URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24
Ljubljana, četrtek 16. novembra 1978
Cena 2 dinarja
Leto XXXV
1534.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana in samoupravnega sporazuma e financiranju razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 na območju ljubljanskih občin, na svoji seji dne 2. 11. 1978
odločilo:
Razveljavijo se določbe
—	samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana ter
—	samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika,
kolikor se nanašajo na občane-uporabnike PTT storitev kot udeležence teh sporazumov.
Obrazložitev
I
Ustavno sodišče SR Slovenije je dne 14. 7. 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih samoupravnih sporazumov, ker je bila podana domneva, da se občani, organizirani v krajevni skupnosti kot uporabniki PTT storitev, niso izrekli o navedenih samoupravnih sporazumih tako, kot to določata ustava in zakon.
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa so po določbi 2. člena tega sporazuma delavci v združenem delu ter občani krajevnih skupnosti — kot uporabniki PTT storitev. Ti v okviru območne samoupravne interesne skupnosti PTT prometa združujejo sredstva za financiranje izgradnje objektov in naprav v PTT prometu (6. člen). Združevanje sredstev porabnikov v navedeni namen se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev oziroma z drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja oziroma s pogodbami (2. odstavek 7. člena). Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica delavcev zaposlenih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s sedežem na območju območne skupnosti, več kot polovica prebivalcev krajevne skupnosti in vse organizacije združenega dela v PTT prometu s tega območja (17. člen).
Na podlagi navedenih določb 6. in 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa sklepajo uporabniki PTT storitev in delavci temeljnih organizacij, ki opravljajo PTT storitve na
območju skupnosti, navedeni samoupravni sporazum o financiranju programa razvoja PTT prometa. Pri tem pa ne nastopajo kot udeleženci sporazuma v smislu zakona delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih — kot uporabniki PTT storitev, marveč le tisti občani v krajevni skupnosti, ki imajo montirane telefonske aparate v stanovanju in ki se s posebno izjavo v tak sporazum vključijo. Samoupravni sporazum določa, da bo delež združenih sredstev uporabnikov storitev za financiranje programa razvoja PTT prometa v obdobju 1976—1980 znašal 32v/o vseh sredstev (1. člen). Podpisniki se zavezujejo, da bodo združevali sredstva do konca realizacije programa, se pravi do 31. 12. 1980, Zbrana sredstva bodo uporabljena namensko za razvoj telefonskih kapacitet (3. člen). Občani v krajevni skupnosti, ki imajo montirane telefonske aparate v stanovanju, se zavezujejo, da bodo za realizacijo programa prispevali nevračljiva finančna sredstva v višini 0.10 din po ustvarjenem telefonskem impulzu. Podpisniki sporazuma, uporabniki PTT storitev, delovne in druge organizacije ter obrtniki pa se zavezujejo, da bodo prispevali za realizacijo programa iz svojega dohodka nevračljiva sredstva v višini 43,52 "/o od fakturiranega zneska za uporabljene telefonske impulze v preteklem letu (4. člen). Samoupravni sporazum o financiranju programa je sklenjen, ko ga podpišeta udeleženca sporazuma, in sicer uporabnik s posebno izjavo, in velja od dneva podpisa, uporablja pa se za obdobje 1976—1980 (10. člen).
Po podatkih območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana sc je v času do razglasitve veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa dne 22. 12. 1976 izreklo za sporazum skupno 81 krajevnih skupnosti, to je 51,24°/o. Pri tem območna interesna skupnost ni preverjala, kako je bil sporazum v krajevnih skupnostih sprejet.
Samoupravni sporazum o financiranju programa razvoja PTT prometa je bil v začetku leta 1978 odposlan v podpis vsakemu občanu-imetniku telefona na območju ljubljanske regije, po podatkih območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet pa ga je podpisalo nekaj več kot 20 »/o občanov — imetnikov telefonskih aparatov. Po lastni izjavi sc je območna interesna skupnost zavestno izognila akciji podpisovanja občanov v krajevnih skupnostih na podlogi osebnega izjavljanja, ker bi bilo v tem primeru potrebno izpeljati* zakoniti postopek, ter so se žaro odločili za akcijo neposrednega sporazumevanja z individualnimi telefonskimi naročniki.
II
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v mejah svojih samou-
pravnih pravic, usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji ter urejajo druga, z ustavo opredeljena razmerja skupnega pomena (144. člen ustave SR Slovenije). V postopku samoupravnega sporazumevanja tedaj ne nastopajo delovni ljudje in občani posamično, marveč organizirano v krajevni skupnosti in v samoupravni interesni skupnosti. Samoupravni sporazum zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo (149. člen).
