoszti nase c^rkvi. Z-tem pri-kapcseno szo tiidi szprej&ti bili od ministra pri ministerpresidenti, od g. Dr. M. Srškiča. Szovjetruszlja je prepovedala notripela-nye bibJij i pobo'zni szpiszov po vszč jezikaj i za vsza verevadlfivanya. Apacse. Jun. 4-ga szo pri nasz vu soli Luthar Adam puconszki dtihovnik Bo'zo szlflz-bo drzali i Krisztusovo szv. vecs^rjo voobszio-zavali. Znyimi szo bili Ruzsa Ferenc szobotske fare kantor z-szvojov goszpov i Titan Jo'zef puconszki solszki ravnatel. Ah kak veszelo szmo popevali nase lepe peszmi pod vodsztvom taksi mocsni kantorszki glaszov. Duhovnik szo nasz poleg Esaisa 6, 1—8 recsi opominali, naj sze vszigdar na vodsztvo szvčtoga, povszudnazocsi bodocsega Boga zavupamo, ki je nam grehsnitn lOdem po Krisztusi tnilosztivni Ocsa i bojdimo 'zivi krsztsanye, szvetloszt i szol vu nasoj raz-torjenosztil Z-pozdignyenim i bogatesim diihom szmo razhajali z-nasega szpraviscsa. Prisesztna Bo'za szlfl'zba aug. 15-ga bode pri nasz. Nase sinyorlje diihovnicke, inspektorje, kantorje i drugi csesztnicke szo maj. 28-ga v M. Soboti meli szvojo szprotolLsnyo szpoved, po steroj szo Luthar Adžm puconszki diihovnik voobszluzdvali Szveto vecserjo. Za iem je kon- ferenca drzana, na steroj je razpravleno od vecs fontosni cerkevni pitany, ino je poszlflhnyeno naznanilo szkrbnika D. Doma. Dflsevnoga Liszta prisesztna dvojna nu-mera augusztusa 10 ga pride. V-Puconszkoj fari je na PrekmurszkoEvg. Podpornico naszledOvajocsi aldov vklipnabrani: 1) dohodtek vu cčrkvi viidjani podporni ladic 48 5 D, 2) dohodtek mosnye na szvetek refor-tnadje 104 D, 3) offertorium pri podpornoj bo-zoj sz^fi^zbi na Trikralovo 348-75 D, 4) konfir-tnandusov (decskov) aldov 122 D, 5) po vesz-nicaj nabrani aldov: Andrejci 78 5, Bokracsi 19, Brezovci 9325. Dolina 405, Gorica 3475, Krnci 265, Lemerje 97 5, Markisavci 59, Moscsanci71, Pecsarovci 52, Predanovci 101-25, Polana 80, Puconci 183, Pu'zavci 90, Szebeborci 120, Sala-menci 79, Vanecsa 76 5, v 17 obcsinaj je vktip-prislo 1298 75 D. Vszevkiip je tak dariivano na Podpornico 1922 dinarov. Eden goszpod bl radi kOpili prvi pet letnikov Dusevnoga liszta. Csi bi ji sto meo k-odaji, naj to i ceno naznani v-Puconcel Turobni glaszi. Po dugom trplenyi je tnaj. 18-ga osztavo marni szvet Loncsar Miklos na Vanecsi, sztar 60 let. Jako dober ino szkrben včrt je bio. — Znovics je velki vc*arec doszčg-no Brgleszovo familijo, stere edna kotriga Brglesz Jo'zef v Pu'zavci je nanagli raaj. 30-ga, sztaroszti szvoje 49. leti viipremino. Vu nyetn szmo zgti-bili pascslivoga i poniznoga csloveka. — Jun. 7-ga je mirovno na szmrten sz^n zadremao v Puconci Grof Ferenc, ocsa nasega nepozableno-ga Grof Miklosa. Szkoron 87 let je zadobo. Le-pa, velka familija deca, vnGki, zavnuki ga'zalfi-jejo doma i v Ameriki. On je bio najsztaresi moz v Puconci. — Szlobod je mogao vzžti na Goszpodnovo pozavajocso recs od szvoje farai-lije, obcsine ino cčrkvi veren kmet vu ti telovni i dfihovni: Jan'za JSnos v Predanovci.Jun.8-ga, sztaroszti szvoje 82 gom leti nasz