. # primorski utp DROCA PORTOROŽ MAJ 1999 leto 5 številka 63 cena 120 SIT IC Banica Koper NOV PARiiNEi&ra CDNCSV TURIZMU Občinski svetniki bodo na 5. redni seji, ki je sklicana za 20. maj ob 9.00 uri in ima kar 17 točk dnevnega reda, dobili na mize tudi sveženj gradiva s predlogom Odloka o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije. Posebna delovna skupina, ki jo vodi in koordinira Ljubo Bertok, načelnik Urada za gospodarske dejavnosti Občine Piran, je na treh sestankih obravnavala variantna predloga ustanovitvenega akta Lokalne turistične organizacije - v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma - in sicer v obliki: Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) ali Zavoda (po Zakonu o zavodih). Izbira statusne oblike LTO v zakonu namreč ni strogo določena in je lahko predmet pogajanj. Skupina predlaga, da bi LTO nastala iz ustrezno preoblikovanega obstoječega, s pogodbo ustanovljenega, Turističnega združenja Portorož, ki je v bistvu Gospodarsko interesno združenje (GIZ). Tako bi po menju Ljuba Bertoka in tudi Ivana Siliča, sedanjega direktorja TZP, ohranili ali morda pospešili partnerski odnos v turizmu, zdražili zasebni in javni interes ter zagotovili nemotene, tudi sistemske vire financiranja (TT, lastni prihodki LTO, članarina, obvezna članarina, del sredstev iz igralniške koncesije, sredstva Nacionalne turistične organizacije). Če predlog ustanovitve novege GIZ-a ne bo uspel, Občina Piran še vedno lahko ustanovi svoj Javni turistični zavod. Najslabše pa bi bilo, če bi iz vsega tega izvenelo novo razbitje I oziroma nesodelovanje portoroškega turizma. Mag. Šime Kopilovič namesto Klavdija Mallyja Zaradi prenehanja funkcije članu Občinskega sveta Piran Klavdiju Mallyju (LDS), bo na njegovo mesto občinskega svetnika prišel mag. Sime Kopilovič, zdravnik specialist iz Portoroža. Takšen ugotovitveni sklep bo na svoji 5. redni seji 20. maja sprejel Občinski svet Piran. Javna podjetja bodo poročala Občinski svet Piran bo na svoji 5. redni seji ali v nadaljevanju, poslušal poročila javnih podjetij in javnih zavodov v lasti Občine Piran za leto 1998 in potrdil programe dela za leto 1999 JP OKOLJE, AERODROM PORTOROŽ, OGREVANJE in JZ Športni center Piran ter Avditorij. _________________ 20 let Območne obrtne zbornice Piran Letos praznuije Območna obrtna zbornica Piran 20 let svojega delovanja. Ob tem jubileju bodo izdali knjižico v 4000 tisoč izvodih s seznamom vseh svojih članov. Tnternautica: Uspešna - evropska Internautica v Portorožu je postala temeljni navtični dogodek, ki pomembno vpliva na prodajne rezultate in strateške odločitve v navtični industriji in turizmu. Doslej si je razstave ogledalo že več kot 100 tisoč obiskovalcev. Letos presegli samega sebe. Letošnji že 4. po vrsti mednarodni navtični salon Internautica 1999 sta 12. 5. 1999 skupaj slovesno odprla bog morja in oceanov Neptun in minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. (Stran 6) (E) £5^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 NEPREMIČNINE. ( ASM Al POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI PE PIRAN Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 740-330 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tol.: 066/647-218 Kranjski kriminalisti iščejo R. C., ki ga nekateri poznajo pod firmo znamenitega kombiniranega imena Turistično društvo turistični klub Welcome, še bolj pa pod imenom prve “ugodnostne” turistične kartice za bivanje v Sloveniji - Welcome to Slovenia. Njegovo delovanje v piranski občini je nekaj časa tudi močno motilo Turistično društvo Portorož. Kaže, da je fant v svoji vnemi za posli šel čez rob in sc na več koncih zadolžil, saj naj bi, kot nam je povedal kriminalist, samo neki tiskarni ostal dolžan kar 8 milijonov tolarjev. WeIcome Turistično društvo turistični klub je imel nekaj časa najete poslovne prostore v pritličju poslovno - stanovanjskega stolpiča, Obala 123 