Papež odpotoval: kako s Poljsko?
LETO XXXI. — Številka 24
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
13. junija 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Mladinski dan v BiKovsu: zbranih 800 miadih
V novem šotoru v Bilčovsu je bil letošnji tradicionalni mladinski dan. Vsako leto na nedeljo po Binko-štih se zberejo mladinci iz dvojezičnih far ali v Rožu ali Podjuni, da skupno dokumentirajo svojo Povezanost med seboj in do krščanstva.
Mašo in pridigo so sooblikovali v precejšnji meri mladinci sami, ki so prispevali misli k pojmu „skupnost“.
Tradicionalno je vsak mladinski dan dopoldne maša. Tokrat jo je daroval piiberški kaplan Franc Va-lentinič.
Po opoldanskem počitku in okrepčilu sta mladince in mladenke pozdravila moški zbor iz Bil-čovsa pod vodstvom Jožka Boštjančiča s pesmijo ter Rupert Gasser z besedo.
Sledila je pisana paleta nastopov skupin iz mnogih far. Glasbena skupina iz Pliberka pod vodstvom kaplana Valentiniča je zaigrala tri pesmi. Tradicionalen je nastop pevk iz Kazaz, ki so pod vodstvom neumornega župnika Florijana Zergoja zelo posrečeno zapele dve sodobni verski pesmi oz. popevki. Zopet modern ansambel
Papež Janez Pavel II. se je spet vrnil v Rim, potem ko je ob slovesu še enkrat poljubil domačo zemljo in je kardinal Wyszinsky izrazil željo, da bi se še kdaj vrnil v svojo domovino. V Krakovem, kjer je v nedeljo bilo zbranih okoli dva milijona ljudi, je zadnji dan imel še eno božjo službo. Pred odhodom se je od papeža poslovil tudi državni predsednik Jablonsky, ki je našel mnogo skupnega med varšavsko vlado ter papežem. Oba sta borca proti vojni, se zavzemata za dostojanstvo človeka in dela. Papež sam ni objel le škofe in kardinale, temveč tudi Jablonskega. Pikanterija ob robu: ob papeževem prihodu ga je pozdravil šef komunistične partije Gierek z „Vaša svetost“.
— Bellamies — iz Šmihela je popestril vzdušje. Za jubilej posebne vrste so poskrbeli Veseli študentje (2. generacija), ki so zaigrali nekaj poskočnih viž in sodobnih ritmov. Veseli študentje druge generacije obhajajo letos desetletnico mature.
Dekleta iz Šentjakoba, ki jih je pripravil kaplan Janez Tratar, so zapele in zaigrale skeč, narodnozabavni ansambel Ibounig iz Šmar-jete v Rožu je prikazal visoko stopnjo svojega znanja.
Nastop folklorne skupine iz Sel, ki naj bi zaplesala venček prek-
Dvodnevne volitve v Delavsko zbornico so mimo: prinesle so dodatne mandate za SPÖ in ÖVP-jevski ÖAAB ter hude izgube za ostale tri majhne frakcije. SPÖ je pridobila tri mandate in ima sedaj 534 zborničnih svetnikov, ÖAAB je pridobil 13 mandatov in bo zasedel 252 zborničnih sedežev. FPÖ je izgubila skoraj tretjino stolčkov (20 namesto doslej 29), še slabše je šlo komunističnemu Levemu bloku, ki je padel od 10 na štiri mandate, Gewerkschaftliche Einheit je izgubila edini mandat.
Kako je treba ta izid volitev tolmačiti? Socialisti so zmagi 6. maja dodali še eno in se tudi pri deležu glasov stopnjevali za eno pro-centno točko. Za ÖVP je izid volitev v Delavsko zbornico vsaj ena zvezdica na sicer nadvse temnem nebu; njej je uspelo pridobiti poldrugo procentno točko, hkrati pa prekoračiti magično mejo 30 procentov. V kolikor so pomagali ÖVP tudi družinski člani majhnih družinskih podjetnikov, ki so po razsodbi ustavnega sodišča le smeli na volišče in so bili verjetno dodatno mobilizirani, še ni jasno. Ce pa je ÖVP tik po državnozborskih voiltvah, kjer je bila zelo hudo poražena, le dosegla uspeh v enem
Kako bo s poljskimi katoličani šlo dalje? Pesimisti trdijo, da se bo varšavski režim skušal maščevati z bolj trdim nastopanjem v od-
murskih narodnih plesov, je izpadel. Kajti v nedeljo zjutraj se je smrtno ponesrečil eden od članov, mladi Marko Pristovnik.
Kakor že na gimnazijski akademiji se je tudi na mladinskem dnevu predstavil ansambel 6. razreda s koroškimi melodijami. Ansambel vodi Jožko Kovačič. Prof. Kovačič je tudi dirigent gimnazijskega zbora, ki je zapel med drugim tudi zahtevni Oče naš hlapca Jerneja. Ansambel Drava je s pesmimi zaokrožil popoldanski spored, na srečelovu je bil izžreban tudi televizor.
od treh vej stranke, potem je mogoče obratno sklepati, da je imela 6. maja nadvse hude izgube pri kmetih na račun SPÖ in pri podjetnikih na račun FPÖ. Vsekakor se v celoti položaj za veliko (je ÖVP sploh še velika?) opozicijsko stranko ni izboljšal.
Regionalna razdelitev: na Koroškem so slavili socialisti visoko zmago in pridobili štiri mandate — to je najboljši rezultat vseh zveznih dežel. V novi deželni Delavski zbornici bodo zastopani z 51 mandati. Novi prvi kandidat Josef Quantschnig se je torej obnesel. ÖVP je izgubila en sedež in bo imela samo še 16 mandatov, hudo poražena sta bili FPÖ, ki je izgubila dva od petih mandatov in KPÖ, ki je izgubila edinega (po tragični nesreči kandidata). Pri ÖVP se je vsekakor „obrestoval“ notranji spor. Pred dvema letoma je Knafl hotel postati strankin šef in je v ta namen hotel sprva postati šef v „svoji“ delni organizaciji, v ÖAAB-ju. Vendar se je dotedanji šef, poslanec Suppan, ki je bil pri zborničnih volitvah poprej nadvse uspešen, krčevito branil in bil le s težavo preglasovan. Pa tudi v novem parlamentu ni več zastopan (kar, nad strankami gledano, tudi ni prevelika škoda, saj
nosih do Cerkve, ker je papež Karol Wojtyla naletel pri prebivalstvu na zdaleč večji odmev kakor katerikoli poljski politik. Ob zadnjem obisku Brežnjeva na Poljskem je pozdravilo šefa Kremlja le okoli 100.000 Poljakov.
Rojeni Poljak Karol Wojtyla pa je v svojih pridigah in nagovorih vedno zopet opozarjal na človekovo dostojanstvo in versko svobodo. Njegova namigovanja je sprejelo ljudstvo in mu sledilo kakor dober in občuten orkester dirigentu.
Vsekakor je papežev obisk močno motiviral poljske globokoverne katoličane ter jim dal novih moči v ne ravno lahkem vsakodnevnem življenju. Že pred obiskom je bilo slišati bojazen, da bi papež bil preveč vljuden in prijazen do režima, ki mu je dovolil obisk. Rečeno je bilo, da bi bilo v takem primeru bolje, ako bi papež ne prišel.
Zgodilo se je drugače. Janez Pavel II., ki velja za izredno komunikativnega človeka, je zelo jasno povedal Poljakom in celemu svetu, kaj hoče.
Papeževa komunikativnost je vzbudila tudi na tako imenovanem modernem Zahodu vedno nove občudovalce — sedaj po obisku Poljske še bolj. Opazovalci vatikanske scene pravijo, da je ironija, da Cerkev po državah Zahoda pridobivlja po dolgem času spet na ugledu in simpatijah ravno sedaj, ko je zasedla Petrov stol razmeroma konservativna trda kmečka glava, o kateri je treba resnično podvomiti, ali bo zavzela bolj liberalno stališče do problemov zahodne konzumne družbe ter do pilule. Morda je ravno opomin na druge vrednote manjkal našemu praznemu času.
Filip Warasrii sodeloval v Clubu 2
V	torek zvečer je bil Club 2 ORF-a posvečen diskusiji o novem osnutku zakona o množičnih občilih. Sodelovali so predvsem pravniki in časnikarji. Tema diskusije je vsebovala tudi žrtve množičnih občil oziroma načina poročanja v časopisih. K sodelovanju je bil povabljen tudi osrednji tajnik NSKS Filip Warasch, ki je sam postal žrtev koroškega časopisja, ko so ga pred dvema in pol letoma zaprli in ga obdolžili bombnega atentata. Ako-ravno je sodišče Warascha oprostilo, koroški časopisi niso popravili krivice, ki so mu jo storili z na veliko objavljenimi trditvami ovaduha, katerega izjave in obdol-žitve so smatrali za resnične in Waraschu niso dali nobene šanse, da bi se branil in da bi bralci izvedeli tudi drugo plat.
V	ostalem so diskutirali predvsem o upravičenosti ali neupravičenosti poročanja o privatnih razmerah politikov in kdaj to zahteva javni interes. Vsi pa so bili edini z Austerlitzom, da je najboljši zakon za občila — noben zakon.
se je Suppan „odlikoval“ z znanim izrekom „Sami Judje“ — v stanju, ko so podvomili v njegovo treznost in nato leto dni v parlamentu ni smel odpreti ust).
Vsi rezultati so zaenkrat le provizorični. Dokončni izid je pričakovati konec tedna.
Volilna udeležba je bila zelo nizka — le polovica volilnih upravičencev je našla pot na volišče. Fiu-doben komentar: takšen rezultat dosežejo le še študentje!
: %
Strokovna šota za ženske poklice šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu vabi v
soboto, 23. junija 1979, ob 15. uri in v nedeljo, 24. junija 1979, ob 14. uri na
zaključno
prireditev
pod geslom
„Hodil po zemlji sem naši..." (Oton Zupančič)
potovanje po slovenskih pokrajinah
s pesmijo, folkloro, diapozitivi in s spremno besedo.
V drugem delu prireditve bodo učenke pokazale svoje igralske talente.
Istočasno si lahko ogledate tudi šolske izdelke učenk.
Delavska zbornica: nizka udeležba
GOSPODARSKI KOMENTAR:
General motorsvAvsfriji, toda Koroška praznih rok
Volitve v Evropski parlament: slaba udeležba, nejasne predstave
Sedaj je dokončno: ameriški koncern General motors, zdaleč največji svetovni proizvajalec avtomobilov, bo odprl podružnico v Avstriji, a ne na Koroškem. Še pred občinskimi volitvami letos je projekt General motors bil eden od adutov deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, ko je skušal prido-bivljati glasove zase. In res bi Koroška nadvse potrebovala takšno tovarno. Saj je na Koroškem delež nezaposlenosti največji v Avstriji, gradbeništvo in turizem, na katere se opira koroško gospodarstvo, sta prvič sezonalnega značaja in drugič sodita med najbolj občutljive dele gospodarstva, ki odpovesta pri vsaki najmanjši recesiji.
Sedaj je pogodba z General motors podpisana, vendar bo tovarna stala na Dunaju, na bivšem letališču Aspern. Takoj potem, ko je postalo jasno, da Koroška tega projekta ne bo dobila, je Wagner svoj argument nekoliko obrnil in dejal, da se moramo zadržati kot Avstrijci, glavno, da je projekt prišel v Avstrijo.
To zadržanje deželnega glavarja je le-temu prineslo očitek drugih strank, češ da ima sicer SPÖ na Koroškem veliko oblast in velik delež glasov, vendar nič ali premalo vpliva pri zvezni vladi na Dunaju.
Zopet narobe argument: saj je bolje, da avtomobilski koncern ni prišel na Koroško. Saj je položaj glede cen za vse vrste goriva zelo kritičen in bo trpela tudi konjunktura pri avtomobilih, torej je tudi proizvajanje avtomobilov zelo draga zadeva.
Zelo draga zadeva je za Avstrijo tudi že doslej bil položaj na avtomobilskem trgu: sicer je takoj po drugi svetovni vojni imel v neki leseni uti pri Gmündu na Koroškem svojo „tovarno“ slavni Ferdinand Porsche, izumitelj hrošča, vendar iz tega potem ni nastala večja tovarna. Edino Steyr-Daim-ler-Puch je imela v svoji produk-
cijski paleti majhen avtomobil Puch 500, vendar je v teku poznejše kooperacije s Fiatom prevzel vajeti docela italijanski koncern. No, sedaj celo na Štajerskem izdelujejo določen del za avtomobil s pogonom na štiri kolesa v sodelovanju z Mercedesom. V ostalem gredo seveda devize v tujino, sla po novih avtomobilih še dolgo ne bo zaustavljena.
Prav tako zelo draga zadeva so nova delovna mesta: General motors bo zaposlil okoli 1500 ljudi, nova tovarna bo stala okoli štiri in pol milijard, torej tri milijone za posamezno delovno mesto. Tretjino bosta prispevala zvezna vlada ter občina in dežela Dunaj.
Te ogromne vsote za ta projekt pa imajo v sebi še drugo nevarnost, namreč da bodo tako visoke podpore za nova delovna mesta zahtevali tudi drugi podjetniki. Rentabilnost takih podpor je vsekakor zelo vprašljiva.
Vsekakor: en avtomobilski projekt imamo. Potem ko iz Avstro-Porscheja ni nastalo ničesar, iz Chryslerja nič, iz japonskega Asemblinga nič, iz ruske Lade nič, iz Forda nič. Na eno bi skoraj pozabili: na Štajerskem je francoski Renault odprl pred meseci podružnico za izdelovanje zavor — s 30 delovnimi mesti.
KREISKY V BOLNICI V torek naj bi bila prva seja novega parlamenta, na kateri bi kancler Kreisky moral prebrati vladno izjavo. Vendar ga je očesna bolezen prisilila, da se je umaknil za nekaj dni v bolnico; vendar kancler upa, da bo v četrtek in petek mogel sprejeti Carterja in Brež-njeva, ki bosta na Dunaju podpisala pogodbo SALT II o razorožitvi. Da bi prebral vladno izjavo vicekancler Androsch, do tega se socialistični klub ni mogel dokopati, ker bi bil to tudi signal glede Kreiskyjevega naslednika.
