209
Etnolog 32 (2022)
Medijska točka Galerija pripovedi in portretov (2020) vsebinsko in metodološko jadra 
na prizadevanjih vizualne antropologije in nove muzeologije, ki v središče postavljata ljudi 
in njihovo participacijo. Filmske vsebine, podobno kot razstava Jaz, mi in drugi: Podobe 
mojega sveta (2009–2022), temeljijo na ideji, da so posameznikove identitete, spomini 
in tudi dediščine večplastne in jih skozi življenje nenehno razvijamo in dopolnjujemo. 
Obiskovalce smo povabili, da dejavno pristopijo k ustvarjanju filmskih (avto)portretov ali 
pripovedi, s tem pa prispevajo v rastočo zbirko osebnih, družbenih in kulturnih identitet 
in dediščin. Kustodinja za etnografski film sem od leta 2010 skrbela za metodološko, 
skupaj s prostovoljnima kulturnima mediatorjema Brigito Rupnik in Janezom Dolerjem 
pa tudi za tehnično in medijsko podporo te vizualne raziskave. Že prvo leto se je pokazalo, 
da se obiskovalci ne opogumijo za samostojno snemanje portretov, z veseljem pa sodelujejo 
pri snemanju pripovedi, kjer se posvetijo vsebini, medijske vidike pa prepustijo muzejski 
ekipi. V vizualni antropologiji tak pristop opredelimo kot sodelovalno produkcijo, v 
muzeologiji pa kot strokovno-ljubiteljsko paradigmo. 
V desetih letih smo posneli 63 intervjujev s Slovenci, izseljenci, priseljenci in 
begunci, pripadniki etničnih skupin, fizično ali senzorno oviranimi posamezniki, z 
ljudmi na obrobju družbe in s pripadniki družbeno angažiranih skupin. Načrtno smo 
skušali dati sliko in glas predstavnikom tistih manjšin, ki so v muzejih in javnih medijih 
redkeje predstavljene, s tem pa smo podpirali prizadevanja muzeja za družbeno inkluzijo. 
Samo dva pripovedovalca zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin nista želela objave 
svoje pripovedi na medijski točki. Kot urednica filmske zbirke o osebnih identitetah in 
dediščinah sem sproti evidentirala tudi portretne filme, ki so v muzejski produkciji ali 
koprodukciji nastali ob terenskih raziskavah, razstavah ali v sklopu koordinacije varstva 
nesnovne kulturne dediščine, prav tako pa tudi filme zunanje produkcije, ki smo jih 
pridobili ob pripravi občasnih razstav in obrazstavnih programov. Za objavo na medijski 
točki sem izbrala trideset portretnih filmov in en avtoportret ter pridobila vsa potrebna 
dovoljenja avtorjev in producentov. Poskrbela sem tudi, da se ob izboru filma ob oknu 
za njegovo predvajanje izpišejo naslov in metapodatki o filmu, kratek opis vsebine in 
GALERIJA PRIPOVEDI IN PORTRETOV
Nadja Valentinčič Furlan

210
tudi podatki o kontekstu nastanka, ki razkrivajo umeščenost filma v raziskovalne in 
razstavne dejavnosti SEM ter sodelovanja s posamezniki in ustanovami. Galerija pripovedi 
in portretov prinaša večglasje pripovedovalcev in portretirancev, tudi alternativna in 
nasprotujoča si mnenja, sodelovalni pristopi pa dehierarhizirajo produkcijo znanja.
Kulturna mediatorja Brigita Rupnik in Janez Doler ponosno pregledujeta rezultate desetletnega dela v Galeriji 
pripovedi in portretov, SEM, 2022 (foto: Blaž Verbič)
Galerijo pripovedi in portretov smo iz odgovornosti do filmskih subjektov, avtorjev, 
producentov in obiskovalcev muzeja želeli ponuditi na večji interaktivni plazmi z dobro 
ločljivostjo, ki omogoča pregleden dostop do velikega števila filmov. Vstopni meni smo 
oblikovali kot mozaik fotogramov in osebnih imen, zato gledalci filme izbirajo po 
identitetnem ključu – po protagonistih filmov. Kognitivni znanstveniki namreč trdijo, 
da našo pozornost vedno najprej pritegneta človeški obraz in glas. Z glasovi smo se 
poigrali tako, da smo 18 zanimivih izjav o identitetah izbrali kot teaserje/dražilce, ki 
po poljudnem zaporedju skušajo pritegniti pozornost obiskovalcev, kadar petnajst minut 
nihče ne izbere nobene filmske vsebine. Že prej se sproži tudi ohranjevalnik zaslona, 
ki obraze filmskih protagonistov v naključnem vrstnem redu nalaga na različne točke 
ekrana v plasteh, kot znak za interaktivni dostop pa se pojavlja tudi simbol roke. Uvodno 
besedilo o Galeriji pripovedi in portretov je dostopno v slovenščini in angleščini, tuji 
obiskovalci pa lahko spremljajo 12 portretnih filmov in eno pripoved z angleškimi 
podnapisi. Za celovito izvedbo interaktivne medijske točke sta poskrbela Sašo Lukša in 
Grega Lebar iz podjetja Nanostudio. 
Dostop na izbiro gledalcem omogoča veliko več tvornosti kot klasična reprodukcija 
filmov v zanki ali sprožanje predvajanja s senzorjem, ki zaenkrat še prevladujeta v 
evropskih etnografskih muzejih in muzejih svetovnih kultur. Pravzaprav si vsakdo lahko 
pripovedi in portrete v skupni dolžini skoraj 13 ur ogleda povsem personalizirano. Seveda 
ne pričakujemo, da bodo gledalci pregledali vse filme, ampak vsak po svojih interesih, 
Nadja Valentinčič Furlan

211
glede na čas, ki ga ima na razpolago, in glede na sebi lasten način pregledovanja večjih 
zbirk, zato smo omogočili tudi potovanje po časovnicah filmov. Na javnem vodstvu 
29. septembra 2022 so prisotni pripovedovalci in pripovedovalke izrazili zadovoljstvo, 
da so njihove pripovedi ponujene na izbiro in umeščene v mozaik sorodnih filmov o 
posameznikih, njihovih identitetah, spominih in dediščinah.
Galerija pripovedi in portretov