v Luciji. Najemnika tam že nekaj časa res ni več, lokal je zaprt, za njimi pa naj bi se izgubila vsaka sled. Seveda je ostal dolžan najemnino tu najemodajalcu Ivu Bakiču. Bakič je že deponiral stvari, ki jih je R.C. imel v pisarni. Kriminalisti domnevajo, da je R. C. odšel iz države. sSS*«*, TERMEm PALAČE Portorož Portorose Slovenija Maj - mesec FANGA Nudimo vam: BLATNE OBLOGE, BLATNE KOPELI in FANGO MARE MASKO v bazenih s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo. Vsak petek in soboto od 21. do 24. ure po ugodni ceni: Prisluhnite morju in odkrilo vam bo svojo skrivnost zdravja in lepote. Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360, 747 041 Z junijskimi pokojninami prvi del dodatka za rekreacijo Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sprejel sklep, da se dodatek za rekreacijo, ki znaša letos 53.200 SIT (višji) ali 26.000 SIT (nižji), izplača v dveh delih. Višji rekreacijski dodatek prejmejo upokojenci, katerih pokojnina je manjša od 57.058 SIT, nižjega pa prejmejo oni upokojenci, katerih pokojnina je višja od 57.058 tolarjev. Prvi, višji del regresa tako znaša 34.800 tolarjev, nižji del pa 17.400 tolarjev in ga bodo upokojenci dobili hkrati z junijskimi pokojninami. Razliko lahko pričakujejo do konca leta, predvidoma decembra. Sklep o izplačilu višine regresa mora potrditi še skupščina zavoda, ki se bo sestala do konca maja. Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/ 31-303 DNEVNO ODLIČEN KRULI IN PECIVO IZ MUNOTESTOVE PEKARNE KOPER Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ VENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME • •• Bom trte posekal Zakon o trošarinah je neživljenski, predvsem zaradi prekratkega roka za prijavo kotlov za žganjekuho ter visoke trošarine za doma proizvedeno žganje. S pridelavo žganja se ukvarjajo predvsem na kmetijah, ki spadajo med težje pridelovalne pogoje, to so predvsem hribovske kmetije, kjer bi takojšnje plačevanje obveznosti trošarine lahko pripeljalo do opustitve pridelave sadja, izkoristka tropin grozdja, sekanja trt in še kaj. Poleg tega bi po zakonu o trošarinah mali proizvajalec žganja moral plačati trošarino takrat, ko žganje proizvede, veliki proizvajalec oziroma podjetje pa plača trošarino ob prodaji, kar je popolnoma neenakopravno. Takšna in podobna mnenja je zlil na papir poslanec Franci Rakovec in Državnemu zboru predlagal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah. Predlagal je podaljšanje roka prijave kotlov malim proizvajalcem za leto dni, pri plačevanju trošarine za proizvedeno domače žganje pa prehodno obdobje do leta 2005. Komisija za kmetjstvo gozdarstvo in prehrano pri Državnem svet je ugotovila, da so nekatere določbe zakona o trošarinah res neživljenske. Uvedba prehodnega obdobja je zato povsem upravičena, saj bi bilo v tem času s spodbudami države na promocijskem in tržnem področju potrebno postopoma omogočiti, da predelano domače žganje doseže pravo tržno vrednost. Zato bi bilo po mnenju komisije smotrno, da bi trošarino, ki ni tako majhna, plačevali ob prodaji in ne ob proizvodnji. Komisija za gospodarstvo pri istem Državnem svetu pa se je opredelila proti predlaganim spremembam zakona o trošarinah. Nekateri starejši kmetje se še spominjajo kako so, da bi se izognili plačevanju davščin na žganjekuho Italji, na skrito kuhali žganje po gozdovih in skrivali tudi kotle pred očmi financar-jev. Jezni vinogradniki in sadjarji grozijo, da bodo zmanjšali pridelek, posekali trte do obsega ki ne podleže trošarini. V Liminjanu se je žal to že zgodilo. Država kajpak lahko s pre-togim uravnavanjem teh zadev in s svojim neutrudnim iskanjem finančnih virov za krpanje proračunskih zahtev, doseže prav nasprotni učinek od želj enega. Franc Krajnc Prva Pokrajina bo na Koroškem? Nov zakon o Pokrajinah še v predalih, pobude za njihovo ustanovitev pa že prihajajo na različne naslove. Kaže, da bomo v Sloveniji imeli