Kaj je pravzaprav Združena Evropa? — Veliko se je govorilo in se še govori o tem pojmu, o tej tvorbi. Predstav in teorij je veliko. Združena Evropa so predvsem velike sanje mnogih politikov, kako bi se trenutna ureditev in razdelitev našega kontinenta dala urediti tako, da bi pač bile uresničene večinoma nebulozne sanje in predstave neumornih borcev za Združeno Evropo.
Kaj je sploh evropska zamisel? Da, bilo je veliko Evropejcev — ne po besedah slovarja kot zgolj prebivalci evropskega kontinenta, temveč po duhu. — Teh državnikov in mislecev je čedalje manj, če že niso skoraj docela izumrli. Medtem pa so se pojavili razni drugi tako imenovani Evropejci — značilno, da je precej včerajšnja-škega duha med njimi. Razne monarhistične skupine se skrivajo za imenom Evropa, celo bivšo avstro-ogrsko monarhijo so si vzeli za vzgled. Menda je stara monarhija vzgledno združevala v sebi veliko narodov v slogi. Celo nacistični časopisi sanjarijo o bodoči združeni Evropi. Več ali manj jasno pa stoji med vrstami zapisano, da je že Hitler bil pobudnik združene Evrope, ki bi bila en sam velik tisočleten rajh, vendar so zvezde hotele drugače. Preostal je tako imenovani krščanski Zahod, ki ga je treba rešiti in združiti. Ravno danes je ta pojem naravnost posmeh globoko krščanskega in vernega poljskega ljudstva.
Evropskih institucij je tudi precej. Gospodarske organizacije, Evropsko sodišče, Evropski svet, in sedaj tudi Evropski parlament.
Volitve zanj niso stale pod posebno srečno zvezdo. Zadnja dva konca tedna so bile volitve. Volilna udeležba je precej nihala, vsega skupaj je potem znašala dve tretjini. Tudi razdelitev mandatov je bila zelo komplicirana, saj je bilo za en mandat potrebnih npr.
v Zvezni republiki Nemčiji 759.000 glasov, v Luxemburgu pa samo 67.000 glasov. Najvišja volilna udeležba je bila v Italiji, kjer so bile volitve obvezne — 85 procentov, najnižja v domovini demokracije — v Veliki Britaniji (31 procentov). Razdelitev mandatov: socialisti 111, krščanski demokrati 106, konservativni 63, liberalci 40, napredni demokrati (gaulisti) 23, druge stranke prav tako 23.
Volitve v evropski parlament so bile v devetih državah Evropske skupnosti — Avstrija ni med njimi. Pač pa je v Evropskem parlamentu zastopana Avstrija po državljanu posebne vrste: Otto Habsburg, ki „žal“ ni mogel postati naš cesar. Potem ko dolgo časa ni imel avstrijskega državljanstva, je v poznih 60 letih, potem ko je Kreisky postal šef avstrijske socialdemokracije, bilo tako daleč in se SPÖ ni posebno upirala podelitvi državljanstva. Vsekakor pa se je moral Otto Habsburg (ki je sam vodilen v več tako imenovanih evropskih organizacijah — glej zgoraj) prej odpovedati vsakemu prežanju na cesarjev stol in tudi političnemu udejstvovanju. Bavarska CSU Franza Josefa Straußa pa ga je postavila na svojo kandidatno listo, kot
ZWEI
SPRACHIG
IST
zastopnika CSU. Habsburg sam je dodal hitro, da bo hkrati zastopal tudi Avstrijo v Evropskem parlamentu. Na tega samoimenovanega zastopnika pa skoraj vsi Avstrijci požvižgajo. Kljub temu notranje ministrstvo še ničesar ni ukrenilo tako proti zlorabi službe stanovanjskega urada Nižje Avstrije (ki je Habsburgu dalo vsa potrebna potrdila) kakor tudi proti Habsburgovim izjavam.
Vsekakor bo nizka volilna udeležba in s tem dokumentiran majhen interes prebivalcem deveterice močno hromil dejavnost 410 mandatarjev.
„Klub slovenskih občinskih odbornikov
RAZPISUJE delovno mesto
VODJE BIROJA Kluba.
Interesenti, ki
@ dobro obvladajo oba deželna jezika,
® kažejo politično zanimanje za slovensko komunalno problematiko,
@ imajo veselje do samostojnega dela, predvsem znajo vzpostaviti stike z našimi ljudmi ter £$ kažejo organizacijske sposobnosti,
naj naslovijo pismeno prošnjo z lastnoročnim življenjepisom do najkasneje 15. julija 1979 na predstojništvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov, 9020 Celovec/ Klagenfurt, Koschatstraße 10.
Za Klub:
mag. Filip Warasch, predsednik
tecUliUw ko-tn&htac - tednikov Uom&tiav - tednikov komeniat - tednikov komo
MIHA ZABLATNIK, referent za mladino in izobraževanje pri NSKS
OJ
Sle pri ene eiena-SlUje
Pretekli teden, od 7. do 9. junija, je bil na celovški univerzi simpozij za mladinsko delo. Odlika tega simpozija je bila, da je združil ljudi iz teoretične in praktične strani. Nadalje je imel udeleženec priložnost, da je slišal od strokovnjakov, kakšna je sedanja situacija mladinskega dela iz psihološkega, sociološkega in vzgojnega vidika v Avstriji, Nemčiji in Švici, pa tudi v Evropi. Iniciator tega simpozija asistent dr. Herbert Janig, ki ima dobre izkušnje na področju izvenšolskega mladinskega dela, je na to svojo zamisel, ki se bo vsako leto nadaljevala, lahko ponosen.
Mi koroški Slovenci imamo razmeroma veliko ljudi, ki se imajo za pristojne za mladinsko delo. Kljub temu je iz-venšolsko mladinsko delo pri nas slabo razvito. Hira na področju osebnega kontakta in dela z mladostniki kakor tudi na področju skupinskega dela z mladino. Psihološki in sociološki vidik se zavestno pri nas sploh ne upoštevata. Najbolj nastrada seveda pri tem našem vsestranskem mladinskem delu koroških Slovencev podeželska
mladina, pri tej pa v prvi vrsti delavci in mladi kmetje. Edino, kar je nekoliko razvito, je verska vzgoja in poskusi politične motivacije obeh osrednjih kulturnih in političnih organizacij preko svojih bolj ali manj angažiranih funkcionarjev in nastavljencev. Nikjer pa mladinsko delo ne seže tako daleč, da se bi razvilo in utrdilo občutje „mi“ pri mladini v dolgoročnem smislu. Kratkoročno ga seveda zasledimo: to pa je pretežno posledica trenutnega dobrega počutja ob zabavnih prireditvah in masovnih srečanjih, ker ta samo po sebi ustvarjajo dobro okolje za izraz veselja, varnosti in navidezne somišljenosti. Tu pa je treba upoštevati sovpliv občutja „mi“ v smislu „mi koroški Slovenci“, katero pa še slej ko prej posreduje družina — hvala Bogu. To trditev potrjuje dejstvo, da ostanejo zavedni, razen malih izjem tisti rojeni Slovenci, ki morejo obdržati do odrasle dobe zdravo razmerje do svojih 'staršev, katerim nudi družinska vzgoja pogoje za razvoj lastne samozavesti in osebnosti. V primeru prevelikih vzgojnih konfliktov v družini pa je eden prvih za izvenstoječe vidnih korakov mlade(ga) Slovenca(ke), zataji materino besedo in s tem seveda tudi starše, oziroma vsaj enega od njih.
Ni moj namen kritizirati starše, ker ti skušajo vedno dati svojim otrokom najboljše, jim posredovati čim več. Tudi ne tajim močnega psihičnega in socialnega pritiska, ki ga doživlja predvsem slovenski vajenec na Koroškem. Trdim celo, da je ta pritisk tako močan, da mladi(a) Slo-venec(ka) ne more drugače, kakor da popusti germani-zatoričnemu pritisku. Trdim pa tudi, da ne bi popustil, če bi imel mladinec (mladenka) v vzgojnih institucijah (od družine do mladinskih organizacij) tisto zavetje in oporo, ki bi mu ob potrebi v vsakršnem vidiku krilo hrbet. Kajti vsak človek se brani do zadnjega proti zatajitvi samega sebe. Šele ko mu lastna struktura osebnosti — torej lastna moč — kot protiutež odpove, nadomestka od soljudi pa ne doživi, se zataji, da preživi.
Izvenšolsko mladinsko delo ali delo z mladino v njenem prostem času se nasplošno smatra kot alternativa
k družinski vzgoji na eni strani in k šolski vzgoji oziroma delovnemu mestu na drugi strani. Alternativa pa v tem smislu, da nudi mlademu človeku pomoč pri razvoju njegove osebnosti in samobitnosti tam, kjer mu družinska vzgoja, šola in pogoji na delovnem mestu za to ne zadoščajo. Nadalje tudi v tem smislu, da najde v mladinski skupini, organizaciji ali domu pogoje, da lahko razvija svojo osebnost na področjih, na katerih jih v družini, šoli in delovnem mestu ne more.
Seveda ima vsaka mladinska organizacija tudi svoje interese, katere skuša preko svoje vzgojne dejavnosti posredovati mladini in jo motivirati za svoje ideale. Ravno tu pa često doživljamo tudi pri nas koroških Slovencih, da vzgojitelji oziroma funkcionarji izrabljajo svojo oblast in s pritiskom (pri-)silijo mladino k tem ali onim stališčem, k priznavanju in zastopanju teh ali onih interesov ali idealov.
Nisem proti motivaciji mladine in politični ter ideološki vzgoji. Sem pa izrazit nasprotnik izvajanja sile za dosego teh ciljev. Izvajanje sile tudi ni potrebno, če dosežejo vzgojitelji in funkcionarji potrebno stopnjo osebnostne zrelosti in so za sovje delo primerno izobraženi. Ta dva zadnja pogoja pa pri nas po mojem ne zadoščata. Vzroki pa ne ležijo samo pri vzgojiteljih. Tudi nositelji vzgojnih institucij pri nas ne polagajo prevelike važnosti na izobrazbo v tem smislu, ne zasigurajo za to dosti sredstev. Pa tudi vzgojitelji sami ne izkoriščajo obstoječih izobraževalnih ponudb. Moram reči, da sem bil razočaran, ko na univerzi pri simpoziju za mladinsko delo pri poslušalcih nisem našel nobenega drugega koroškega Slovenca.
Na tem simpoziju, ki ni združil samo teoritekov in praktikov, temveč tudi ljudi iz vseh ideoloških taborov, ker je osnovni problem za vse isti, se mi je porodila misel, da bi našli tudi mi slovenski vzgojitelji in mladinski funkcionarji pot k letnemu srečanju, na katerem bi iz teoretičnega in praktičnega vidika obravnavali naše probleme iz psihološkega in sociološkega vidika.
rrn
noi tednik
V	ozadju (ali bolje rečeno v ospredju) lista Die
Kameradschaft je celovški odvetnik j dr. Karl j Th. Mayer, ki je istočasno tudi
podpredsednik Heimatdiensta, ÖVF-odbornik, odvetnik bivše lastnice rebrške tovarne celuloze ter predsednik Ulrichsberggesellschaft.
V	slednji funkciji prireja tudi
vsakoletno srečanje bivših nemških vojakov, predvsem SS-ovcev vseh kategorij, na Ulrichsbergu.
K tej tradiciji spada tudi več vencev s trakovi SS.
Zgodi se, da slonita venec SS in avstrijske zvezne vojske složno drug ob drugem ...
IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOM
DR. VALENTIN INZKO, „DIE FURCHE“:
Porazni položaj manjšine in zakon o narodnih skupinah
Komu je treba žalovati, da tisočletnega rajha ni več?
Den wenigsten dürfte es bewußt sein, daß die in Österreich beheimateten Volksgruppen heute ernstlich um ihre Zukunft bangen.
Wie ist es nun um die Rechte der Slowenen in Kärnten bestellt? Wäre der Artikel 7 des Österreichischen Staatsvertrages dem Wort und dem Geist nach erfüllt, würde der Fortbestand der slowenischen Volksgruppe gesichert sein. Dies trifft jedoch nicht zu. Es gibt kei-nen volksbewußten Slowenen in Kärnten, der hier anderer Meinung wäre.
Zu den elementarsten Rechten einer Volksgruppe gehört das Recht auf ihre angestammte Heimat. Diese angestammte Heimat 'et für die Kärntner Slowenen ihr Siedlungsraum im Rosental, Gailtal und Jauntal. Immer wieder wird jedoch dieses von Slowenen seit über 1400 Jahren bewohnte Gebiet in Frage gestellt. Der Lebens-raum der Volksgruppe wird bewußt immer mehr eingeengt. Man spricht v°n Streusiedlungen der Slowenen. Als ob es sich hier nur mehr um Sprachinseln handeln würde, die v°n einer winzig kleinen Minderheit bewohnt würden. Und doch handelt es sich im Falle der slowenischen Volksgruppe in Kärnten um eine ethnische Minderheit, die ein geschlossenes Territorium bewohnt.
Die systematische Aufsplitterung der angestammten engeren Heimat der Slowenen kommt in der Minderheitengesetzgebung in der Ein-en9ung der Rechte der Slowenen z- B. im Pflichtschulbereich so zum Ausdruck, daß ein zweisprachiger
Unterricht bzw. Slowenischunterricht nur für freiwillig Angemeldete erteilt wird. Die obligate für alle Kinder verpflichtende zweisprachige Schule wurde — nachdem der Staatsvertrag unter Dach und Fach war — verfassungswidrig eliminiert.
Eine bewußte Aufsplitterung der angestammten Heimat sehen die Slowenen auch in der Gerichtssprachenregelung, die lediglich drei zweisprachige Gerichtsbezirke umfaßt. In sechs weiteren von Slowenen bewohnten Gerichtsbezirken ist das Slowenische als Gerichtssprache nicht zugelassen. Das Slowenische als Gerichtssprache ist lediglich im Dreieck Bleiburg, Eisenkappel und Ferlach berücksichtigt.