Po zakonu o samoupravni interesni skupnosti za PTT promet (Ur. 1. SRS, št. 24/75) je ustanovitev območnih skupnosti in skupnosti za PTT promet Slovenije obvezna (1. in 3. člen). V te skupnosti se združujejo kot člani s samoupravnim sporazumom delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih in samoupravnih skupnostih, skupaj z delavci, ki opravljajo PTT storitve (4. člen).
V sistemu samoupravnega družbenega planiranja, kot je urejen z zveznim zakonom o temeljih družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), se plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o osnovah plana (18. člen). Samoupravne sporazume o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sprejme njen organ upravljanja (34. člen). Ce pa pri sklepanju samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti, temeljne skupnosti oziroma temeljne enote samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti sodelujejo neposredno delovni ljudje in občani organizirani v te skupnosti, je samoupravni sporazum o osnovah plana te skupnosti sklenjen, ko ga delovni ljudje in občani sprejmejo z referendumom ali drugo obliko osebnega izjavljanja na način, ki ga določa statut skupnosti v skladu z zakonom (45. člen). Navedeno mora še zlasti veljati v primeru, ko delovni ljudje in občani v krajevni ali v samoupravni interesni skupnosti s takim samoupravnim sporazumom prevzemajo materialne obveznosti.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je skupščina območne samoupravne skupnosti za PTT promet Ljubljana dne 22. 12. 1976 razglasila veljavnost navedenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 tudi za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih — kot uporabnike PTT storitev, ne da bi se ti v krajevnih skupnostih izrekli za tak sporazum z referendumom oziroma v drugi obliki osebnega izjavljanja. V večini raziskanih primerov je samoupravni sporazum sprejel organ krajevne skupnosti (svet). To pa ni v skladu z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določili, zaradi česar obravnavani samoupravni sporazum o osnovah plana ne more biti veljaven v tistem delu njegovih določb, ki se nanašajo na občane v krajevnih skupnostih kot uporabnike PTT storitev.
Iz razlogov, ki so zgoraj navedeni glede neveljavnosti določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa, ki ga niso sprejeli delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z referendumom oziroma v drugi obliki osebnega izjavljanja, ne morejo obveljati tudi določbe samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja, ki se nanašajo na občane — uporabnike PTT storitev. Sklepanje samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje, 1976—1980 je bilo glede delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih omejeno samo na tiste občane, ki imajo v svojem
stanovanju telefonski aparat. Oblika samoupravnega sporazuma, za katerega sprejem bi bilo potrebno izpeljati postopek osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, je bila dejansko uporabljena, da bi bila z njo podana samoupravna osnova za akcijo individualnega dogovarjanja z imetniki telefonov.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič*, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 42/78-18
Ljubljana, dne 2. novembra 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r. .
1535.
Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) in 31. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	spremembi odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja
1.	člen
1.	člen odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja (Uradni list SRS, št. 2-48/78) se spremeni tako, da se glasi:
»V prodajni ceni bencina in plinskega olja — di-eselskega goriva je od 16. novembra 1978, zajeto tudi nadomestilo za uporabo cest (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v višini 0,95 din od litra bencina in 1,00 din od litra plinskega olja — dieselskega goriva.«
2.	člen
2.	člen se črta.
3.	člen
V 4. členu se v prvi vrsti črtata besedi »in 2.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/78
Ljubljana, dne 15. novembra 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA CENTER
1536.
Na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center, v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76) in v skladu z odlokom o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 23. oktobra 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta 1985
1.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan).
■2. člen
Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plan se izdela sočasno z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«.
K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana se pristopi takoj.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja.
S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je usklajeno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin ostalih ljubljanskih občin, odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini, med drugimi občinami ter mestom.
5.	člen
Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi delovnimi organizacijami, Gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami. Obseg in vsebina dela na izdelavi
srednjeročnega družbenega plana občine bosta opredeljena z delovnim programom.
. k	6. člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka.
Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine, lahko pa se tudi združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali iz drugih virov.
Skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana.
7.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodologije in obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane predloži za plan iz 1. člena tega odloka:
—	skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979,
—	udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovora o temeljih plana najkasneje do 20. marca 1980,
—	skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. marca 1980,
—	skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980.
Skladno z načeli sočasnega in celovitega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
Roki iz prvega odstavka se bodo prav take po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nel listu SRS.
St. 30-2/78
Ljubljana, dne 23. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
1537.