prvo Pokrajino na Koroškem - in ne na Primorskem Interesna skupina lokalnih interesov pri Državnem svetu RS je na 15. seji 5. maja obravnavala predlog zakona o Koroški pokrajini. Soglasno je podprla ustanovitev Koroške pokrajine, v skladu s 138. in 143. členom Ustave Republike Slovenije in zakonom o lokalni samoupravi, ki ureja pokrajino v IX. poglavju v členih 72 do 87. Interesna skupina je dala pobudo Komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da v skladu s prvim odstavkom 56. člena zakona o državnem svetu zahteva od Službe vlade za lokalno samoupravo, da pripravi kriterije za prenos pristojnosti iz države na pokrajino in za financiranje pokrajin ter s tem pospeši sprejem zakona o pokrajinah. Na različnih ravneh, zlasti iz ust nekaterih politikov na Obali smo že večkrat slišali kako vneto se pripravlja predlog o prvi (vzorčni) pokrajini na Primorskem. Vse bo lepše..., ker bo novo Občinski redarji še vedno oblečeni po starem, tudi nekoliko pisano Pravilnik o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva ((UL št. 2/99) je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, torej 30. marca 1999. V prehodnih in končnih določbah piše, da se v občinah in mestnih občinah, v katerih, na dan začetka veljavnosti tega pravilnika že deluje občinsko redarstvo, uskladitve s tem pravilnikom opravijo do 31. marca 1999. Letno uniformo redarja sestavljajo: hlače, srajca, suknjič, karavata s sponko, kapa s ščitnikom, nogavice, čevlji in pas. Redarke dobijo hlače, hlačno krilo, srajco, suknjič, kravato s sponko, klobuček, nogavice, čevlje in pas. V pravilniku so določene tudi barve; kombinacija temnomodrih in rdečih barv. Oprema redarja vsebuje prenosno napravo za brezžično radijsko zvezo, ročni računalnik s tiskalnikom, fotoaparat in piščalko z vrvico. Simbol občinskega redarstva je izvezen grb občine s pripisom OBČINSKO REDARSTVO (z imenom občine). Nad levim žepom delov uniforme je dodatni našitek v rumeni barvi z napisom OBČINSKO REDARSTVO v črni barvi. Pooblaščeni delavci občinskega redarstva imajo SLUŽBENO IZKAZNICO. Uporabljajo praviloma vozila bele barve, ki imajo bordo rdeče bočne nalepke, napis REDARSTVO. Fantje (in dekleta) pa še vedno hodijo oblečeni precej pisano in nikjer ni videti, da bi nosili lepo enotno uniformo in bili v tem smislu tudi bolj prepoznavni. V nekaterih občinah, na primer v Izoli, so redarji dobili nove uniforme (drugačne od predpisanih) pred sprejmem pravilnika, zato bi bilo nesmisleno trošiti denar za nakup novih - čeprav po črki predpisa enotnih za vso Slovenijo. Ne nazadnje pa gre tudi za velike stroške, saj redarjev po novem niti ni tako malo. Uniforma redarja je zimska in letna. Štiri leta zelene občine Piran Žare Lipušček na čelu akcijske skupine ASTRA Ob 4. obletnici sprejema sklepa o proglasitvi Občine Piran za zeleno občino sta županja Vojka Štular in Žare Lipušček na novinarski konferenci na sedežu občine (6. 4.) predstavila akcijsko skupino za trajnostni razvoj Občine Piran - ASTRA, njene cilje, principe delovanja in kadrovsko sestavo. ASTRA je posvetovalno telo Županje, njen vodja pa je Žare Lipušček, znan zagovornik zelene občine. lahko tudi na škodo hitrejšega razvoja. Izkušnje namreč kažejo, da je mnogo lažje doseči načelno enotnost, kot pa sprejeto uresničevati v praksi. Zato je Občinski svet sprejel sklep, da je potrebno pripraviti vsakoletno poročilo o spoštovanju v proglasu sprejetih usmeritev. Zagotavljanje izvajanja načel proglasa zelene občine je zapisano tudi v 9. točki 8. člena v občinskem statutu Piran. Dejstvo je, da je na prostor v obmorski turistični občini Piran velik pritisk, kar poraja tudi konflikte, zlasti ko gre za večjo pozidavo in črne gradnje. Mnoge motijo tudi drugačni posegi v prostor, na primer veliki jumbo plakati. Županja je dejala, da sojih pet že odstranili. Pa tudi, da bodo v jeseni spremenili odlok, ki ureja to vprašanje. Županja si bo pri svojem