Keine der Gemeinden des zweisprachigen nördlichen Teiles des Jauntales, keine der Gemeinden des Rosentales nördlich der Drau — auch mit der überwiegend slowenischsprachigen Gemeinde Lud-mannsdorf — und keine zweisprachige Gemeinde im Bezirk Villach-Land und Hermagor wurde im Gerichtssprachengesetz berücksichtigt. Auch das Volksgruppengesetz brachte hier keine wesentlichen Änderungen.
Eine weitere Aufsplitterung der angestammten Heimat der Slowenen erfolgte durch die Amtssprachenregelung. Nur in einem Drittel des Siedlungsgebietes der Volks^-gruppe ist das Slowenische bei den Ämtern zugelassen, in 13 statt in 36 zweisprachigen Gemeinden. Aber auch in den 13 Gemeinden, in denen die Zweisprachigkeit laut
Volksgruppengesetz und Durchführungsverordnung geregelt wurde, sieht der Gebrauch des Slowenischen so aus, daß in der Regel Gemeindebedienstete fehlen, die der slowenischen Schriftsprache mächtig wären. Dienstposten auf Grund der Zweisprachigkeit sind im Bereich der Amtssprachenregelung gesetzlich nicht vorgesehen.
Noch drastischer erfolgte die Aufsplitterung des Siedlungsraumes der slowenischen Volksgruppe im Bereich der Ortstafelregelung. Sie beschränkt sich lediglich auf 9 von 36 zweisprachigen Gemeinden. Aber auch in den 9 zweisprachigen Gemeinden wurden nur in jenen Orten zweisprachige Tafeln angebracht, in denen bei der „Volkszählung besonderer Art“ 1976 sich 25 Prozent zur slowenischen Volksgruppe bekannt haben.
Den Ausführungen ist zu entnehmen, wo die Rechte der Slowenen noch nicht verwirklicht sind. Zwischen den Vertretern der Bundesregierung, den im Kärntner Landtag vertretenen Parteien und Vertretern der slowenischen Volksgruppe müßten folgende Regelungen gemeinsam erarbeitet und einer Lösung zugeführt werden:
a)	Schutz des gesamten Siedlungsraumes der slowenischen Volksgruppe im Sinne eines Kollektivschutzes, wie er im grundsätzlichen Teil des Volksgruppengesetzes zum Ausdruck kommt.
b)	Schaffung gesetzlicher Voraussetzungen, die im Siedlungsbereich der slowenischen Volks-
Čudni časopisi izhajajo na Koroškem. Med drugim tudi mesečnik Die Kameradschaft, ki je menda nepolitičen list za bivše udeležence vojn(e). Že beseda „udeleženec vojne — Kriegsteilnehmer“ je konstrukcija posebne vrste. Očitno so se vojne oziroma vojn udeležili kakor se pač človek udeleži izleta ali prireditve. Vojne kot ena sama velika prireditev torej.
Za kakšne udeležence piše? Za vse? — Nikakor. Za resistanco, partizane vsekakor ne. Zgolj za udeležence tistih slavnih napadalnih akcij nemškega nadčloveškega mišljenja.
Nepolitičen, kakor je poudarjeno v podnaslovu lista, je tudi uvodnik zadnje, junijske številke Die Kameradschaft (za tem listom stoji med drugim tudi predsednik Ulrichs-berggesellschaft, podpredsednik Heimatdiensta in občinski odbornik ÖVP dr. Karl Th. Mayer; tako se krog zopet sklene). Glasi se „Entzündet die Feuer zur Sonnenwende“ (prižgite ognje za kresovanje). Nemška Sonnenwende ima na sebi nekaj mitološkega, nekaj čarobnega. Govora je o lepem in grdem, o svetlih in temnih silah, pri čemer je jasno, da je najsvetlejše nemštvo in so najsvetlejši trenutki zgodovine tisti, ko je nastopil svoje poslanstvo neki poddesetnik (Gefreiter) iz Braunaua.
V Die Kameradschaft se vse to bere tako (avtor je Karl Leipert, „Dietwart“):
„Das Sonnenrad der Indogermanischen Völkerschaft als Symbol des Tages und des Lichtes wird von den Merkmalen der Nacht und der Finsternis immer mehr verdrängt. Die Sichel des Halbmondes, fünf- und sechszackige Sterne und der Hammer des Blitzgottes senken sich bedrohlich auf die Menschheit herab. Sie versuchen, den Glauben an die höheren Werte des Daseins mit roher Gewalt und listiger Tücke zu ersticken.
Wehe den Völkern, die dies nicht erkennen wollen. Sie werden ausgelöscht wie die Inkas und Ägypter, wie die Griechen und Römer.“
Zelo pesniško in nepolitično se torej hujska proti islamu, judom in komunizmu. Nemške višje vrednote hočejo s prebrisanostjo in zahrbtnostjo zadušiti. Kdor se proti prebrisani zahrbtnosti židovstva ne bo boril, bo utonil...
gruppe eine allseitige kulturelle und geistige Entfaltung der Volksgruppe ermöglichen würden. Voraussetzung dafür wären zweisprachige Kindergärten (bis jetzt existieren lediglich 3 private von Slowenen errichtete Kindergärten) und ein den Vorstellungen der slowenischen Volksgruppe Rechnung tragendes Minderheitenschulwesen im Pflichtschulbereich;
c)	Zulassung des Slowenischen als Amtssprache zusätzlich zum Deutschen im ganzen von den Slowenen bewohnten Siedlungsgebiet;
d)	Anbringung zweisprachiger Aufschriften nach objektiven und von der slowenischen Volksgruppe anerkannten Kriterien.
Die aufgezeigte Verwirklichung des Minderheitenschutzes würde den Bestimmungen des Artikels 7 des Staatsvertrages Rechnung tragen. Sie hätte allerdings eine Novellierung des vom österreichischen Parlament 1976 beschlossenen Volksgruppengesetzes zur Folge. Eine solche Änderung müßte der Volksgruppenbeirat beantragen. Mit einer Erklärung der zuständigen Stellen in Wien müßte den Vertretern slowenischer poli-
Dalje se bere v listu kameradov: „Sonnenwende bedeutete auch Schicksalswende im Leben der Völker. Als vor nunmehr 38 Jahren der herausgeforderte Ostfeldzug begann, war der Scheitelpunkt überschritten, der zum Niedergang des deutschen Volkes und ganzer Weltreiche führte. Zwar stürmten von Finnland bis zum Schwarzen Meer die Völker des Abendlandes gegen den drohenden Untergang ihrer Kultur siegreich an. Doch konnte im weiteren Verlauf jene Finsternis nicht aufgehalten werden, die seither über alle guten Geister hereingebrochen ist.“
Sedaj vemo in si moremo predstavljati, kako sončen je bil naš svet, če bi Adolf in njegovi somišljeniki skupno z avtorjem te serije bili zmagoviti do endsiega. Toda žal vlada od leta 1945 naprej temina v naših krajih. Je pač sonce že prekoračilo najvišjo točko. Očitno so Adolf in njegovi še pred najvišjim vzponom nemškega sonca hoteli pričeti z napadom Sovjetske zveze, a so jim nekaj dragocenih sončnih trenutkov odvzeli ravno partizani v Jugoslaviji, ki so firerja dalje zadrževali kot je predvideval in je tako zamudil najugodnejšo sončno konstelacijo. Vsekakor se — in to je pikanterija ob robu — zgodovinska dejstva dajo post fe-stum spraviti v pravi germanski pravljično mitološki svet.
Toda kameradi še niso obupali: „Dem steht zur Sonnenwende die Hoffnung gegenüber, daß es nach jedem Tiefstand wieder einen Aufstieg geben muß. Denn weder Gott noch die Natur lassen sich auf die Dauer vergewaltigen. Damit gehen die Gedanken zurück in eine Zeit, in der voll Zuversicht auf die Wende völkischer Not die Freiheitsfeuer auf allen Bergen glühten. In einem ungeteilten Kärnten, in einem ganzen Land Tirol von Kufstein bis Salurn, das seine Wiedervereinigung immer noch erhofft, in den um das Selbstbestimmungsrecht kämpfenden Sudetenländern und in allen anderen Gebieten, wo deutsche Menschen wohnten.“ Preporod novega nemštva se torej začne na Koroškem. In če bo le kdo rekel, da je Naš tednik preveč interpretiral iz nedolžnega nepolitičnega lističa, potem še citiramo zadnji stavek. Glasi se: „Heil Sonnenwende“.
tischer Organisationen zugesagt werden, daß eine Mitarbeit im Volksgruppenbeirat noch keine Anerkennung des Volksgruppengesetzes bedeutet und daß im Wege des Volksgruppenbeirates die Erreichung einer Novellierung des Volksgruppengesetzes möglich ist.
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Člani sosvetov lahko postanejo le osebe, ki se priznajo k zakonu o narodnih skupinah. Zakona, ki zmanjša dvojezično ozemlje na eno tretjino oziroma celo na eno šestino (kakor to dr. Inzko pravilno ugotavlja) kratkomalo ne moremo priznati. In sosveti so bistven sestavni del zakona o narodnih skupinah.
Razen tega je namen manjšinskega sosveta, da bi z njim skušala vlada ustvariti novo manjšinsko zastopstvo, ki bi bilo bolj poslušno in bolj sprejemljivo za želje strank, s tem pa seveda odvisno.
Zvezna vlada prav tako tudi ni vezana na priporočila manjšinskih sosvetov. Vsekakor nihče ne more zahtevati od koroških Slovencev, da bi sodelovali pri zmanjšanju lastnih pravic.
Razstava in kulturna prireditev
16. IN 17. JUNIJA 1979, V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
0 RAZSTAVO šivanja in ročnih del si morete ogledati v soboto, 16. junija, od 14. ure dalje in v nedeljo, 17. junija, ves dan.
P KUHARSKE IZDELKE si lahko ogledate in pokusite v soboto popoldne in v nedeljo.
• KULTURNA PRIREDITEV bo v soboto, 16. junija, ob 15. uri, in v nedeljo, 17. junija, ob 13.30 prva in ob 16. uri druga.
SPORED PRIREDITVE:
1.	Pozdravljajo — učenke
2.	Mladost v melodiji — pojo učenke
3.	Govornikova beseda
4.	Mav čez jezero — simbolično s petjem
5.	Najdena hči — igra v treh dejanjih
6.	Zbor zapoje še 4 pesmi
7.	Ob koncu pa zarajamo
Žitara vas: bivšega občinskega odbornika Tacoia ni več
Cahorče: pogreb izseljenke;
Nenadoma je umrl na binkoštni petek, 1. junija, Franc Tacol, Gra-cej v Zitari vasi; bil je star šele 67 let. Rajni je delal dolga leta v tovarni celuloze na Rebrci. Bil je razgledan in izredno narodno zaveden. Bil je vnet, navdušen pro-svetar in je več let predsedoval domačemu prosvetnemu društvu „Trta“. V predzadnji periodi (od 1970 do 1973) je skupno z Jožefom Golavčnikom zastopal intere-
Kuratorij za glasbeno šolo išče UČITELJE
za sledeče inštrumente: klavir, kitara, harmonika, trobila, pihala, godala. Kvalificirani glasbeni učitelji, ki so pripravljeni prevzeti nekaj tedenskih ur, naj pošljejo prošnje s priloženimi spričevali na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, Spital-gasse 12, 9020 Celovec.
Kuratorij za glasbeno šolo razpisuje mesto
UČITELJA GLASBE, ki je pripravljen organizacijsko in strokovno voditi glasbeno šolo na Koroškem. Prošnje, katerim je treba priložiti življenjepis in spričevala, naj pošljejo interesenti do 15. junija 1979 na naslov: Kuratorij za glasbeno šolo, 9020 Celovec, Spitalgasse 12.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok razpisuje mesta vzgojiteljev za obmorsko letovanje. Prošnja, ki naj vsebuje rojstne podatke, poklic, dosedanje delo z otroki in točen naslov, se naj pošlje najkasneje do 30. junija 1979 na naslov: Koordinacijski odbor, A-9020 Kla-genfurt/Celovec, Spitalgasse 12/111. Prednost imajo učitelji(ce) in štu-dentje(ke) pedagoških smeri.
Koordinacijski odbor za letovanje otrok tudi letos pripravlja obmorsko letovanje otrok iz Koroške. Prijave sprejema koordinacijski odbor, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Spitalgasse 12/111. Cena letovanja znaša 100.— šilingov dnevno. Podrobnejše informacije o času in kraju letovanja bomo objavili v eni naslednjih številk NT in SV.
se zavednega slovenskega prebivalstva v žitrajski občini.
Pogreb je bil na binkoštno nedeljo popoldne. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Matevž Nagele. Nekdanjemu slovenskemu občinskemu odborniku se je zahvalil za njegovo zavzetost, vnemo in delavnost Martin Hribernik, vodja frakcije EL v žitrajskem občinskem odboru. Pevci „Trte“ pa so svojemu bivšemu predsedniku zapeli v večno slovo. Kako je bil rajni priljubljen in kako so ga sosedi in znanci spoštovali, so dokazali številni pogrebci, ki so sledili njegovi krsti.
Naj se rajni Franc Tacol odpočije v večnem miru. Vdovi in sorodnikom naše iskreno sočutje.
Sožalje izrekata tudi uredništvo NT in NSKS.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
razpisuje šolanje za vaditelje namiznega tenisa (I. stopnja),
inštruktorje namiznega tenisa (II. stopnja) in vaditelje nogometa (I. stopnja).
Tečaj za vaditelje in inštruktorje namiznega tenisa bo v času od sobote, 14., do torka, 17. julija 1979, v Selah (farna dvorana). Predavatelj: Janez Mikeln (Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana).
Tečaj za vaditelje nogometa bo v času od srede, 15., do sobote, 18. avgusta 1979, v Železni Kapli (hotel Obir).
Program tečajev predvideva 30 ur teorije in prakse in se konča z izpitom. Po uspešnem izpitu prejme kandidat diplomo in naziv vad-nik oziroma inštruktor. Tečaji so predhodni tečaji za trenerje.