Na podla?! 82. in 172. člena statuta občinč Ljubljana Center v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. L SFRJ, št, 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Cepter na seji zbora združenega dela dne 23. oktobra 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1.	člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« so:
—	dolgoročni družbeni plan občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane,
—	dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja,
—	urbanistični načrti ljubljanskih občin.
Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje
1981—2000 z vmesnimi etapami 1981—1985, 1986—1995 z elementi do leta 2000.
2.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumentov:
—	dolgoročnega družbenega plana občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poljc, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta Ljubljane ter
—	urbanističnih načrtov' ljubljanskih občin.
3.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumenta:
—	dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja.
4.	člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« sc pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj.
5.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in drugo samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega družbenega planiranja.
Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije združenega dela, ki jih določijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skladno z načeli družbenega planiranja.
6 člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin, odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin občin, ki se dogovorijo o medobčinskem sodelovanju. odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom.
7.	člen
Zavod za družbeni razvoj Ljubljana je, skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi zavoda za družbeni razvoj Ljubljana«, nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center določi usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odloka.
9.	člen
Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov.
Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpisali do 31. decembra 1978.
10.	člen
Skladno z načeli sočasnega družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da po'sredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave dokumentov.
11.	člen
Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, Izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni.
12.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, predloži:
—	skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979.
—	udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovorov o temeljih plana najkasneje do 20. marca 1980,
—	skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. marca 1980,
—	skupščini občine predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980
Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prelagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/78
Ljubljana, dne 23. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
ŠENTJUR VRI CELJU
1538.
Na podlagi 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/78) in 84. člena statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1978, sprejela
ODLOK
o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine Šentjur pri Celju
1.	člen
S tem odlokom sc v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede samoupravni postopek za pripravo prostorskega plana občine Šentjur.
Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
Priprave za izdelavo prostorskega plana se začne takoj po pričetku veljave tega odloka.
2.	člen
Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva, krajevne skupnosti in Skupščina občine Šentjur pri Celju ter tiste TOZD, OZD in SIS izven občine, katerih dejavnost in potrebne neposredno vplivajo na spremembo prostora v občini Šentjur pri Celju.
3.	člen
Za pripravljanje dokumentov prostorskega plana skrbi Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in v njem zagotavlja, da se uskladijo skupni interesi in cilji celovitega ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja občine.
4.	člen
Izvršni svet SO Šentjur pripravi delovni program, s katerim sc opredelijo posamezne faze pripravljanja in sprejemanja prostorskega plana, določijo organi in službe, njihove naloge, obveznosti in roki ter sredstva za izvršitev teh nalog. Pri tem upošteva predpisano začasno obvezno metodologijo in minimum obveznih enotnih kazalcev prostroskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/78 z dne 15. 5. 1978).
5.	člen
Nosilci planiranja, navedeni v 2. členu, so dolžni takoj sprejeti sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane, upoštevajoč 4. člen tega odloka.
6.	člen
Izvršni svet skupščine občine predloži udeležencem prostorskega planiranja osnutek dogovora o temeljih prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri razvoja do leta 2000, najkasneje do 31. marca 1979, osnutek prostorskega plana pa v obravnavo skupščini do konca leta 1979.
7.	člen
Skupščina občine Šentjur s proračunom zagotavlja del finančnih sredstev za izdelavo plana. Del sredstev se zagotovi iz proračuna SR Slovenije, srMiei-i'® pa združujejo tudi ostali nosilci planiranja.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-22/78-1
Šentjur pri Celju, dne 26. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. L r.
1539.
Na podlagi 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), 15. člena zakona o • pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/55) ter 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju so komunalno sanitarni objekti, namenjeni za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
2.	člen
Na območju občine Šentjur pri Celju so pokopališča urejena v naslednjih krajih:
1.	Dobje pri Planini
2.	Dramlje
3.	Kalobje
4.	Loka pri Žusmu
5.	Planina pri Sevnici
6.	Ponikve
7.	Prevorje
8.	Slivnica
9.	Šentjur pri Celju
10.	Šentvid pri Planini
3.	člen
S pokopališči na območju občine Šentjur pri Celju upravljajo krajevne skupnosti, če ni pokopališče preneseno v upravljanje komunalni delovni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: upravljalec pokopališča).
Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljalec pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz 3 do 5 članov, ki ji predseduje član sveta krajevne skupnosti.
4.	člen
Na pokopališču se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z ,izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci,
—	vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski upravni organ.
5.	člen
Pokopališča Ponikva, Planina, Slivnica in Šentjur pri Celju morajo imeti mrliško vežo za polaganje umrlih na mrtvaški oder in prostor za obdukcijo z urejenim priključkom objekta na tekočo pitno vodo, zadostno osvetlitev prostora in drugo predpisano opremo.