je osztavo. Pelda je bio vernoga krsztsenika, komi szo nasz-ladna bila prebivaliscsa Goszpodna. On je vszig-dar obszeo szvoje tneszto vu Bozoj hifzi. Dober iamilszki ocsa je bio; zvon zen^ petčro szinov i edna cs^rica ga 'zaluje. Delaven, szkrben kmet, pohizen, krotek cslovek je bio, koga je vszaki, ki ga je poznao, postiivao ino Iflbo. — Velka 'zaloszt je dojsla Franko Ferenca imenitnoga pu-conszkoga kovdcsa i familijo zgabicskom 4 letne cserice, steio szmo jun. 11-ga szprevodili natoj zadnyoj nyžnoj poti. — Naj majo vszi eti vo-preminocsi szladtek grobszki szen i blazeno gorisztanenye! Ny^ zaluvajocsim pa najda vsze-ga trosta Bog vu nyegovoj szv^toj voli szi po-csinoti 1 Ausztrija. Juniusa 28—30 bode szvetila salzburgszka evangelicsanszka gmana 200 letni-co onoga tiiznoga dogodka, ka je Firmian salz-burgszki r. kath. ersek 30,000 salzburgszki evan-gelicsanszki diis v pregnansztvo sztirao. ¦,'/ ¦¦*¦¦¦%?, Sžttran 82. DOSEVNI LISZT junius 20. i-te¦_-, Gda diihovnika radoszti szkuza polž- va. Barunojca Pronay Roza je 2,300.000 D. fun-d&cijo djala v-Balassa-Gyarmati na edno lubčzni hi?zo, .vu steroj 'ze prebiva pet, z-szebom nela- dajčcsi, obsztarani, esztavleni ^zenszek, pod vodsztvom, lubeznosztjov i dvorbov edne dia- konisse. Gda je eto nasztavo duhovnik pred ed- ¦ nim meszecotn prekdao nyeriomi zrendeliivanyi, on je znao najbole, ali znali szo tiidi nyegovi vernici, ka zaka sze je bliscsila radoszii szkuza, -vu nyegvima dvoma okoma! •v< Posta. Koesis A> Ratkovd. 100 Din. pri- "jali. Do konca 1930. leta vase napreplacsilo vre- di. Na eto leto szte escse du'zni.¦; Re\>. S. Szmodis Perth Amboy. Z-velikov zahvalnosztjov kviteramo, ka szrao v-roke dobili 25 dollarov za kalendarije i 16 dolJdrov za Diisevni Liszt, na steroga szo dali po eden-eden dolldri: Proszics Adam, Kuzma Janos, Kolosa Jo'zef, Hasaj San-dor, Roudi Janos, Kardos Jatios, Vajda Sandor, Zakocs Ferenc, Zrinszki Imre, Paszicsnyek Ste-van, Sinkec Antal, Sinkec Sandor, Ladany Janos, Bartalanics Ivan, Kozic Janos i Sanjek Lajos dii-hovnik, Z-kollegfžlnim pozdrdvoml Turobni glaszi. Majusa 13 ga je vdova Kranyec Gyorgyova, roj. Marics Treza, z Nus-kove vu B6gi vč3preminola. Nyeno mrtvo telo szmo na nuszkovszki obcsinszki briitiv majusa 15-ga pokopali med velkim taljen)šnyom. Vu njoj je Kranyec Stefan, bivsi solszki szkrbnik na Gor. Szlžvecsi, i Kršnyec Franc buenoszayreszki mesztancsar, nas liibletii rojžk i nasega liszta vreli cstenyžr i siritel vu inozemsztvi, szvojo mater zgfibo. — Szpi preszlatko, nasa dobra mati, tvoj grobszki szen vu nuszkovszkom brti-tivi! Mi te nepozabimo, szpomenek tvoj obdr'zi-mo vu nasem szrdci I Do pavidenya I Gornya Szlavecsa. Na 1931. VI. 7-ga ob- dr'zanom gmajnszkom gyLilesi je ednoglaszno bio izvoljeni za obcsinszkoga szkrbnika Kiszilak Mihal z Gor. Lendave. — Po zlatoj knigi szo daruvaii na naso cdrkev zidanye: Minisztersztvo • za pravdo i vere je na prosnyo duhovnika da- , riivalo 3,000 Din. Szrdcsna hvala za ete darl Proszimo nadale džre na naso cžrkev