Kandidati, ki se prijavijo na sedež Slovenske športne zveze, Spi-talgasse 12, Celovec (tel. 85 235), se zberejo na dan pričetka tečaja na navedenem mestu. Tečaji so celodnevni. Stroške prevoza do mesta šolanja in stroške prebivanja nosi vsak kandidat sam, stroške za predavatelje pa nosi SŠZ.
Ogromno število znancev in sorodnikov, med njimi veliko nekdanjih sotrpinov izseljencev, je pospremilo v soboto, 9. junija, gospo Nežo Valentin, ovdovelo Wasch-nig, rajno Gvažarjevo mamo iz Ca-horč, na zadnje zemeljsko počivališče na kotmirškem pokopališču.
Življenjska pot rajne Gvažarje-ve mame je bila precej trnjeva. Delo, trud in veliko trpljenja. Rajna Gvažarjeva mama se je rodila leta 1916 v Vetrinju pri Celovcu. Svojo trdo mladost je olepšala s prosvetnim delovanjem. Leta 1937 se je poročila z Egidijem Wasch-nigom, Gvažarjem v Cahorčah. V zakonu se je rodilo devet otrok; sedem jih še živi.
Leta 1938 so nacisti priključili našo domovino Nemčiji. Slovence so obsodili na smrt. V bridkem aprilu 1942 je morala tudi Gvažarjeva družina zapustiti domovino. Postaje izgnanstva so bile Eichstätt, Hagenbüchach, Hesselberg.
Po osvoboditvi leta 1945 se je družina vrnila na svoj dom. A leta 1958 jo je zadel krut udarec. Najstarejši sin Egidij se je pri vojakih smrtno ponesrečil. Komaj je ta rana malo zacelila, je 30. maja 1962 umrl družinski poglavar Egi-
Klub koroških Slovencev (predsednik univ. prof. Bogo Grafenauer, tajnik Stane Uršič) v Ljubljani je priredil v soboto, 9. junija, izlet po Koroški. Tega izleta se je udeležila vrsta uglednih potomcev koroških Slovencev, npr. univerzitetna profesorja Fran Zwitter in Bogo Grafenauer, bilo pa je tudi nekaj „pravih“ koroških Slovencev. Ogledali so si razne zanimivosti slovenskega dela Koroške. Pri Šoštar-ju v Globasnici so se srečali tudi z nekaterimi zastopniki koroških Slovencev. Tako je poslovodja glo-baške Zadruge Janez Hudi obrazložil na kratko gospodarski in narodnopolitični položaj v Globasnici; kot občinski odbornik EL in podžupan je podal tudi kratko poročilo o delovanju v občini. Jože Wa-kounig je najprej pozdravil goste iz Slovenije v imenu NSKS, nato pa je v kratkih besedah poročal o političnem položaju na Koroškem in predvsem opozoril na dvoobraz-nost izjav visokih političnih in drugih predstavnikov. Omenil je razne protislovenske ukrepe, zakonske in sodne (lastnik Šoštarjeve hiše, Albert Smrečnik, je sam obtožen pri političnem procesu). Očiten primer politične diskriminacije je tudi sklep koroškega deželnega zbora o razdelitvi Koroške v več volilnih okrožij; Slovencem so odvzeli tako sleherno možnost, da bi dobili v deželnem zboru lastnega zastopnika, izvoljenega na samostojni listi. Slovenci, izvoljeni na listi večinske stranke, pa so popolnoma podrejeni interesom stranke in smejo in morajo govoriti to, kar jim stranka dovoli in ukaže. Goste iz Slovenije je pozdravil tudi dr. Luka Sienčnik iz Dobrle vasi in jim razložil koroške razmere.
Za Klub koroških Slovencev je spregovorila gospa Zdenka Bukovec, sodnica pri Temeljnem go-
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: .Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
dij Waschnig; bil je dolga leta predsednik SRD „Gorjanci“. Leta 1966 se je Gvažarjeva mama poročila z Antonom Valentinom, s katerim je preživela svoja zadnja leta.
Začetek maja je nenadoma hudo zbolela. Morala je v celovško bolnišnico, kjer je v petek, 1. junija zvečer, zaspala za vedno.
Domači župnik Maks Mihor, ki je opravil pogrebne obrede ob asistenci slovenjeplajberškega župnika Jančarja, je v svoji pridigi orisal posamezne življenjske postaje Gvažarjeve mame in se ji zahvalil za zvestobo, ki jo je izkazovala vsemu, kar ji je bilo sveto in drago. Od svoje nekdanje sotrpinke se je v pretresljivih besedah poslovil tudi Lovro Kramar, predsednik Zveze slovenskih izseljencev. Med pogrebnimi slovesnostmi je prepeval domači cerkveni zbor.
Naj se rajna Gvažarjeva mama v božjem miru odpočije od vseh zemeljskih muk, od vsega bridkega trpljenja. Otrokom z družinami in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje tudi v imenu Našega tednika, ki ga je rajna zvesto prebirala, in Narodnega sveta koroških Slovencev.
spodarskem sodišču in podpredsednica sindikata ter poudarila tesno povezanost Slovencev tostran in onstran državne meje.
Srečanja sta se udeležila tudi tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in vodja Slovenskega informacijskega centra dipl. inž. Franc Kattnig in izročila vsakemu udeležencu izleta po en izvod jubilejne številke Našega tednika.
SAK — ŠMIHEL 0:0
Neodločeno je igral Slovenski atletski klub svojo nedeljsko igro proti moštvu iz Šmihela. Kljub temu SAK vodi na lestvici, vendar je izguba ene točke zadnjo nedeljo pomenila, da je SAK spredaj samo zaradi boljšega razmerja golov.
ODLOČILNA IGRA V SOBOTO
Odločilna zadnja igra bo že v soboto v Železni Kapli. Ob 17. uri se bosta pomerili prvi moštvi, ob 15.15 uri pa moštvi „pod 21“. SAK mora dobiti obe točki, ako hoče računati z naslovom prvaka.
Navijači so na to odločilno tekmo še prav prisrčno vabljeni!
$ BILČOVS
Kot vsako leto, je tudi letos domače društvo SRD Bilka organiziralo kulturni praznik, ki je bil namenjen materam. To materinsko proslavo so oblikovali društveni pevci pod vodstvom Jožka Boštjančiča, deklamacijska skupina ljudske šole, farni otroški zbor, ki ga je vodila gospa Uršula Kassl, skupina mladih igralcev pod režijo Kateri-ne Ogris ter gojenci Glasbene šole, ki deluje sicer šele nekaj mesecev, ki pa je kljub temu že odkrila že marsikateri glasbeni talent. Obširni, a nič manj zahtevni program je povezovala Milica Ogris; glasbeno popestrili pa so spored še Milica Ogris, Geli Ogris-Martič ter Gabrijela Jesenko, ki je znala navdušiti s pesmijo o „šlum-pfih“.
Domači župnik Poldej Kassl pa se je s kratkim nagovorom zahvalil materam za ves trud, ki ga dan za dnem vlagajo v zahtevno vzgojo današnje mladine.
KONCERT
Prireditelja: KPD „Planina“ in pevsko društvo v Selah Čas: sobota, 16. 6. 1979, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Selah Sodelujejo: Mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka Ansambel Hanzija Artača Tamburaška skupina iz Železne Kaple
OTVORITEV NOVE POSLOVNE HIŠE V PLIBERKU
bo v četrtek, 14. 6. 1979, s pričetkom ob 14. uri.
Razstava Božidarja Jakca
PORTRETI KULTURNIH DELAVCEV v avli siovenici
je odprta od 30. 5., do 22. 6. 1979, od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
V okviru mednarodnega Leta otroka in 70-letnice SPD „Edinost“ vabimo na
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA
Čas: sobota, 23. 6. 1979, ob 20. uri Kraj: dvorana Schwarz! v Pliberku Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“
VEČER JUGOSLOVANSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „Radiše“
Čas: sobota, 23. 6. 1979, ob 20.00 Kraj: kulturni Dom na Radišah Gostuje pevski zbor in folklorna skupina KUD „ANKA OSPUH“ iz Ludbrega pri Varaždinu
SPD „Srce“ v Dobrli vasi prireja PEVSKI KONCERT Čas: nedelja, 24. 6. 1979, ob 14.30 Kraj: kulturni Dom v Dobrli vasi
Nastopajo:
Moški pevski zbor „Vitanje“ Folklorna skupina podjetja LIB iz Slovenskih Konjic Mešani pevski zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi
DOM v TINJAH
V	petek, 15. 6. 1979, od 14. do 18. ure
JEZIKOVNI TEČAJ
„Slovenščina za Slovence“ Voditelja: žpk. Lovro Kašelj sr. Mihaela Klun
V	soboto, 16. 6. 1979
ROMARSKO POTOVANJE: MILLSTATT, SPITTAL IN HEILIGENBLUT
za župnije: Hodiše, Škofiče, Logo vas
Voditelj: žpk Lovro Kašelj
V	petek, 22. 6. 1979, od 9. do 18. ure
ROČNA USTVARJALNOST
„Velike in majhne živali iz blaga“ Voditeljica: sr Lucija Klemenjak
Od četrtka, 21. 6. 1979, ob 10. uri, do torka, 10. 6. 1979, ob 16. uri
TEDNI ODDIHA
za mladostnike s primernim izobraževalnim programom: Ustvarjalna ročnost, pogovori o mladinskih problemih po starostnih stopnjah, komunikacija med odraslimi in mladostniki v igri in skupnih interesih
V	ponedeljek, 18. 6. 1979, ob 20. uri
SKIOPTIČNO PREDAVANJE „Japonska — očarujoča dežela“ Predavatelj: dir. Mirko Kunčič
V	sredo, 20. 6. 1979
ROMARSKO POTOVANJE
Grebinjski klošter, Št. Pavel, obisk galerija Wernerja Berga v Pliberku Voditelj: Jože Kopeinig
Obisk prijateljev iz Ljubljane
rrn
nai tednik
Za letošnje maturante sta Narodni svet koroških Slovencev ter Krščanska kulturna zveza priredila v prostorih NSKS sprejem, katerega sta se udeležila tudi oba razrednika prof. Močilnik in prof. Kovačič. Seveda sta bila navzoča tudi predsednik izpitne komisije strokovni nadzornik dr. Inzko ter ravnatelj dr. Vospernik. V svojem kratkem nagovoru je osrednji tajnik NSKS Filip Warasch dejal, da vabi vse maturante k sodelovanju v Narodnem svetu. Razveseljivo je, da je videti lepo število dijaške mladine na slovenskih prireditvah. Podobno se je izrazil v imenu KKZ podpredsednik dr. Zerzer. V imenu maturantov je izrekla besede zahvale Maja Haderlap.
Matura na Zvezni gimnaziji za Slovence
V	času od 2. do 7. maja 1979 je bila na Slovenski gimnaziji pismena matura. Pripuščenih je bilo vseh 37 kaniddatov, v 8. A razredu (raz-fednik Jožko Kovačič) 17, 20 pa v 3- B razredu (razrednik Štefan Močilnik).
Ustna matura je bila v času od 3- do 9. junija. K ustnim izpitom ie bilo pripuščenih 35 kandidatov in kandidatinj (15 v 8. A razredu, v 8. B razredu vsi). Predsedoval je strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko.
V	8. A razredu sta izdelala maturo z odliko Maks Domej, Zgončev iz Rinkol, in Terezija Wakou-nig, Kovačeva iz Mlinč, z dobrim uspehom pa Janko Ferk iz Pod-
grada pri Klopinjskem jezeru in Majda Hribernik iz Žihpolj. En kandidat je bil zavrnjen na jesenski rok.
V 8. B razredu so maturirali z odliko Miran Breznik iz Celovca, Milica Gasser iz Bilčovsa, Maja Haderlap iz Lepene, Melita Klinar iz Branče vasi pri Bilčovsu, Veronika Sommeregger iz Kamna, Helena Verdel iz Borovelj in Andreja Vrbinc iz Celovca, z dobrim uspehom pa Mira Einspieler iz Zgornje vesce pri Bilčovsu, Uršula Kelih iz Borovelj, Marjan Velik s Kota pri Selah in Irena Verdel iz Borovelj. Dva kandidata bosta jeseni spet nastopila.
Maturitetno slavje je bilo tokrat
pri Rutarju v Zitari vasi. Pri zaključni maši v žitrajski cerkvi so se maturanti, starši in učitelji zahvalili za uspeh. Prof. Janko Polanc je med svojim nagovorom zbudil pri maturantih prijetne in bridke spomine, povezane z gimnazijskimi leti in se tudi spomnil bridke življenjske usode pesnika Josipa Murna-Aleksandrova (stoletnica rojstva), ki v svojem življenju ni čutil ne tople materine ljubezni ne očetove roke (po dvema maturantoma oziroma maturantkama sta že umrla očeta oziroma materi).
Pri maturitetnem slavju so spregovorili: oba razrednika Kovačič in Močilnik, predsednik maturitetne
komisije Inzko, vodja Manjšinskega šolskega oddelka Rudi Vovk in predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence Ignac Domej v imenu navzočih staršev. V imenu maturantov se je zahvalil Maks Domej. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik se je v svojem nagovoru spomnil očeta Slovenske gimnazije, ravnatelja dr. Joška Tischlerja, ki nas je letos januarja zapustil za vedno. Prav njegova zamisel je bila, da so postala matu-ritetna slavja pravi družinski praznik, praznik maturantov, staršev in učiteljev. Maturantom in maturantkam je želel vse najboljše in izročil najboljši letošnji maturantki Heleni Verdelovi iz Borovelj pre-
hodni pokal dr. Joška Tischlerja.