delu pomagala tudi z drugimi svetovalnimi skupinami: LAS, Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti od drog, LTO, skupina za pripravo organiziranosti Lokalne turistične organizacije Piran (morda zavod?), skupina za Palače in podobno. Pri tem želi županja doseči večjo javnost dela. Naloga skupine ASTRA v sestavi: Natalija Planinc, Daniela Paliaga, dr. Jože Štirn in Žare Lipušček (vodja) je, da skrbi za uveljavljanje načel trajnostnega razvoja, še posebno določil iz Proglasa o zeleni občini. To bo skušala doseči s popularizacijo proglasa, spremljanjem in analizo dogajanja in trendov v okolju ter predlaganjem ukrepov za izboljšanje stanja. Skupina ASTRA je (le) posvetovalno telo Županje in drugih pristojnosti nima. Županja bo lahko njihove predloge upoštevala, ali pa tudi ne. Na sliki: Žare Lipušček, vodja skupine ASTRA Občina Piran je 6. 4. 1995 sprejela Proglas o Zeleni občini. S tem dejanjem si je naša lokalna skupnost postavila za cilj trajnostni razvoj, ki bo zadovoljeval potrebe današnjih generacij, ne da bi ogrožal potrebe naših zanamcev, je na novinarski konferenci dejala županja Vojka Štular. Besedilo Proglasa o zeleni občini navaja konkretna načela in usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati na poti do trajnostnega razvoja. V Proglasu je zapisano, aa je naše preživetje odvisno od našega odnosa do narave, od demokratične organiziranosti in od spoštovanja svobode vsakega posameznika. Občina Piran je obdarjena z izjemnim geo-strateškim položajem, ki ga bogatijo morje, ugodno podnebje, mediteranska pokrajina in kulturno izročilo, ki je še posebej dragoceno zaradi večstoletnega skupnega življenja dveh civilizacij. Pot do cilja pa ni vedno lahka. Prav na tem področju se skorajda vedno rojevajo različni nasprotujoči si interesi gospodarskega lobija, kapitala in naravovarstvenikov, ki želijo ohraniti naravno ravnovesje, čeprav včasih tudi s pretirano vnemo, kar je Primorska srečanja v leto 2000 Zlata plaketa Mestne občine Koper predstavnikom revije V prostorih Osrednje knjižnice v Kopru so konec aprila odprli razstavo pod naslovom “Primorska srečanja v letu 2000”. Revija “Primorska srečanja”, ki je največja na Primorskem in tudi v zamejstvu, nadaljuje tradicijo primorskih revij, zlasti pa Goriških srečanj, ki so izhaja v Novi Gorici, in Obala, ki pa je izhajala v Kopru. “Primorska srečanja" redno izhajajo enkrat mesečno, dosedaj so natisnili 215 številk, vsaka številka navadno šteje od 80 do 120 strani. Skupaj je bilo natisnjenih nad 24 tisoč strani, naslovov pa je bilo nad 9500. Vsaka številka ima v povprečju 120 sodelavcev, pri njej sodeluje tudi izjemno visoko število izobražencev, med avtorji pa prevladujejo mladi, saj jih je več kot 60 odstotkov. Na otvoritvi je govoril predsednik sveta Miro Kocjan, ki je med drugim poudaril, daje na Primorskem od leta 1870 do konca prve svetovne vojne izhajalo kar 22 revij, še v času fašizma do končne prepovedi jih je bilo pet, od konca druge svetovne vojne pa seje števi- lo gibalo med osmimi in 18-imi revijami. V Sloveniji ni regije, ki bi se lahko ponašala s tako bogatim revialnim zakladom. Govornik se je zadržal pri smereh revije v prihodnjem stoletju in priporočil pogumen spopad z družbenimi izzivi bodočnosti, ki bodo številni in zahtevni, so pa v marsičem nejasni. Revija “Primorska srečanja”, ki so formalno regijska in si prizadeva za valorizacijo regijskih razsežnosti, je med deželnimi revijami najbolj brana v Sloveniji. Koprska županja Irena Fister je ob tej priložnosti kot zahvalo in pohvalo predala predstvnikom revije posebno zlato plaketo Mestne občine Koper. _______________________(SR.PS) Brezposelnost na pohodu Tudi starejši ljudje vedno težje najdejo delo. Lani je bilo v Sloveniji 126.000 brezposelnih, kar je 14,46 % aktivnega prebivalstva. Med njimi je mnogo starejših ljudi, ki vse težje najejo delo. Rešitve v državno subvencioniranih