zidanye i na farof griintrii kamen! — Na potporno driistvo szo aldtivali: Gor. Szlavecsa 163 D, Dol. Szla-vecsa 108'5 D., Vecseszlavci—Pertocsa 115 D., Szerdica 43 D., Szveti Jurij 63 D., Kuzma - Ma-tjasevci 41*50 D., Szotina 1-25 D., Gor. Lendava 67 D., Nuszkova 72 D., Vidonci —, solszka de-ca 96-50 D., offertoriutn na trikržlovo 91.5 D. i 74 Grosch. Vszevkliper je vu nasoj gmajni da- ruvano na potporno drustvo 986 Din. i 74 Grosch. . •>— vszg džrov Ocsa naj blagoszlovi daritele i naj boži blagoszlov pocsiva nad etimi darmi! • Evang. decč z pucdnszke-fare v zadnyem solszkom Ieti je bilo: v Puconszkoj stirirazred-noj soJi 182, v Andreszkoj dvorazrednoj soJi 71, v Moscsanszkoj dvorazrednoj soli 99, v Pecsa-rovszkoj dvorazrednoj soli 31, v Predanovszkoj soli 42, v Brezovszkoj dvorazrždnoj soli 70, v Szebeborszkoj soli 41. Szkiipno 536. V szrednye sold je hodilo okoli 40 decskov i deklic. Dari k nesžprhlivomi venci v szpomin na Lutharovp Fliszar Sarolto za Dijacskoga Du-roa stipendij; Pentek Mihaly Polana 20 D, Po-redos Matyas Pecsarovci 10 D, Podleszek Janos Predanovci 20 D, Merica Stevan Predanovci 10 D, Durics Franč Gorica 10 D, Kercsmar Peter Puzavei 10 D, Idics Karolina Puconci 10 D, Siftar Sarolta Gorica 10 D, Rituper Zoltan Mar-kisavci 10 D, Szeverova Pentek.Katica Polana 20 D, Fliszar Karolina Rankovci 10 D, Lanscsek Franc Volcsjagomila 10 D, Paucsics Etelka Vol-csjagoraila 20 D, Konfirmalivane deklice 177 D, Kiszilak Mihalyova Brezovci 10 Din, Szlivnyek Ir^n Vanecsa 10 D, Vukan Miklosova Radgonya 10 D, Szever Ilonka i Ana Nemcsija (Pecsarovci) 1 Mrk, Krancsics Mariska Puconci 20 D, Varga Maria Puconci 10 D, Podleszek Ivan Gorica 10 Din. — Najszrcsnžsa hvšia za tč korine postu-vanya! ' -ij?'. Szpraviscse Angleskoga ] Zvonesnyega tiivaristva za Biblije. Eto od sztoszedemdvaj-szeti let mao gorisztojecse tiivdristvo za Biblije je tnajusa 6ga melo szvoje szpraviscse vu Lon-doni. Letno naznanilo je napredao Wilkinson tajnik. Tiivaristvo zda ze po 624 jezikaj druka i siri Bozo recs. Preminocse Ieto szo vozdruka- 11 1,029.741 celi Biblij, 1,073.185 Novizakonov i 9,785.300 pojedini biblijszki knig. Notrijemanya je bilo 113,540.000 D, vod;jvanya 113,780.000 D. Vu deli doliobracsanya Biblije vedno veksi tao jemlejo zenszke. Predszednik szpraviscsa Hailsham je szpomeno, ka szi je on nigddr ne miszlo na to, ka kak prevecs dosztafele ježikov • jeszte na szveti. Doszta dobri Ifldi tak stirna, ka je pred 50-60 letmi bole pobozen bio szvet i vecs liidi je cstelo Szvetopiszmo, liki dneszdčn. Ali naznanila Tavžristva to kž'zejo, ka sze je razsirjenye BibJije pos^sztkratilo. T6 tiidi szpo-minajo, ka denesnya mladezen necste Biblijo tak vrelo, liki prvese pekolenye, ali od szvetovne bojne mao sze je podvojao v Angliji promet Biblije. Hailsham lord szpSmenovsi sze z proti krsztsanszke propagande Ruszije, je erkao, ka proti tomi szamo troje dugovanye pomaga: mo-lenye, pe]doddvanye i Bo'za recs. • junius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 83. Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi. -¦*-L"•- Napredani po ' : ! -KARDOS jANOSI Hodoskom duhovniki. Tetzel je 'ze vecskrat napreprinasane iszti-ne Luthera na ocsivesznom rneszti ze'zgati dao. Na stero szo i mladenci visne s6Ie wittenberg-szke, ki szo vucsitela szvojega Luthera vu szmrt lfibili i postiivali, hitro kredi bili, proti Lutheri vodžna vsza pfsztna Tetzela vkiippobrati i pred ednov neszmernov obcsinov na kreszi ze'zgati. T6 je Lutheri jako protiszpadnolo ; liki ednomi prijatelov szvoji etak pise od toga : ,BJeli mores goridjati od mčne, ka bi jasz, ki szetn pop, na-teliko od pameti prisao i tak zablodo, da bi na taksem meszti, stero je ne moje, proti ednomi vu taksoj cseszti sztojčcsemi csloveki tak veliko szramoto doprineszao ?" Luther je tak oszo-bo csloveka ino cseszt escse ,vu szmrtnom pro-tivniki postiivao i nyemi poleg navuka, i pelde nebeszkoga voja szvojega, hfido ne z-hfldim, nego z-dobrim povrnoti 'zelo : on je szteze krot-koszti ni pri raocsnom zroki neosztavo. Ali vsze zaman! - Vreli deraske pape, naime dominikanuske, szo nyega nepolisano odiirjavali, grizli i preganyali. Eden z-eti, po imeni Prierio, lasztivnoga szrdca szvojega riizno naklonoszt celo nedu'zno na nyega zmazati se-tuvavsi, z etov neszramnov M'zov je preszmekno po gniisznom peri szvojern plemenite prszi nye-gove: BDa bi ti, držgi moj Luther, od papo tiicsno piispekio d6bo, zagviisno bi po szlabesi sztrunaj mlato i odptisztkov tr'ztvo, stero zda z tak csarnim perom doliszpisiijes, bi iszam ti zvisavao." Gnusz etaksi je Luthera 'z-nyegove krotke sztave vOzdigno i na ete pravicsen od-govor pelao: »Da bi sze jasz za piispekiov tro, zagviisno ti nebi kaj taksega pravo, ka ti je na-teliko bolezno viiham; lehko tak stimas, ka jasz neznam, kakda sze v-Rimi k puspekii i drflgoj viszokoj cs^szti pridtidž?" — Globoka dreszel-noszt nad etak nevrednim 'zalcom žbo'zni i za-vr'zeni liidi, je nyega naszlednye nadignola v-Rirn piszati i papi osztro pred ocsi posztaviti, nakeliko sze od mcinyi prilizžvcov szlepiti i za nosz voditi da, geto pf6ttomi pred dobrovolni-mi prijateh vfiha ino dveri celo zaprete dr'zi. Ali pa vsze zaman I . Zaisztino csuda-i radoszti obcsiitenye obid-ti more vszako plemenito szrdce, geto vidimo,;;; kak gviisno zavupa na Boga Luther nas veliko . delo szvoje i nad nyega szrecsnim koncom niti '-, vu povodni teliki i tak grozni zadev nikak ne- -*y dvoji. Kak lepo pise oa z-te šztrani ednomi pri-jžtelov szvoji: »Krisztus, raoj goszpod, naj vidi, ..9 jeli sze dugovanye eto, za stero sze jasz vojii- '*. jem, mene, ali pa nyega doticse, brezi kogapo-' mocsi i vole ni pape jezik giicsati nemore i vu \ koga roki je i szrdce kržlov. Ka sze pa nacse-murni protivnikov rtioji dosztaja, ki sze mitrdno protijo i za menom sfltajo, nyim nemorem drii- ' go odgovoriti, nego eto: ki je šzirmžk, on sze nika neboji, nika nema zgubiti. Jasz nemampe- ¦ nez, ni dr'zanya, niti ne'zelem ni ednoga z eti.