Na povabilo hišnega gospodarja Vladimira Rutarja — vsi njegovi otroci so hodili na Slovensko gimnazijo, hčerke Marija, Marta in Veronika so tudi maturirale — so prišli med maturante tudi pevci in pevke prosvetnih društev „Danica“ iz Šentprimoža in „Trta“ iz Žitare vasi; pod vodstvom Hanzeja Kožarja so zapeli nekaj pesmi. Predsednik SPD „Danica“ Stanko Wa-kounig — maturant 1966 — je izrekel maturantom iskrene čestitke in jih pozval, naj sodelujejo pri kulturnoprosvetnih društvih in po svojih močeh in zmožnostih pomagajo slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Ukve: bilanca slovenskega pouka
Sele: tragična smrt
V	nabito polni domači cerkvi v Ukvah je bila v nedeljo, dne 10. junija 1979, zaključna prireditev glasbene šole in tečaja slovenščine. Po uvodnih besedah iniciatorja tečaja slovenščine župnika Maria Gariupa je v pozdrav zapel domači zbor „Planinka“ dve pesmi. Posebno pozornost pa so zbudili učenci tečaja slovenščine in glasbene šole iz Ukev, ki so med poslušalci zbudili največ navdušenja 'n odobravanja. Saj to tudi ni čuda, ko so pa starši in sorodniki pr-v'č po dolgih letih slišali iz ust svojih otrok domače slovensko Petje, igranje in deklamacije. Na vrsti je bil solo harmonike (Gerar-dina Jank, Mario De Marchi, Rafael Ehrlich, Renata Fanutti, Rosita Schnabl, Repi Grilz, Nežica ^edam in Rafaela Preschern), kitare (Anna Jank, Lina Angelini, Sabina Preschern in Hubert Wedam), 'Srali so na klavirju (Silvia Fanutti, Ornella Puntel, Sara Baracco, Magda Ehrlich, Barbara Zelloth in Anina Wedam) in deklamirali ter prepevali (Antonietta Preschern, Ro-sanna Wedam, Sara Baracco, Car-la Preschern in Friz Zelloth, Nežica Wedam ter Carla Preschern).
V	drugem delu sporeda pa so nastopili učenci glasbene matice I2 Trsta ter gostje iz Jesenic in Ko-r°ške. Mešani pevski zbor „Blaž Arnič“ iz Jesenic je zapel pod vodstvom Romana Ravniča tri izbrane Pesmi, iz Koroške pa je gostoval tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik. Treba ie povedati, da je dal cerkveni ambient zvokom tamburic še posebej svečano noto, zaradi česa bi bilo treba misliti na podobne koncerte tudi na Koroškem.
Iz danih okoliščin je bilo samo Po sebi umevno, da se je udeležila kulturne manifestacije v Ukvah ce-la vrsta uglednih častnih gostov. Saivatore Venosi, neumorni učitelj slovenščine v Ukvah ter odlični or-Sanizator je pozdravil md drugimi Pokrajinskega odbornika SSK v
Trstu Bojana Brezigarja, tajnika SKGZ Udoviča in osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha. Z letošnjim letom je zaključilo nad 40 otrok iz Ukev in Zabnic privatni pouk slovenščine (država niti lire ne prispeva, drugače je z nemščino v Ukvah, katere pouk plačuje šolsko skrbništvo v Vidmu!) in tu-
di s prvim letnikom glasbene šole so povsem zadovoljni.
K uspehom kanalskih Slovencev čestitamo tudi koroški Slovenci, kajti naša situacija je povsem podobna in vzbujanje samozavesti v Ukvah, Žabnicah, Trbižu in drugih vaseh Kanalske doline je velikega pomena tudi za Slovence, ki živijo tostran meje v Avstriji.
Marko Pristovnik, 25-Ietni član selske folklorne skupine in pevec pri selskem zboru, se je v nedeljo zjutraj v Selah kot sopotnik v avtomobilu smrtno ponesrečil. Doma pri pd. Husu, mu je s sedmimi leti umrla mama. Po šoli se je izučil za puškarja. Bil je navdušen plesalec in pevec, bil je med prvimi, vesel in družaben človek.
Veliko ljudi ga je spremljalo na
zadnji poti na selsko pokopališče. Provizor Ivan Matko je imel mašo zadušnico. Mlademu Marku Pristovniku, ki je tako zgodaj moral pustiti življenje, sta se na odprtem grobu zahvalila vodja požarne brambe ter predsednik Katoliškega prosvetnega društva Sele Marjan Olip za sodelovanje in idealizem.
Globoko prizadeti družini velja iskreno sožalje!
Železna Kapla: izlef tamburašev
Minilo je že nekaj časa, odkar so se tamburaši SPD „Zarja“ odzvali povabilu dijaškega doma iz Gorice. V soboto, 26. maja, se je opdeljal na Primorsko. Čeprav je vročina pripekala, je tamburaše očarala lepota Vipavske doline. Proti večeru so prispeli v Staro Gorico v Slovenski dijaški dom. Kar niso se mogli načuditi, da poteka jugoslovansko-italijanska meja skozi mesto. Po prisrčnem sprejemu ravnatelja in gojencev v dijaškem domu so se malo okrepčali.
Zvečer je sledil program ob slovesnosti „Dneva mladosti“. Čeprav so Slovenci v Italiji manjšina; je ta večer v pevski, recitatorski in plesni obliki pokazal, da tam še živi kultura. Za tamburaški nastop so kapelčane poslušalci nagradili z aplavzom. Po končanem sporedu so jih pogostili z okusno večerjo, nato pa so se nekateri udeležili domskega plesa, drugi pa so se ob domačem vinu vpletli v pogovor z domačini in ob razgovoru z njimi občutili, da so med brati, ki imajo iste probleme — boj za narodni obstanek. Po zaključeni zabavi so Korošcem v domu nudili gostoljubno prenočišče. Zjutraj so sveži zapustili Gorico. Ob spremstvu domskih vzgojiteljev so se odpeljali v Trst, kjer so si v Rižarni pri Sv. Soboti ogledali mučilnico taborišča. Med drugo svetovno vojno so tu nacisti zločinsko mučili in morili ljudi, ki so se uprli njihovemu nasilju. Ta kraj zločinskega ravnanja, ki je bil nekoč rižarna,
so se poln ilepih občutkov vrnili spomenik.
Po zanimivem ogledu so se vrnili v dom, kjer so bili deležni kosila. Nato so se poslovili od Goričanov in se jim zahvalili za topli sprejem in prijetno gostoljubje.
Ob slovesu so bili vsi prepričani, da to prvo srečanje z njimi ni bilo tudi zadnje. S tem prepričanjem so se polni lepih občutkov vrnili domov.
lika Vavti
Rožek: Ana Huber 80 let
Pred nekaj dnevi je praznovala Ana Huber redek življenjski jubilej, obhajala je svojo 85-letnico. Jubi-lantka je bila vse svoje življenje marljiva, od svojih otroških let, ki jih je preživela doma pri Rutarju v Dolinčičah pa tja do današnjega dne, ko kljub svoji visoki starosti še vedno rada priskoči in pomaga, kjer je le mogoče. S svojim možem Matevžom je ustanovila in zgradila v času svetovne gospodarske krize gradbeniško podjetje v Rožeku. Začela sta gospodariti v času, v katerem ni bilo ne denarja, ne delovnih mest. Skušala sta z uspehom ustvariti lepo število delovnih mest, ki so jih dobili domačini in s tem mogli pridelati svojim družinam kruha, katerega je tedaj vsepovsod manjkalo.
Pri terjatvah za postavljene hiše sta skušala biti kar se da človeška in sta v nekaterih primerih čakala
tudi leta na poravnanje odprtih računov. Matevž Huber je že umrl pred več kot 20 leti, v času, ko je šlo s podjetjem končno navzgor in so se ljudje bili že opomogli. Naslednik je postal inž. Alojz Mertel, ki zelo uspešno vodi to tradicionalno podjetje. Jubilantka Ana Huber se je preselila v posebno hišo, kjer vsa leta skrbi sama zase in — kot rečeno — pomaga rada tudi drugim.
Pretekli petek se je zglasila pri jubilantki tudi občinska delegacija, da ji prenese čestitke občinskega predstojništva. Frakcijski vodja EL-Rožek Ludvik Lesjak je, kot tudi župan in zastopnik VP, želel Ani Huber še mnogo zdravih in zadovoljnih let, delegacija je ostala ob prijetnem kramljanju še dalj časa pri jubilantki. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Marko Pristovnik med dvema plesalkama selske folklorne skupine
•	IZ UREDNIŠTVA: RAZPIS
•	ORF-a
•	Nič olepšavanja: v zadnji šte-9 vilki NT smo poročali nekaj na-9 pačnega. Pisali smo namreč, da 9 mesto urednika slovenskih od-9 daj ni bilo razpisano, kakor se 9 je to zgodilo z mestom uredni-9 ka za oddajo gradiščanskega 9 studia v hrvaščini. Mesto ured-9 nika za slovenske oddaje je bi-9 lo razpisano v uradni Wiener 9 Zeitung (31. maja), rok je med-9 lem potekel (11. junija). Seve-9 da, Wiener Zeitung bi bilo pač 9 treba vsak dan brati, akoravno 9 si smemo šteti kot olajševalno 9 okoliščino, da glede predvide-9 ne zasedbe tega mesta ni bilo 9 večje publicitete. Kljub temu: 9 mesto je bilo razpisano.
*
Pri poročilu o pisateljskem srečanju v Brezah pa se je zgodila tehnična pomota: izpuščeno je bilo ime avtorja članka — bil je to mednarodno znani pisatelj Lev Detela.

ROBERT PENDOR:
Strupu se ne gre odreči
Gregor Wenhold je stopil k omarici z zdravili v kopalnici, izpraznil stekleničico in vanjo vtaknil dve tableti, dotočil nekaj vode in stekleničico tako dolgo stresal, da sta se tableti stopili.
Ko se je čez dve uri s svojo ženo Selmo peljal iz središča Münchna, je segel v žep in Selmi pomolil stekleničico: „Na, tole boš vlila svoji teti v čaj ali kavo, preden bova odšla!“
Selma se je zgroženo zastrmela v svojega moža. „Teto naj zastrupim? Saj se ti meša! Prijeli naju bodo, še preden se bo stegnila!“
„Kdo pa govori o zastrupitvi?“ se je zasmejal Wenhold. „To je samo navadno uspavalo.“
„In čemu ga potrebujeva?“
„Da bo teta Leonora mirno spala in je ne bo bolelo, ko bo danes ponoči zletela v zrak.“
*
Leonora Gengebach je stanovala v orjaški stari vili sredi nič manj orjaškega vrta ob reki Isar. V hiši je živela sama. Čemu neki naj bi izdajala denar za služabnike? Vse je lahko sama opravila, poleg tega pa je imela tudi nečakinjo Selmo in njenega nenavadno delavnega moža.
Teta se je zahihitala, ko sta Selma in Gregor pozvonila. Skominal ju je denar. Pa naj ju skomina. Še dolga leta bosta morala čakati nanj.
Večer je minil kot običajno. Leonora Gengebach je postregla s slabo obloženimi kruhki in redkim čajem, potem pa je poslala Gregorja v klet, da bi ji popravil pralni stroj — prastar model, ki je že nekaj let delal samo še zato, ker ga je Gregor nenehno popravljal.
Gregor je torej že dvajsetič ali petindvajsetič uslužno popravil pralni stroj, in ko mu je teta Leonora ob slovesu dejala: „Ali bi zdaj še malo priprl kurjavo?“ je kot običajno še enkrat smuknil v klet, da bi stari teti prihranil plezanje po strmih stopnicah.
„Tako,“ je odrezavo rekla Selma Wenhold, ko sta se odpeljala skozi vrtna vrata, „teti sem dala uspavalo. In kaj si počel ti?“
„Priprl sem kurjavo — in jo ugasnil.“
„Kaj pa naj to pomeni?“
„Čisto enostavno je,“ je rekel Gregor. „Iz starega plinskega gorilnika sedaj lepo počasi uhaja plin. Najprej bo napolnil klet, potem pa se bo polagoma dvignil tudi v vežo ... “
„In nato ga bo teta Leonora za-
vohala, tepec,“ se je razjezila Selma.
„Kje pa!“ jo je pomiril Gregor. „Najprej bo s tvojo pomočjo lepo zaspala. Razen tega pa sem lani zatesnil vsa vrata s tesnilnimi trakovi. V njeno spalnico plin gotovo ne bo prodrl.“
„Kako pa bo potem zadeva stekla?“ je začudeno vprašala Selma.
„Saj sem ti že prej povedal. Teto bova pognala v zrak. Poslušaj: plin bo napolnil klet. Potem bo skozi stare lesene strope in skozi hodnik prodrl v vežo. Čez štiri ali pet ur bo nastala v veži imenitna, hudo eksplozivna mešanica plina in zraka. Prižgala jo bova in — peng — v hipu boš podedovala milijone!“
„Gregor, mar si znorel?“ ga je nadrla Selma. „Kaj pa to pomeni: prižgala jo bova? Se boš vrnil nazaj v vilo .., “
„Kje pa,“ se je zadovoljno zasmejal Gregor. „To bova storila lepo doma, iz najine hiše. Pokli-
Poveljnik policijske straže Aleš se je dolgočasil od devete ure zvečer, ko so privedli zadnjega pijanca na stražnico, do enih ponoči. Tedaj je vstopil stražnik Dekl in raportiral:
„Pokorno javljam, nič novega! Pikantni koledar zaplenjen. Zbral sem sto dvajset takih koledarjev!"
V tem trenutku je izginil službeni izraz z Deklovega obraza.
Zmagoslavno se smehljaje, je pristavil:
„Zelo velike svinjarije, gospod poveljnik, zelo lepe stvarce. Sličice so tako svinjske, da je čudovito!“
Na mizo je položil sveženj, v tem trenutku se je policijski poveljnik prenehal dolgočasiti.
„Dajte sem to svinjarijo!“
Stražnik je razvil sveženj in izročil en izvod zaplenjenega koledarja poveljniku, ki so se okoli njega zbrali vsi stražniki.
„Herrgott!“ je vzkliknil eden od njih iskreno, ko je videl naslovno sliko. „To so bedra!“
„Vidite,“ je dejal poveljnik, „in to naj bi gledala naša mladina. Nedorasla šolska mladina!“
cala bova teto Leonoro. Telefon stoji spodaj v veži. In če telefon zazvoni, nastanejo čisto majhne iskrice. Te majhne iskrice zadostujejo.“
Imenitno je uspelo. Ko je Gregor Wenhold zjutraj ob dveh poklical tetino številko, je v telefonu dvakrat zazvonilo, potem je zagrmelo in telefon je utihnil. „No, torej,“ je zmagoslavno rekel, „pravkar sem slišal eksplozijo. Očitno je dvignila slušalko, preden je pognalo hišo v zrak. Sem dobro naredil?“
„Odlično,“ je občudujoče rekla Selma.