Kolikor je potrebna obdukcija v kraju, kjer pokopališče nima urejene mrliške vežice in prostora za obdukcijo, se le-ta opravi na pokopališču, ki ima za to predviden prostor.	•
Prevoz mrličev se vrši s posebej za to urejenim avtomobilom.
6.	člen
Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče in poseben prostor za odlaganje spomenikov in morajo biti primerno ograjena.
7.	člen
Vsak upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v merilu 1:100, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datum pokopa in zaznambo groba.
8.	člen
Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, rodbinski grobovi, grobnice in žarni grobovi.
Mere grobnega prostora so: dolžina 2,30 m, širina
1	m, za rodbinske grobove je širina 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo ustrezne zmanjšane mere.
Minimalne mere grobne jame so; dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Ce je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad zadnjo pokopano krsto najmanj 1,40 m.
Poti med vrstami grobov so lahko široke najmanj 0,50 m.
Grobnica mora biti primerno obzidana, najmanj
2	m globoka, 3,50 m dolga in do 3 m široka ter nepredušno pokrita z betonsko armirano krovno ploščo. Tla grobnice morajo biti betonska ali tlakovna in suha. Iz grobnice mora biti speljana odtočna kanalizacija.
2are s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolumbariju, rozariju ali v obstoječih grobovih in grobnicah.
Površine, mesto in obliko žarnega groba določa upravljalec pokopališča in se v njem shrani tudi več žar v skladu z načrtom pokopališča.
Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.
9.	člen
Upravljalec pokopališča lahko določi na pokopališču poseben prostor za pokopavanje umrlih otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni pokop umrlih oseb v primeru večjih elementarnih nesreč
10.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10. letih, če je pokop izvršen v navadnih krstah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen po 20. letih.
Pokopavanje v tujem grobu brez soglasja dotedanjega koristnika grobnega prostora ni dovoljeno.
Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi sodišča.
11.	člen
V grobnici se sme umrle pokopavati le v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop tudi v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa.
12.	člen
Prostor za grobove, grobnice, rodbinske grobove ali grobove odaja upravljalec pokopališča v najem
z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Najemna pogodba mora vsebovati:
a čas uporabe grobnice oziroma groba,
b)	rok dograditve grobnice oziroma ureditev groba,
c)	določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu s tem odlokom in gradbenim načrtom,
č) višino najemnine.
Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obvežejo zgraditi oziroma urediti grob v roku enega leta ter grob redno vzdrževati,
Enojni grobovi se dajejo v najem (uporabo) za 10 let. Rodbinski grobovi in grobnice se lahko dajejo v najem dokler obstaja pokopališče, najemnina pa se obnavlja vsak 10 let.
13.	člen
Za varstvo in vzdrževanje grobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja veljajo določbe odloka o določitvi pokopališč, grobov in spomenikov borcev NOV, za katere skrbijo krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 14/76).
14.	člen
Če se pravica do uporabe prostora za grobove in grobnice, določena s pogodbo po 11. členu tega odloka, ne podaljša ali če lastnik tudi v šestih mesecih po preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra za zapuščenega in se spomenik odstrani na stroške lastnika.
Šteje se, da je grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča.
15.	člen
Grobovi in grobnice morajo biti redno vzdrževani, najmanj dvakrat letno, spomladi in na dan mrtvih morajo biti temeljito očiščeni.
Spomeniki, nagrobne ograje, klopi ali druga znamenja in naprave, ne smejo segati prek meje določenega grobnega prostora.
Znamenja na grobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov.
Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča z dovoljenjem upravljalen pokopališča.
16.	člen
Lastnike zapuščenih grobov, spomenikov ali grobnic (15. člen tega odloka) pozove upravljalec pokopališča neposredno ali z javnim razpisom, da z njimi razpolagajo.
Če je poziv brezuspešen, proda upravljalec pokopališča predmete na javni dražbi v treh mesecih po pozivu.
Predmete, namenjene prodaji na javni dražbi, oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. En član komisije mora biti gradbeni ali kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način, en mesec pred narokom.
Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi, deponira upravljalec pokopališča na posebnem računu do izteka zastaralne dobe.