*); Li moje mrtelnd te!o mi je escse osztalo; csi' mi to z-jalnosztjov ali Szilov včszkoncsajo, bog-me mi nevcsinijo velikoga kvara, tekaj 'zitka mojega mi li z ednov dvema voroma prekralijo i tem prvle mi v-nebesza pomorejo. Meni je zadoszta, ka mi je nas goszpon Jezus Krisztus moj odkiipitel. Nyega scsem dicsiti, hvaliti i' gorizvisavati, dokecs 'zivo bodem." 4. Luther sze v-Rim pozovž, z-Kaje- • tanom i Miltitzom stuka, z-Melanch-thonom pa vjedlna. Prvle, kak bi Luthera vise szpominan liszt v Rim prisao, je on 'ze, od pape to zapoved vz^o, naj sze cseresz sesztdeszčt dnžvov pred nyega poszfžvi, i od predg ino piszm szvoji ra-.^' csun da. Eti ga je hudi sors csakao; ar je on iszti dominikanus, Prierio, ki nyemi je malo prvle -od ptispekije piszao, to'zec i navkiipe i szodec nyegov bio. Na dobro szrecso je nyemi netrbelo tž id-i ti; ar ga je moder Fridrik zebranik ze te nate-. liko polfibo, da ga je gotov bio nevkleknyeno braniti proti krvizelnim protivnikotn nyegovim; i zda je ocsiveszno vonazveszto, ka ga nedo-piiszti po Rimi vlacsiti i mantrati, nego je na ' ¦ tom bio, da bi sze doma pod odgovor vz^o. , Leo papa tak popusztivsi 'zelenyi poglavnika, ¦zapoved je dao poszelniki szvojemi, Kajetan ali "* Gaeta Tomžs bibornoki, naj Luthera v-Augsbur^- : gi poszliihne. , •«" , - *) Luther je proti naVadi popev, naime od vbogi szirmakov, za diihovne opravice niksega najema ne je-mao, protitomi escse i z-malim poistvom szvojim nikeli-.- ^ ko szirotic obdelo i raz.veszelo. „ . Sztržn 84. DUSEVNI LISZT junius 20. 1 V-dalesnye meszto eto je on v-1518. leti peski potuvao, obilno obdaruvani od poglavni-ka szvojega z-sztroskom, od niki poglaviti ta-ndcsnikov pa z-lisztmi, nyega tanacsi augsburg-szkomi poržcsajocsimi. Lisztovje eti szo nyetni jako hasznoviti bili; ar naime za nyi volo je on od plemeniti mo'zov, naitne od Langemantel imenuvanoga prednyega tandcsnika zevszov dob-rovolnosztjov goriprijčti i z-ocsinszkim telom je szkrbleno, naj sze nyemi nika hflda nepripeti. Tem menye je zadovolen bio on z-tem, kak je od bibornoka goriprijeti. Kajetan je preci vu zacsetki z-nedosztojnov grobosztjov nad nye-ga vdaro i z-szilov ga je primžrjao, na vsze nazavzeme, ka je proti papi vcsio i gda bi Lut-her odgovoro, ka je gotov 16 csiniti, csi sze nyemi z-szv. piszma poszvedocsi, ka je krlvi navuk nyegov. Kajetan obcsutivsi, ka je to do-prineszti nemogocse, z-nadiihtim oszmejavanyem szi je pomocsti setfivao, kak da bi Luther ka nerdzurnnoga pravo. Pri vszetn tom je bibornok takse neznanoszti ocsiveszno znamenye dao od szčbe, da sze je Luther nemogao zadoszta csu-divati nad nyim, liki szam pise: „1 donok sze praj ete drzi med dominikanusi za najzevcsene-sega; odked sze miszliti da, kaksi morejo bidti, ki deszet ali sztokrat ni'ze sztojijo." Nyega je bibornok, poleg navade neznani poglaviti liidi dolizakricsati i tak recsarn szvojim snocs i pos-tenyL szpraviti setfivao. Poprek i na kržtci er-kocsi: nyidva szta sze vjedinati nikak nemogla. Na konci sttikanya ga je Kajetan liki zavrgao i z-etimi recsmi odpiiszto: BOdhajaj i nepridi vecs