„Potem pa si privoščiva požirek dobre kapljice ob tem veselem dogodku,“ je predlagal Gregor. „Nato bova odšla spat. Prosim te, nastavi budilko na pet minut pred šesto in jo zveži z radiom, da bova slišala jutranja poročila.“
Čez štiri ure sta po radiu vsa zadovoljna izvedela, kar je bil Gregor pričakoval: .....huda plinska
JAROSLAV HASEK:
Nenadoma se mu je glas zmehčal:
„Strela, tale na drugi sliki, vrag naj jo pocitra! Čisto brez vsega je!“
„Ojej,“ je dejal policaj Dekl, „naprej so še lepše stvari!“
„To tudi ni slabo!“
„Nikar ne govori, tale je mnogo lepša in bolj živa! Mar ne vidiš, da ima po'nejše boke in da ne leži slabo na divanu! Lopovi! Takšne stvari se drznejo slikati!“
„Preberite, gospod poveljnik straže, tole pesmico pod sliko, tudi ta ni slaba!“
„Dobra je, samo dvoumna. Nesramni ljudje, kakšne stvari pišejo in dajejo v tisk! Otroci hodijo v šolo in požirajo to ... to ... kako se že temu pravi?“
„Pornografija, gospod poveljnik straže,“ ga je dopolnil stražnik Pa-velka.
eksplozija je minulo noč pognala v zrak hišo v münchenski četrti Solin. Podrobnosti še niso znane... “ Gregor je zaprl radio in se obrnil na drugo stran.
Vendar je spal samo eno uro, potem se je oglasil zvonec pri vratih.
Selma si je oblekla jutranjo haljo, odtavala proti vratom, jih odprla in s težavo pridušila krik. „Ti, teta Leonora?“ je izdavila.
Gregor je planil iz postelje in kot ukopan obstal pri vratih spalnice.
„No, nikar ne zijajta vame, kot da bi bila duh, otročka moja,“ se je zasmejala teta, „čeprav bi bila... Mar vesta, kaj se je zgodilo danes ponoči? Moja hiša je zletela v zrak!“
„In ti...?“ je zajecljal Gregor.
„Mikica me je rešila,“ je povedala teta Leonora in pogladila mačko, ki jo je držala v rokah. „Celo opraskala me je, da bi me prebudila. In potem je na vsak način
„Strašne stvari, ampak dobre,“ je izjavil stražnik Mika. „Kaj si ti prasci vse ne izmislijo!“
„Drznem si vas opozoriti na predzadnjo stran, gospod poveljnik straže, na tole balerino v kopeli.“ „Dobra je, zato pa pravim, neusmiljeno zaplenite vse takšne stvari! Pojdite od trafike do trafike in poberite vse! Gospod komisar Peroutka se bo jutri veselil!“
*
„Pokorno javljam, gospod komisar, da so bili včeraj zaplenjeni po trafikah koledarji razvratne vsebine. Prinesel sem vam en izvod. Drznem si vas opozoriti na predzadnjo sliko: balerina v kopeli. Potem na tole žensko pri sončenju. Naslovna slika je po svoji vsebini brez dvoma hud prestopek zoper moralo, toda prepričan sem, da bo gospodu komisarju všeč. Izvolite prebrati nesramnosti, ki so podčr-
hotela ven. Tedaj sem sama zavohala: plin!“
„Za božjo voljo!“ je medlo izdavila Selma.
„Ne vem, kaj je treba storiti v takem primeru,“ je nadaljevala teta Leonora. „Zato sem v spalni srajci enostavno stekla iz hiše. Ko sem prišla skozi vrata, je za mojim hrbtom stara bajta zletela v zrak! No, saj ni velike škode, ker je bila zavarovana.“
„Hvala Bogu,“ je rekel Gregor, „torej si zdaj lahko kupiš najnovejšo hišo ... “
„Čemu neki? ga je prekinila teta Leonora. „Saj ne potrebujem cele hiše! Ne, prodala bom zemljišče in ostala pri vaju. Svojo delovno sobo zelo redko uporabljaš, mar ne, Gregor? Torej mi bo ta soba zadostovala. Nikar me tako prestrašeno ne glej, redno ti bom plačevala najemnino. Mislila sem, da bi vama dajala osemdeset mark na mesec vključno z vso oskrbo. Ali ti je prav?“
Teta Leonora je Selmi pomolila mačko: „Poskrbi za Mikico. Spodaj me čaka taksi. Odpeljala se bom v mesto, da si kupim nekaj stvari. Ti pa bi nemara lahko pripravil sobo, Gregor?“ In je odšla.
Selma in Gregor sta se brez besed zastrmela drug v drugega.
tane z rdečim svinčnikom. O tem je treba razmisliti. Lepe razvratno-sti kjer koli odpremo! Čudovite svinjarije boste našli na strani triintrideset. Imenitne so tudi ,harem-ske lepotice1; vsebina je sicer polna prestopkov proti morali, toda ilustracije so naravnost imenitne. Mohamedanske deklice ležijo na tigrovih kožah, evnuh pa jih straži.“
„Te stvari,“ je dejal komisar Peroutka, „morate pokazati tudi gospodu svetniku. On rad gleda take stvari.“
Koledarji so imeli uspeh. Dve je vzel po'icijski komisar, tri pa gospod svetnik. Preostale so razgrabili uslužbenci policijskega ravnateljstva. Policijski stražniki so neumorno iskali nemoralne koledarje.
In ravno zato, ker to branje ni prišlo v roke nepoklicnim, je bila obvarovana javna morala.
Nemoralni koledarji
v AS-A'S^VVVyVWVWVWVVWVWVVWVVV
r*--------------------------------------
Valentin Polanšek	16
|X ■ v I ■ v ■
Kriz s krizi
V.______________________________________
SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA SE ŠOPIRI VSEPOVSOD NAD LJUDMI že četrto vojno leto. Tudi ta sanjavi zadnji junijski večer leta 1943, ko se je mladec vozil na prve velike počitnice iz kranjske dežele — kaj kranjske dežele? — iz Oberkraina! Tako so oblastniki kljukastega križa preimenovali deželo od Kronaua (Kranjske gore) do Steina (Kamnika), od Seelanda (Jezerskega), Neumarkta (Tržiča) do Laak an der Zeier (Škofje Loke) in Domschale (Domžal).
V Krainburgu jih je sedlo vse trdo v vagone. Višji letniki so gotovo vedeli, koliko je vseh dijakov — učiteljiščnikvo. Morda je vedel tudi kdo iz prvega letnika. Mladec tega ni vedel. On je imel samo s sabo opravka. Toliko je imel tega, da niti ni opazil, da ga Rautar danes zjutraj v umivalnici ni poklical z vzdevkom: Hajni ali Karavankar!
Mladec je utrjeval sebe pred sabo. Zdaj, ko je bil na poti domov, je bil prepoln nove zavesti: Prestal sem prvo leto! Prebil sem se prvič skozi življenje — in sam med tujci!
Na vožnji z vlakom od Krainburga (Kranja) do Aßlinga (Jesenic) je bil še v druščini z Oberkernt-narji in Vzhodnotirolci, ki so za časa tisočletnega rajha spadali tudi pod koroško gaulajtingo in stat-halterstvo — od tostran karavanškega predora pa je iz Hajnija ali Karavankarja postalo nekaj drugega, nekaj zavestno molčečega in upornega. Pričujoče novo, zavestno in uporno pa ni hotelo biti otročje vdano kot prej kdaj napram domačemu nadučitelju, ki je bil ob enem krajevno gledano merodajna nacionalsocialistična oblastna žival. Iz zavestnega in upornega ni hotel postati spet Zdravko davne preteklosti. Davne preteklosti? Dobro leto je bilo od tega! Samo za rastočega človeka je v gotovih razvojnih fazah eno leto dolga, dolga doba, ki presega vekove. Tako preseganje se je zgodilo za dijaka uči-teljiščnika v tem minulem letu.
Ko je brzec Krainburg-Klagenfurt odpeljal s postaje Rosenbach (Podroščica), je ostal dijak: učite-Ijiščnik. In samo tak je hotel biti. To se mu je posvetilo nenadoma sedaj, ko je zaslišal rožansko narečno besedo v svojem kupeju. Samo učiteljiščnik! Ker hočem nekoč biti učitelj! Samo učitelj! Vse drugo se je izluščilo in je odpadlo z njegovega bistva! Vse bolj se je zravnal v notranjosti! Začudil se je samemu sebi: Od Rosenbacha dalje je spet mislil po koroško domače — po slovensko. Zgornje-korošci so se presedli že v Aßlingu na beljaški vlak — peščica Lofentolarjev pa se je potaknila gotovo v drugem kupeju, ni jih več slišal. Dijak učiteljiščnik je tako ostal sam v svojem kupejnem kotu. In
dobro mu je djalo. Neznansko lepo in tiho in svojsko! Nepričakovano ugodje se je rastoče zlivalo po notranjščini, ko je zaslišal rožanske besede. Glasne so bile in vedre. Sploh ne bojazljive. Ko sta govornici ugledali dijaka učiteljiščnika, sta se zasmejali in „povnali" dalje.
Vlak je obstal. Konec vožnje. Zunaj čaka nekaj ljudi. Dijak jih pozna. Njega nihče ne čaka. Domača postaja se mu je zdela kot igrača v primerjavi s krainburgersko ali klagenfurtsko. Pa se je že obrzdal: .kranjsko in celovško' vendar rečemo po naše. Povsod slišiš toliko vsiljenega tujega, da se že sam spozabiš, ne da bi vedel kdaj.
S kovčkom se je zavlekel k sorodnici. Mislil je pod večer nadaljevati pot domov v strmino. A ga je nagovorila:
—	Ponoči ne hodi kam. Še sitnosti bi lahko imel. Saj veš, kako je nevarno ... ?
-— Kaj je nevarno? Saj ne padajo bombe kot v Beljaku! se je dijak čudil.
—	Vse polno policije patruljira po gozdovih v okolici. Tako se govori.
—	To bodo gotovo tudi podnevi delali. Kaj mene brigajo? Jaz grem domov, pa . . .
—- Podnevi greš. Jutri. Pri meni lahko prenočiš. Se boš vsaj lepo spočil. Dijak učiteljiščnik ni prav vedel, kaj je sorodnica danes tako pristopna. Drugače je bila bolj samosvoja. Malce je bolehala, tako se je rekalo, malce je imela svoje muhe. Nekaj je bilo gotovo tudi krivo, ker sta se z dedcem vedno prepirala, pa četudi je bil poredko doma.
rrn
nož tednik
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 17. junija: 15.25 Pošast na potovanju — 16.45 Polinezijska pustolovščina — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Zmenek z živalmi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Wunnigel —
22.00	Šport.
PONEDELJEK, 18. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV: Angleško gledališče
10.30	Bila je nekoč ptica — 17.30 Ani, dam, des — 17.55 Za lahko noč ~~ 18.00 Švicarska družina Robinson ~~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob Ponedeljkih — 21.00 Serpico — 21.45 Poročila — 21.50 Šport.
TOREK, 19. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV: Materija in prostor — 10.30 Pridelovalka vina z Langenloisa — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč 7- 18.00 Živalski svet — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Ugankarski predal — 20.55 Vaš nastop, Prosim! — 21.45 Ljudje v Manhattanu
22.30	Poročila in šport.
SREDA, 20. junija: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Italijanščina — 10.00 šolska TV: Bill McKay — kandidat —
17.00	Kos zlata — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 °četje cunje — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Oas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Princezinja Olimpija — 21.35 Ma-la TV-igra: Dojenček lahko piše —
22.05	Poročila in šport.
ČETRTEK, 21. junija: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Kaj bi mogel postati? —
10.00	Šolska TV: Kjer so stanovali bogovi — 10.30 Princezinja Olimpija —
17.30	Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosimo za mizo — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo 'h športom — 20.00 Cesarjevi zvesti Jakobinci — 22.00 Poročila in šport.
PETEK, 22. junija: 9.00 Am, dam, des
9.30	Ruščina — 10.00 Kot gost pri Alfredu Kubinu — 10.30 Club senior-jev — 11.00 Kraj srečanja: London Air-P°rt — 17.30 Am, dam, des — 17.55 2a lahko noč — 18.00 Muppets-šov
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Dagmar Koller prosi — 21.15 Argumenti —
22.15	Šport in reklama — 22.25 Zliko-Vec nima lahko — 23.50 Poročila.
SOBOTA, 23. junija: 15.30 Materina Pesem — 17.00 Športna abeceda —
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE OMME
NEDELJA, 17. JUNIJA:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 18. JUNIJA:
14.10—15.00	Celovški radijski
dnevnik — „Dekleta iz Št. Ruperta vas pozdravljajo... “ (posnetek z zaključne prireditve Kmetijsko-go-spodinjske šole).
TOREK, 19. JUNIJA :
0S.30—10.00 Pisani svet (M. Ku-mer-Crčej: „Paberki iz Rusije“) —
14.10—15.00 Celovški radijski dnev-
17.30	Pinocchio — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 Posebne ture — 21.40 Šport — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.05 Agent, ki je videl svoje truplo.
TV Avstrija 2. spote
NEDELJA, 17. junija: 14.00 Daviscup: Avstrija — Španija — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Meet in St. Louis — muzikal — 19.50 Knjižni bazar — 20.15 Trič-trač — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 18. junija: 18.00 Angleščina — 18.30 Življenje v Afriki —
19.30	Orientacija — 20.00 Ljudje v Manhattanu — 21.00 Veselje z glasbo
—	21.45 Čas v sliki 2 — 22.15 Kraji Marguerite Duras.
TOREK, 19. junija: 18.00 Italijanščina
—	18.30 Evropa v 20. stoletju — 19.30 Mojstri od jutri — 20.00 Bill McKay — kandidat — 21.45 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.20 Club 2.