zaposlitvah? Letošnji četrti Dnevi kadrovskih delavcev ’99 na Bernardinu so potekali pod geslom Postavimo ljudi v središče konkurenčne prednosti. Na tridnevnem posvetu 17. aprila (udeležilo se gaje okoli 270 kadrovskih delavcev), ki gaje tudi letos organizirala založniška skupina Gospodarski vestnik Ljubljana, so udeleženci iskali odgovore na vprašanja kako ravnati z zaposlenimi v hitro spreminjajočem se okolju, kakšne oblike dela jim omogočati, kako spodbujati njihov osebni in strokovni razvoj, kako jih izbirati in motivirati in še na druga vprašanja, od katerih je odvisna usoda organizacij. Predstavljeni so bili tudi najnovejši osnutek zakona o varnosti in zdravju pri delu, instituti varovanja delavčeve zasebnosti ter pravno varstvo invalidov in starejših oseb. Organizirali so tudi okroglo mizo na temo: Zakon o delovnem razmerju v parlamentu. Govorili so o vlogi kadrovskega delavca kot notranjega svetovalca v menedžmentu in o drugih aktualnih vprašanjih; Delo na domu, izobraževanje in upravljanje znanja, možnosti izrabe informacijske tehnologije v kadrovskih procesih, spremljanje poklicnega razvoja zaposlenih in plačilo za delo. Pomočnica direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Mavricija Batič je govorila o strategiji zaposlovanja prek javnih del. Tudi prek tega načina bi lahko omogočili delovno in socialno vključenost brezposlenih - lani 126.000. Poudarili so, da se tudi Slovenija srečuje s problemom staranja prebivalstva, strejši ljudje pa si vedno težje najdejo zaposlitev. Batičeva je povedala, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve preučuje rešitve v nekaterih evropskih državah, ki so za to skupino brezposelnih uvedle državno subvencionirane zaposlitve. To bi bila trajna rešitev - zaposlitev do izpolnitve pogojev za upokojevanje. Aleksej Cvetko (Vrhovno sodišče RS) je govoril o varovanju delavčeve zasebnosti. Ugotavlja, da to področje v delovnem pravu ni ustrezno urejeno. Sejmi in prireditve Portorož INTERNAUTICA Mednarodna navtična razstava 12. 5. do 16. 5. 1999 Plovila, jahte, jadrnice, oprema za plovila, potapljaštvo, strokovna srečanja na temo ekološke zaščite morja, gala ples v GH Metropol. Portorož Primorski sejem Obrtno - podjetniški sejem v hanagar-ju Marine Portorož 27. 5. do 30. 5. 1999 Razstave in strokovna srečanja. Ljubljana Sejem Varovanje Security 18. 5. do 21. 5. 1999 Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo 18. maja ob 10.00 uri odprli 7. slovenski bienalni sejem varovanja objektov, premoženja in oseb z mednarodno udeležbo. Sejem Vino Ljubljana 31. 5. do 4. 6. 1999 Srečanje vinarjev in vinogradnikov, razstave in pokušine vina in drugih pijač, oprema za vinarstvo in vinogradništvo Maj 1999 stran 3 46. GTZ bo letos v Portorožu Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS je na svoji 26. seji 31. marca v Ljubljani sprejel sklep, da bo letošnji 46. Gostinsko turistični zbor Slovenije 19. in 20. oktobra v Portorožu V drugi polovici oktobra, ko se bo v Portorožu zbralo najmanj 1000 gostinskih in turističnih delavcev bo tudi že povsem jasno kaj je prinesla letošnja turistična sezona. Na vrsti bodo razna srečanja, strokovna tekmovanja natakarjev, kuharjev, sobaric, recepcionerjev, ogledali si bomo lahko razstavo pogrinjkov, omizij, pripravo jedi pred gosti in še kaj. Verjetno bo beseda tekla tudi o poteku in realizaciji letošnjega projekta Slovenska kulinarika in vino v turizmu 1999/2000, katerega pokrovitelj je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Že sedaj pa nekateri gostinci menijo, da bodo dogodki na Balkanu marsikaterega tujega turista odvrnili od namere, da bi se podal na letovanje na Jadran. O katastrofi neradi govorijo, saj je naš turizem že preživel tudi hujše čase, na primer vojno za Slovenijo leta 1991. Hude težave s turističnim obiskom ima tudi sosednja Hrvaška. Vse kaže torej, da bodo letošnjo turistično sezono krojile Natove bombe in razmere v Srbiji in na Kosovu. Letošnje leto pa ne bi smel zatajiti domači turizem, saj je obisk enodnevnih domačih gostov v termah in bazenih kar zadovoljiv. Nadpovprečno so zadovoljni z obiskom v Morskem parku Laguna na Ber-nardinu. Vse kaže, da v podjetjih, kjer so si osmislili kongresne centre, moderna zabavišča in rekreacijske bazene, ne bodo razočarani. Odlične siglale dajeta tudi tako imenovana diplomatski in politčni (strankarski) turizem. Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo je sprejel tudi nekaj drugih sklepov. Turistično gospodarstvo bo predlagalo sodelovanje z Banko Slovenije pri opredeljevanju ustreznejše metode zbiranja in prikazovanja deviznega priliva iz naslova turizma. UO priporoča podjetjem, da se med seboj bolj povezujejo, določijo skupne cilje, se dogovorijo o skupnih strategijah poslovanja in skupaj pripravijo celovito kakovostno turistično ponudbo. UO priporoča tudi, da se podjetja združujejo za skupni nastop, saj bodo le močni lahko konkurirali na tržišču. Priporoča tudi aktivnosti za večje sodelovanje z letalskimi prevozniki. Center za promocijo turizma Slovenije naj v najkrajšem času pripravi analizo dejanskih učinkov promocije na turistični promet in uvede tudi nove načine promocije. Upravni odbor Združenja je dal tudi pobudo Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, da posreduje pri pristojnih inšpekcijskih službah za odložitev preverjanja izvajanja določb Zakona o pospeševanju turizma od konca aprila na jesen. Svetu za turizem pri Vladi RS je dal pobudo, da na seji, ki je predvidena za konec aprila ali maja, obravnava tudi vprašanja iz njihove razprave in opredeli nadaljnjo razvojno politiko. Združenje protestira pri Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem v zvezi z evidencami in postopki po novi odredbi o vsebini in vodenju evidence o plačani turistični taksi. UO predlaga Ministrstvu za notranje zadeve racionalizacijo postopkov v zvezi z evidentiranjem turistov. Predvsem predlaga uvedbo možnosti prijav turistov tudi po telefonu. Franc Krajnc Hotel Triglav v Kopru še vedno zaprt Ali Terme Čatež ne obvadujejo poslovanja svojih hotelov na Obali? Terme Čatež so že lani večkrat napovedale prenovo dela dotrajanega hotela Triglav in Žustema, vendar se je vse skupaj zavleklo. Ne ve se do kdaj bo hotel v Kopru zaprt niti ne kdaj ga bodo odprli. Kot smo izvedeli imajo novo direktorico, ki naj bi pospešila prizadevanje za odprtje tega poslovnega hotela. Najpomembnejše funkcije (marketing in finančna služba) so stacion-irane v Čatežu, prav tako tam odločajo o strateških ukrepih, kar seveda ni nič narobe, je pa vse skupaj malo oddaljeno od podjetniške realnosti v Kopru. Hotel, ki je zaprt seveda ne more biti donosen, res pa je, daje včasih tako celo bolje. Terme Čatež so v letu 1998 načrtovale dobiček pri poslovanju Hotelov Koper, kar naj bi pomenilo, da bi moral hotel delovati z vso paro, po drugi strani pa so inšpekcijske službe zaradi dotrajanosti dela stavbe, zahtevale zaprtje. Vprašanje donosnosti hotelov v Čatežu, ki ležijo na naravnem bogastvu - topli zdravilni vodi, je povsem nekaj drugega kot podobna zadeva ob morju, kjer je sezona še vedno kratka. Po zadnjih informacijah si v Termah Čatež prizadevajo za tesnejše sodelovanje z znanim portoroškim hotelskim podjetjem. Piran Četrto državno tekmovanje iz geografije Zavod za šolstvo in šport je letošnjo organizacijo četrtega državnega tekmovanja iz geografije namenil Gimnaziji Piran. Pričakujejo udeležbo med 80 in 100 dijaki -tekmovalci in 30 mentorjev, saj se bo tekmovanja udeležilo približno 30 srednjih in osnovnih šol iz vse Slovenije. Otvoritev tekmovanja bo v sredo, 19. maja s pričetkom ob 10,00 uri v občinski palači v Piranu, kjer bo vse udeležence in njihove mentorje pozdravila županja Vojka Štular. TRSTELJ 67 KANAL tel-: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325 Televizij«! Primerka že štiri leta me