17.	člen
Cene za pogrebne in pokopališke usluge določijo upravljale! pokopališča. Kontrolo teh cen opravlja
pristojni organ za cene Skupščine občine Šentjur pri Celju.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
18.	člen
Upravljalec pokopališča:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
—	določa pristojbino za grobove, grobnice, uporabo mrliške vežice, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju s Skupščino občine Šentjur pri Celju,
—	izdeluje ustrezne predračune dohodkov in izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje,
—	nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti,
—	določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročilom,
—	opravlja pokope, ekshumacije in prekope grobov,
—	oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobove in vodi register sklenjenih pogodb,
—	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov,
—	skrbi za red in snago v mrliški veži in na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav,
—	vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	po naročilu oziroma sklepih organov upravljanja pokopališča, opravlja storitve v zvezi z vzdrževanjem grobov,
—	sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom,
—	skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Šentjur pri Celju, če ni s tem določeno drugače,
—	opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
19.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer ravna po veljavnih predpisih.
III.	DRUGE DOLOČBE
20.	člen
Pokop se prijavi upravljalcu pokopališča po ugotovljeni smrti ter se hkrati dogovori o vseh pokopaliških in pogrebniki storitvah.
Upravljalec pokopališča ne sme izvršiti pokopa, če mu ob prijavi oz. pred pokopom niso bili predloženi ustrezni mrliški dokumenti ali dovoljenje, ki jih izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
Pokop brez grobarja ni dovoljen.
21.	člen
Za urbanistično urejena strnjena "naselja na območju občine Šentjur pri Celju, ki imajo na pokopališču urejeno mrliško vežo, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži.
V izjemnih primerih se lahko za navedeno območje v soglasju z upravljalcem pokopališča opusti obvezno polaganje pokojnika na mrtvaški oder v mrliški veži, kolikor so na domu pokojnika izpolnjeni prostorski in higienski pogoji, da lahko leži pokojnik do pogreba doma.
22.	člen
Pokopi se lahko opravijo vsak dan, in sicer v času od 8. do 17. ure. Pogrebne svečanosti bodo predpisane s posebnim odlokom Skupščine občine Šentjur pri Celju.
23.	člen
Obisk na pokopališče in v mrliških vežah je dovoljen v času, ki ga določi upravljalec pokopališča.
24.	člen
Obiskovalec pokopališča ali mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostoru in vežici je predvsem prepovedano:
—	nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje in podobno,
—	stopanje in hoja po grobovih,
—	odlaganje smeti in odpadkov ob ograji ali tuje grobove, oziroma izven za to določenega prostora,
—	trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
—	ponesnažefije pokopališkega prostora in vežice,
—	vodenje živali na pokopališče in v vežico,
—	vožnja z dvokolesi in motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališču,
—	poškodovanje grobov, vežice, ograje, nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
—	odtujevanje predmetov iz grobov, vežice in pokopaliških prostorov.
25.	člen
Odlaganje smeti in odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga je določil upravljalec pokopališča.
26.	člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
27.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 24. in 25. člena tega odloka.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrličev na mrtvaški oder v mrliški veži (21. člen tega odloka).
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev.
29.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 3.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	pokoplje umrlega v tuj grob ali grobnico brez dovoljenja lastnika ali v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalen pokopališča (10. člen tega odloka);
2.	uredi grob brez dovoljenja upravljalen pokopališča (12. člen tega odloka);
3.	proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljalen pokopališča;
4.	krši določbe 10., 11. in 15. člena tega odloka.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba,
se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 6.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 3.000 dinarjev.
V.	KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, ki sc nanašajo na upravljalen, opravlja upravni organ Skupščine občine Šentjur pri Celju, pristojen za komunalne zadeve.
31.	člen
Upravljale! pokdpališč so dolžni uskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi odloka.
32.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju s pokopališči in o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 28/68). •
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-133/78-4
Šentjur pri Celju, dne 26. oktobra 1978.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika, kmet. inž. 1. r.
VSEBINA
Stran
USTAVNO SODIŠČE SK SLOVENIJE
1534.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do vmo območne samoupravne Interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana in samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do 1980 na območju ljubljanskih občin	2013
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1535.	Odlok o spremembi odloka o višini In razporeditvi
nadomestila za uporabo rest, vsebovanega v prodajni ceni bencina In plinskega olja	2014
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1536.	Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center
za obdobje od 1981 do leta 1985 (Ljubljana Center) 2015
1537.	Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana
2000« (Ljubljana Center)	2016
1538.	Odlok o pripravah za Izdelavo prostorskega plana
občine Šentjur pri Celju	2017
1538. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju	2018
ladaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor tn odgovorni urednik Milan Blber - liska Tiskarna fone lomšlč. vsi v UublJanl - Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni on Izidu vsake številke — Uredništvo In oprava Ljubljana, Gregorčičeva 25, poštni predal 379'vil Telefon direkioi uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701 prodaja preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 to32;i - Oproščeno mometnee. a-„v« r,«. mnenj,. Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, st 421-V72