SREDA, 20. junija: 18.00 Francoščina
—	18.30 Pregled —■ 19.00 Kaj bi mogel postati? — 19.30 Munsterjevi — 20.00 Teleobjektiv — 20.45 S streho, šarmom in melono — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Trailer.
ČETRTEK, 21. junija: 18.00 Ruščina
—	18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Mojstri od jutri — 20.00 Kraj srečanja: London Airport — 21.30 čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Club 2.
PETEK, 22. junija: 18.00 Orientacija
—	18.25 Glas islama — 18.30 Per Olof Sundman — 19.30 Trailer — 20.15 Mozaik znanosti — 21.15 Kronika Adamovih — 22.15 Čas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna.
SOBOTA, 23. junija: 16.00 Prost vstop
nik — Šport — Spominjamo se: „Od življenja ni mi hujša smrt“. (Ob 30-letnici smrti Otona Zupančiča).
SREDA, 20. JUNIJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Komorna glasba — Koroški kulturni pregled.
ČETRTEK, 21.	JUNIJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — „Kdo je za koga?“ PETEK, 22. JUNIJA:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Zabavna glasba — Zanimalo vas bo.
SOBOTA, 23. JUNIJA:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
—	17.00 Club regional — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pippi vsa iz sebe
—	19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija —
20.15	1982: Gtenbach — 22.00 Jazz ob sobotah: Gala-koncert.
TV Ljubljana
1. SPDRED
NEDELJA, 17. junija: 9.00 Poročila
—	9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Žagar in Vaška godba — 9.35 W. Mankowitz: Dickens iz Londona, nad. — 10.25 Sezamova ulica, mladinska serija — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Britanska enciklopedija, dokumentarni film — Cvetje — Slavonska popevka 79 — Poročila — Motorne dirke za veliko nagrado Jugoslavije, prenos —
17.30	Risanka — 17.35 Športna poročila — 17.40 Čez Pacifik, film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tale, nadaljevanje in konec — 21.05 Novi svet: Osvajalci Aotearoe — 21.50 TV dnevnik — 22.00 Športni pregled.
PONEDELJEK, 18. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku: Prometna sredstva — 17.35 Britanska enciklopedija, dokumentarni film — 18.05 Primeren prostor za zdravljenje —
18.35	Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 V. Predič-T. Gavrilov: Zena iz Malte, drama —
21.05	Kulturne diagonale — 21.45 TV dnevnik — 22.05 Mozaik kratkega filma: Čas je neusmiljen.
TOREK, 19. junija: 17.25 Poročila —
17.30	Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska — 18.05 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Hidak-mostovi, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna
oddaja — 21.05 A. Haley: Korenine, nad. — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Iz koncertnih dvoran.
SREDA, 20. junija: 17.35 Poročila — 17.40 Z besedo in sliko — 17.55 Od slike do slike — 18.20 Ne prezrite —
18.35	Obzornik — 18.45 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Risanka — 20.10 Torino: Evropsko košarkarsko prvenstvo, prenos finalne tekme — 21.50 Dnevi slovenske zabavne glasbe 78, pesmi svobodnih oblik — 22.00 TV dnevnik.
ČETRTEK, 21. junija: 16.55 Poročila
—	17.00 Japonske pravljice — 17.15 Apokalipsa živali, dokumentarni film
—	18.05 Reportaža — 18.35 Obzornik
—	18.45 Razmišljanka — izmišljanka
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 20.00 V živo.
PETEK, 22. junija: 17.20 Poročila — 17.25 Deček Skok, otroška serija — 17.40 Otroci kamnov, mladinska nadaljevanka — 18.05 Tri srca (Radenci 79) zabavno-glasbena oddaja — 18.35 Obzornik — 18.45 Človekovo telo, dokumentarna serija — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Slovenski kraji med seboj: Tržič, Žiri — 21.35 Frank Ross na prostosti, serijski film — 22.25 TV dnevnik — 22.45 625 — 23.00 Jazz na ekranu: Kvintet Giorgio Gasilni.
SOBOTA, 23. junija: 8.00 Poročila —
8.05	Japonske pravljice — 8.15 Vrtec na obisku: Prometna sredstva — 8.30 Pisani svet — 9.05 Dokumentarna oddaja — 16.55 Poročila — 17.00 Con amore, mladinski film — 18.40 Naš kraj — 18.50 Muppet-show — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Začetek festivala otroka, prenos iz Šibenika — 20.55 Offenbachove norčije, TV nanizanka — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Zbiralec, celovečerni film.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 17. junija: 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja —
21.05	Včeraj, danes, jutri — 21.25 Film tedna.
PONEDELJEK, 18. junija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Otroška oddaja —
18.30	Miti in legende — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti —
21.05	Poročila — 21.15 Celovečerni film.
TOREK, 19. junija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik —
18.15	Pionirski TV-studio — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik —
20.00	TV drama — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Znanost — 22.15 Zabavno-glasbena oddaja.
SREDA, 20 .junija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik —
18.15	Otroška oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Izviri —
21.35	Književni klub.
ČETRTEK, 21. junija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Tehtnica, otroška oddaja
—	18.45 Vabilo na potovanje, kviz —
19.30	TV dnevnik — 20.00 To sem jaz — 21.00 Zabavno-glasbena oddaja
—	22.00 Včeraj, danes, jutri •— 22.15 Dokumentarna oddaja.
PETEK, 22. junija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.15 Med domom in šolo — 18.45 Glasbena oddaja —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Spomini — 22.05 Glasbeni atelje
—	23.05 Zabavno-glasbena oddaja.
SOBOTA, 23. junija: 16.45 Pred začetkom 32. športnega prvenstva JLA
—	17.15 Pred začetkom sredozemskih iger v Splitu — 17.45 Pojoča mladost
—	18.45 TV novela — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Začetek festivala otroka, prenos iz Šibenika — 20.50 Poročila
—	21.00 Feljton — 21.30 Športna sobota.
BINE ROGELJ: NAČRTI

—	To ni kar tako zunaj po okolici, zdaj se oglasi-J° pri tej hiši, zdaj pri drugi — pa koliko jih je. Prejšnji teden so daleč notri pod Obirjem prišli nad Tekega kmeta, ki je preveč s Hitlerjem držal. Počakaj, kako so že dejali, okoli sto jajc je morala kme-tica ocreti, toliko jih je bilo zunaj okoli domačije. Celo noč je menda bučalo okrog poslopij. To jih ttiora biti. ..
"— Koga mora biti? je vprašal dijak, četudi se mu Je že zdavnaj posvetilo, da sorodnica misli gošarje.
—- Kako pa je doli v Kranju? Hotela se je popra-viti v „Krainburg" in „Oberkrain", pa jo je zavrnil:
—	Je že prav, da po starem, po našem poveste. P°li po mestu lepijo plakate, na katerih navajajo številna imena, katere so Nemci postrelili kot maščevanje za padlega partaj-veljaka ali drugega visokega Nemca. Vselej pa uporabljajo svojevrstno slovenščino, ki je polna uradnih nemških imen in izrazov.
—	Plakati so v slovenščini? Čudno, sami Nemci tiskajo v slovenščini, tukaj pri nas na Koroškem pa še zazehati ne smeš po slovensko! Kaj pa je to? So-rodničin glas se je krepil in h koncu je že skoraj vpila.
-— Plakati so v obeh jezikih. Nekateri jih gledajo kot edino ustrahovalno sredstvo proti nemirnim, za-yednim Kranjcem, katere seveda vse od kraja mečejo v en koš: komunizem.
Drugi pa pravijo tudi tako, da se s temi plakati Nemci blamirajo. Kajti prej so trdili, lani je bilo, da je ves njihov Oberkrain .banditenfraj', zdaj na-
enkrat pa morajo tako radikalno nastopati proti nasprotnim elementom. Torej nič ni .banditenfraj'. Govori se, da je onih v gozdu vedno več. Kaj to tukaj pri vas okoli trga! Doli je druga!
Zdaj je bleknila sorodnica:
—	Menda ti smem zaupati? Tukaj okoli se varuj, s kom in kaj govoriš. Nihče več ne zaupa drug drugemu. Vsak se je potuhnil. Zlomka res, saj se tudi moraš. Po domače slovensko ne smeš govoriti, povsod šo postavljeni ovaduhi. Kaj pa boš nemško čvekal na domačina, da se še porazumeti ne bosta mogla? Takšno pa je že na svetu. Stara Belanka zatrjuje, da bo sveta konec, ker je tako čudno na svetu. Takšno še nikoli ni bilo. Včasih so bile vojne samo na fronti, zdaj pa je vojna povsod, v zraku in po vsej oklici. Drug drugega se boji, vsak nekoga osumlja . . .
Dijaka je stiskalo v trebuhu. Daši so jih v domu leto dni traktirali z določenimi obroki hrane, s prav pičlo odmerjenimi porcijami •— in ovirali privatno uživanje malic po spalnicah in skrivališčih, kjer se je le še marsikdo nagačil z vsebino zavoja od doma
—	ga je vendar danes glad že pošteno tri. Od davi
—	in od tega je že več kot dvanajst ur minulo — ni pojedel drugega kot suhega boznjaka. To je pristni žemljici iz mirnih časov podobni kruhek iz temne moke. Če je sploh bila sama moka, ržena gotovo ne, ker si vsak grižljaj težko spravil vase. Sorodnica se je razvnemala:
—	Veš, da so tukaj v trgu vsi predrugačeni, odkar so počili letos spomladi celenlajtarja?
Burja mačja, kakšen alarm je nastal tukaj v trgu!
Potem so letali po vsej soseski. Pijani policisti so bahali pri oni zgoraj, da so pregledali vse mišje luknje. A videti jim je bilo, da se počutijo pač najbolj varno le za gostilniško mizo.
Dijak se je čudil, kod nekaj prihaja toliko zanimanja za okoliške reči. Ko je prenašala sorodnica, dokler je delala v gostilni, le važnejše krajevne, to se pravi tržanske in poljanske novice in dogodke, ki so bili povezani po avtobusu z Velikovcem in morda še s Pliberkom, z vlakom pa seveda tudi s Celovcem. V njeni kuhinji se je veliko jedlo „črno". Se reče, postregla je gotovim gostom brez kartnih odrezkov. Včasih tudi zaračunala ni. To sta bila dva železničarja. Eden je bil teman SA-jovec po vrhu. Drugi pa je bil mladec po zunanjosti in tolaž-nik marsikatere vdove, prezgodnje vojne vdove. Tako se je šušljalo po trgu. Sorodnica je tudi utišala pri zadnjih stavkih svoj glas.
Lačen dijak se je skorajda dolgočasil puhlega besedovanja.
Nekaj moram še povedati, burja mačja: Kakšno je bilo šele tedaj, ko so se pojavili oni v zdravilišču Gros! Pri belem dnevu! Zasedli so ves kraj naokoli, zaprli cesto gor na Jezerski vrh in dol proti trgu. Pa še telefonske žice so porezali. Nato ti pridejo v gosposko jedilnico, kjer so policisti pri kosilu.
(Dalje prihodnjič)
Pred kratkim je na Dunaju izšel zbornik Integraito, ki je v tej številki docela posvečen avstrijskim narodnim manjšinam. NT je o izidu že poročal. Ta zbornik se čedalje bolj izkazuje kot nepogrešljiv priročnik za vsakogar, ki mora argumentirati o manjšinskih vprašanjih, pa tudi za vsakogar, ki ga ti problemi globlje zanimajo.
Tokrat objavljamo izredno tehtni članek koroškega ziljskega rojaka dr. Andreja Moritscha, univerzitetnega asistenta na Dunaju, ki se ukvarja z razvojem koroških Slovencev od leta 1918 do 1945. Celovitost članka in tehtnost argumentacije naravnost sili, da napravimo prispevek dostopnega vsem bralcem našega lista, ravno v času, ko se bodo začele priprave za proslavo 60-letnice plebiscita.
Uredništvo
Der Zusammenbruch der österreichisch-ungarischen Monarchie war für das gesamte slowenische Volk von einschneidender Bedeutung. Das von der slowenischen nationalen Bewegung seit dem Revolutionsjahr 1848 angestrebte Ziel,
des Jahres 1910 hatte im beanspruchten Gebiet eine Mehrheit slowenischsprachiger Bevölkerung ausgewiesen. In der späteren Abstimmungszone A hatten 69,18% Slowenisch als Umgangssprache der ortsansässigen Bevölkerung angegeben.
Es war also nur natürlich, daß die am 31. Oktober 1918 in Ljubljana konstituierte slowenische Regierung (Narodni svet) Südkärnten als zu ihrem Staatsgebiet gehörig betrachtete und dessen militärische Sicherung veranlaßte. Die Provisorische Kärntner Landesversammlung beschloß jedoch am 11. November 1918, „daß das geschlossene deutsche Siedlungsgebiet des ehemaligen Herzogtums Kärnten und jene gemischtsprachigen Siedlungsgebiete dieses Herzogtums, die sich auf Grund des Selbstbestimmungsrechtes ihrer Bewohner dem Staatsgebiet des Staates Deutsch-Österreich verfassungsmäßig ausschließen“, das Land Kärnten bilden sollten. Nur die Gemeinde Jezersko (Seeland) wurde als rein slowenisches Gebiet er-
____________SAl_________________
Inoi tedniki mm——
Beckens scheint auch den Ausschlag dafür gegeben zu haben, daß die Friedenskonferenz trotz überwiegend slowenischer Besiedlung eine Volksabstimmung über die künftige staatliche Zugehörigkeit Südkärntens entscheiden ließ. Neben der Gemeinde Jezersko (Seeland) wurde noch das Gebiet der Mežiška dolina (Mießtal) ohne Befragung der dortigen Bevölkerung an das Königreich SHS übergeben. Das besonders die amerikanischen Delegierten die Karawankengrenze befürworteten, geht
Piše: dr. Andreas Moritsch
auf den Bericht einer amerikanischen Studienkommission zurück, die im Jänner 1919 Südkärnten bereiste. Die massive Unterstützung Österreichs durch Italien hatte ihre Ursache in den italienischen verkehrspolitischen Interessen. Die englischen Delegierten verhielten sich weitgehend neutral, während die Franzosen die Forderungen des Königreiches SHS unterstützten.