pred mene, dokecs recsi tvoji nazanevze-mesl" Ali on je k-tomi ni vole niti nagiba vecs neobcsuto; liki szam lepo pise: ,,Znam, ka bi jasz najprijetnesi i najdragsi bio, da bi eto recs vopovedao: nazavzemem vsze; ali jasz nescsem krivoverec bidti z-nazavzžtjem one isztine, po steroj szem krsztsenik posztao. Rdj sze vmoriti, ze'zgati, z-domovine pregnati i prekunoti dam." Geto nyemi je pa i to vu viiha prislo, ka ga protivnici z-csemerom, ali ro'zjom prepraviti pri-liko iscsejo; zato je, na primarjanye prijatelov szvoji, szkrivoma odisao, i pred bibornokom sze vu Jiszti z-tem zagovarjao, ka je za volo zmen-kanya sztroska du'ze osztati nžmogao. Langemantel tanacsnik ga je edno utro v-zorje na edne male szkrivne dveri ptiszto vo z- meszta. Prij&telje nyegovi szo pri cdjti szkrbeli za to, da szta ga eti dva oszedlaniva konya pred dvercami csakala; na ednoga szi je on szatn szeo, na ednoga pa szluga tandcsa, koga szo predhodnici meszta, kak vardenyene ver-noszti dr'zincse 'z-nyim poszlali. Etak je on, brezi konyenikne oprave i obuteli, 'ze te prvi den na oszem nril zemle gezdo. Gda bi na vecsar z-konya doliobsz^o, geto je gezditi navajeni ne-bio, i kony nyegov je te'zke gonitvi bio, trfiden i medloven je znag szpadno na szlamo nocsno-ga pocsivaliscsa. Medtem sze je donok ogno pogl^da krvi-'zefcov szvcji; i to je velika szrecsa bila za nye-ga. Ar je v Ntirnberg meszti li hitro k-ocsam dobo trdno zapoved ono, stero je papa proti nyemi Kajetani vu piszmi poszlao. Eti sze Lu-ther za krivoverca vonazveszti, i tč recsi sztoji-jo: ,,Kak znaglics ti pod oblaszt szpadne, daj ga dobro i gviisno sztraziti, dokecs od ndsz zn6-vics zapovedi nevzemes, da sze pred nasz naj poszt&vi. Csi pa vu okornoszti szvojoj obtrdne, i ti ga vu roke dobiti nebos mogao; teda ti oblaszt i szlobodscsino damo, da po celoj nemskoj zemli nyega i naszlednike nyegove za krivoverce, pregnane, prekunyene i prekldte vo-prekricsis itv." Kaksa bJaznoszt bogeca proti Bogi! Kak da bi klucsi 'zitka i szmrti narodov vu roki nevolni mrtelni bili! Kelko krvi i pre-kletsztva zčlo szemen bi szejao Kajetan, da bi obldszt szebi dano zda niicati znao ino steo! — Ali on je na dobro szrecso nebio mo'z niti preszvetsene patneti, ni hiidoga szrdca i tak sze je z-tdla zevcsenoszti Luthera za volo szra-mote rdj ogno, z-tala pa, vu szpari velikoszti szvojega, nyega bole miliivati i zavr'zti, kak vu jamo szfihnoti setiivao. Ne doszta szledi je papa znovics, toti i zda zaman, vardevao od pecsine trdso szfalnoszt Luthera zmecsit!, i nyega na nazavzetje nadig-noti. Ali on je pri tom obsztao, naj sze prvle z-sžv. piszmom oblžda; zvontoga je oblflbo, ka, csi do protivnici nyegovi mucsali, tak i on mucsao bode: na stero gledocs je etak piszao papi: wJasz vadlfijem pred Bogom i vszem sztvorjenyem, ka szem nigdar nesteo, ni zda nescsem oblaszti rimszke cerkvi i nyi szvetsztvi z-kakgodi falom protisztanoti i jšlno skoditi." - i' (Nada]jdvanye pride.) . . Stampano v ^PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.