Die Volksabstimmung fand am
als deren legitime Erbin mit historischen Großmachtreminiszenzen. Das trug wesentlich dazu bei, daß der aus der Monarchie stammende Hochmut der Deutschösterreicher, vor allem gegenüber den slawischen Völkern, nicht abgebaut wurde, was die späteren nazistischen Machthaber zu nutzen wußten. Andererseits begriff sich das „Restösterreich“ mit dem wachsenden Nationalismus zunehmend als deutscher Staat, bzw. als ein verhinderter Teil eines großdeutschen Reiches. Damit aber, daß das ethnisch-nationale Prinzip zur Staatsursache erhoben wurde, mußten andere Nationalitäten innerhalb der Staatsgrenzen als Fremdkörper erscheinen. Es liegt im Wesen des nationalen Staates, — und das gilt ganz allgemein — daß er sich durch nationale Minderheiten immer herausgefordert sieht und seine Minderheitenpolitik in den wenigsten Fällen der Gewalt entbehrt. Ist er durch äußere Umstände, wie Reziprozität oder übermächtige Schirmherrn der nationalen Minderheit gezwungen, diese innerhalb seiner Grenzen anzu-
Lemisch „Kärntner Gebräuche“ nannte, wurden 1941 nazistische Methoden des Genozids.
Rechtlich wären zwar die Voraussetzungen für eine gedeihliche Entwicklung der nationalen Minderheiten in der ersten österreichischen Republik gegeben gewesen. Der Artikel XIX des Staatsgrundgesetzes 1867, mit dem die Monarchie die nationalen Rechte ihrer Voiksstämme geregelt hatte, wurde als Artikel 149 in das Bundesverfassungsgesetz von 1920 übernommen. Dazu kamen die Artikel 66-69 des Friedensvertrages von St. Germain, in denen Österreich der Schutz seiner nationalen Minderheiten auferlegt wurde. Auch das Gesetz die utraquistische Schule betreffend blieb in Kraft. Die gesetzlichen Bestimmungen blieben jedoch toter Buchstabe, da die Kärntner Landesbehörden nicht gewillt waren, diese auch anzuwenden, bzw. sie möglichst gegen die Interessen der Minderheit auslegten. So argumentierte man z. B., daß der Artikel 8 des Bundesverfassungsgesetzes Deutsch als die Staatssprache bezeichne und
Koroški Slovenci od 1918 do 1945
die Vereinigung des slowenischen Volkes in einer administrativen Einheit war, wenn auch nicht vollständig, so doch weitgehend erreicht. Es sollte sich allerdings sehr bald herausstellen, daß die als Sieger aus dem Ersten Weltkrieg hervorgegangenen Serben keineswegs bereit waren, die von den Kroaten und Slowenen erwartete Selbstbestimmung zuzugestehen. Wohl war mit dem Eintritt in das Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen (SHS) der von der besonders in den slowenischen Gebieten zahlreichen deutschen Oberschicht ausgehende nationale Druck beseitigt. Das eigentliche Ziel der nationalen Bestrebungen, nämlich die Errichtung der politischen Autonomie im administrativ vereinigten nationalen Territorium mußte den Slowenen aber so lange versagt bleiben, als dem neuen südslawischen Staat die großserbische Staatsidee mit ihren administrativzentralistischen und national uni-taristischen Vorstellungen zugrundegelegt war. Wenn sich die Slowenen den neuen Staat auch anders vorgestellt hatten, so war dieser, angesichts der revolutionären Stimmung im Innern und vor allem wegen der prekären außenpolitischen Situation immer noch die annehmbarste der möglichen Lösungen. Italien hatte sich der ihm als Belohnung für den Kriegseintritt aufseiten der Entente ausgelieferten slowenischen Westgebiete (Küstenland und ein Teil Inner-krains) bemächtigt und die Nordgrenze mit Ungarn und Österreich mußte von der Friedenskonferenz in Paris erst festgelegt werden. Während die Eingliederung des ehemals ungarischen Übermurgebiets (Prekmurje) und der Untersteiermark ohne größere Schwierigkeiten erfolgen konnte, führte der Versuch der Gewinnung des von Slowenen besiedelten Südkärntens in eine militärische Auseinandersetzung der beiden Nachfolgestaaten der Habsburgermonarchie.
Angesichts der Geschichtsauslegung der deutschnationalistischen Kärntner Historiographie muß nachdrücklich darauf hingewiesen werden, daß die Ansprüche des Königreichs SHS auf Südkärnten völlig legitim waren. Die staatliche Neuordnung Mitteleuropas erfolgte nach dem ethnisch-nationalen Prinzip und die Volkszählung
achtet und freiwillig an den südslawischen Staat abgetreten. Als die slowenischen Truppen die von den Militärs vorerst vereinbarte Demarkationslinie Gailitz-Gail-Drau zu überschreiten begannen und auch die Landeshauptstadt Kla-genfurt bedroht schien, formierte sich auf Kärntner Seite der militärische Widerstand. Mit der Unterstützung aus anderen Bundesländern und italienischen Waffenlieferungen gelang es den Kärntnern unter nicht unbeträchtlichen Verlusten (266 Tote, über 800 Verwundete) vorübergehend die slowenischen Verbände zurückzudrängen. Letztlich endete jedoch der Kärntner Grenzkampf in einem militärischen Debakel, als am 29. Mai 1919 serbische Verbände eingrif-fen und am 6. Juni die Kärntner Einheiten über Klagenfurt hinaus zurückgeworfen hatten und die Landeshauptstadt besetzten.
Welche Bedeutung dem Kärntner Grenzkampf, von der patriotischen und nationalen Geschichtsschreibung auch Abwehrkampf genannt, für die Einheit des Landes tatsächlich zukommt, wird von den Historikern noch zu klären sein. In den folgenden Jahrzehnten des hysterischen Nationalismus haben jedenfalls die Kärntner Landeshistoriker den sogenannten Abwehrkampf in den Bereich des Mythischen erhoben. Bis heute ist ihm im Kärntner Geschichtsbewußtsein eine zentrale Rolle zugedacht: Mit der Aufrechterhaltung des slowenischen Feinbildes werden Landespatriotismus und deutscher Nationalismus gepflegt.
Als die Pariser Friedenskonferenz über die Grenzziehung zwischen Slowenien und Kärnten zu entscheiden hatte, mußte natürlich der Grenzkampf mit in die Argumentation einbezogen werden. Obwohl das ethnische Kriterium bei der staatlichen Neuordnung Mitteleuropas grundsätzlich vorangestellt wurde, zeigten die Friedensmacher doch so viel Realismus, daß sie dort, „wo sich quasi unüberwindliche Grenzen aufdrängen, wie jene des Alpenkammes,
... von den durch die ethnographischen Gegebenheiten vorgezeichneten Grenzen abgewichen“ sind, um zu „praktikablen vernünftigen geographischen Grenzen zu kommen“, wie einer der französischen Beteiligten, Paul Mantoux, berichtet. Die geographische Geschlossenheit des Klagenfurter
10. Oktober 1920 statt und erbrachte folgende Ergebnisse: 39.291 abgegebene Stimmen bei einer Wahlbeteiligung von 95,76%. Davon ungültig 1987, für Österreich 22.025 (59,04%), für das Königreich SHS 15.279 (40,96%). Berücksichtigt man die Ergebnisse der Volkszählung des Jahres 1910, dann haben demnach an die 10.000 Personen mit slowenischer Umgangssprache ihre Stimme für Österreich abgegeben.
Es gibt mehrere Gründe dafür, daß sich das in der überwiegenden Mehrheit von Slowenen besiedelte Südkärnten für den österreichischen Staat entschied. Der Hauptgrund war derselbe, der die Friedenskonferenz zu ihrer Entscheidung bewog, nämlich die geographische und damit auch die wirtschaftliche Einheit des Landes. Die wirtschaftliche Kommunikation Südkärntens war seit jeher nach dem Norden des Landes ausgerichtet und besonders nach den beiden größeren Städten Klagenfurt und Villach, die außerhalb des Abstimmungsgebietes lagen. Die Kommunikation Südkärntens mit den anderen slowenischen Gebieten war hingegen gering, so daß bei den Kärntner Slowenen jene Integrationsfaktoren, die für die Entstehung eines nationalen Gemeinschaftsbewußtseins nötig sind, nur unzureichend gegeben waren. Dazu kam noch, daß Österreich eine Republik war, fortschrittlichere Sozialgesetze hatte, im Gegensatz zum Königreich SHS die allgemeine Wehrpflicht nicht bestand, und schließlich beherrschte schon damals der ganz überwiegende Teil der Kärntner Slowenen auch die deutsche Sprache. Die große Zahl der nicht oder nur in geringem Maße national bewußten Kärntner Slowenen hat sich demnach aus Vernunftgründen für Österreich entschieden.
„Abwehrkampf“ und Volksabstimmung waren für die weitere Entwicklung der Kärntner Slowenen von entscheidender Bedeutung. Die mit schweren Geburtsfehlern behaftete erste österreichische Republik verstand sich einerseits — von den Friedensmachern in Paris dazu verurteilt — nicht als das, was sie wirklich war, nämlich ein Nachfolgestaat wie alle anderen der an ihren nationalen und sozialen Widersprüchen gescheiterten Donaumonarchie, sondern
erkennen, dann wird er bestrebt sein, sie wenigstens zu isolieren, um sie besser kontrollieren zu können. In der Realität äußert sich das z. B. in unterschiedlichen Formen sogenannter Kulturautonomie. Muß der nationale Staat die nationalen Minderheiten nicht anerkennen, dann versucht er, sie zu liquidieren. In den günstigsten Fällen geschieht dies durch forcierte Assi-milierung oder Aussiedlung. Alle genannten Maßnahmen wurden an den Kärntner Slowenen in den 25 Jahren nach der Volksabstimmung bis 1945 versucht.
Solange die Einheit Kärntens in Frage gestellt war, versprachen die Landespolitiker und auch die Provisorische Landesversammlung „feierlich“, alles zu tun, um die nationale Identität und das wirtschaftliche Wohlergehen der Kärntner Slowenen zu gewährleisten. Daß solche Versprechungen in einer vom nationalistischen Geist beherrschten Zeit nich mehr als propagandistischen Wert hatten, zeigt wiederum die „feierliche“ Sitzung der Kärntner Landesversammlung am 25. November 1920, zum Anlaß der gewonnenen Volksabstimmung, als der Kärntner Landesverweser, Arthur Lemisch, unmißverständlich erklärte: „Bei der Wiederaufrichtung der Heimat dürfen nicht jene 15.278 vergessen bleiben, die beim Plebiszit für den Anschluß an SHS stimmten. Wir glauben, daß davon wohl viele Tausende Verführte sind, die wir wieder zu Kärntnern zu machen haben, ... in der Lebensdauer einer Generation muß das Erziehungswerk vollendet sein. Ohne Künsteleien, ohne Druck hat sich bisher das Wort des Slowenen Urban Jarnik in die Tat umgesetzt, daß die Sprachgrenze in Kärnten in einem Jahrhundert um eine Meile nach Süden vorrückte, und ohne Druck und ohne Künsteleien nach Kärntner Gebräuchen muß auch dieses Kärntner Werk vollbracht werden ... Mit deutscher Kultur und Kärntner Gemütlichkeit wollen wir, wenn Schule und Kirche das ihre tun, in einem Menschenalter die uns vorgesteckte Arbeit geleistet haben“. Das klar „vorgesteckte“ und dann auch konsequent verfolgte Ziel war also die Liquidierung der Kärntner Slowenen in einer Generation. „Ohne Druck und ohne Künsteleien“ konnte das freilich nicht gehen, und das, was
damit etwaige anderslautende Bestimmungen in den Minderheitenartikeln aufgehoben seien.
Die Lage der Kärntner Slowenen verschlechterte sich nach der Volksabstimmung grundlegend. Zuerst wurde mit jenen abgerechnet, die sich für den Anschluß Südkärntens an das Königreich SHS eingesetzt hatten. Einer durchaus glaubwürdigen Beschwerde-note der Belgrader Regierung vom August 1921 ist zu entnehmen, daß 58 slowenische Lehrer aus dem Dienst entlassen worden waren. Nur vier von ihnen blieben im Lande und erhielten vorerst keine Anstellung. Das bischöfliche Ordinariat hatte 28 slowenische Priester entlassen und weitere 30 wurden aus ihren Pfarren versetzt. Auf diese Weise sollten die Kärntner Slowenen ihrer geistigen Führung beraubt werden. Die Entstehung einer neuen Führungsschicht wurde über die Schulpolitik systematisch verhindert. In der Klagenfurter Lehrerbildungsanstalt wurden nur solche slowenische Schüler aufgenommen, von denen angenommen werden konnte, daß sie später nicht die Interessen der Minderheit vertreten würden. Das slowenische Privatschulwesen wurde mit allen Mitteln und gegen die Bedenken der Wiener Zentralbehörden zugrundegerichtet. Am eindrucksvollsten und nachhaltigsten aber war der Erfolg des Deutschnationalismus in der Unterbindung des Erlernens der slowenischen Schriftsprache. Hatten die utraquistischen Schulen und vor allem der Religionsunterricht bis 1918 den Kärntner Slowenen noch weitgehend die slowenische Hochsprache in Wort und Schrift zu vermitteln vermocht, so diente jetzt der slowenische Dialekt in der Schule nur noch dazu, um möglichst bald zur deutschen Unterrichssprache übergehen zu können. Nach dem Anschluß 1938 konnte sich die Kärntner Schulverwaltung rühmen, noch in den frühen 20er Jahren das slowenische Schulwesen vollständig ausgemerzt zu haben. Slowenisch war also als Unterrichtssprache weitgehend ausgeschaltet, als Amtssprache nicht zugelassen und diente bei den Gerichten gerade noch als Hilfssprache. Die slowenischen topographischen Aufschriften wurden entfernt, wobei Exekutivorgane mit Hand anlegten.
(Dalje prihodnjič)