Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73. Leto XXII. Öt. 14. Kranj, 2. aprila 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Z ljudsko fronto Zadnje čase se celo med katoliško misleče vriva v tej ali drugi obliki propaganda za ljudsko fronto, ki je politična ginpacija raznih strank pod vodstvom komunizma. Zal so tej propagandi nasedli tudi nekateri takozvani ..krščanski socialisti", kakor se .'.di iz raznih njihovih izjuv. Morda Do prav, če nekoliko naslikamo, kuj bi to pri nas pomenilo: pristopiti k ljudski fronti. Dne 22. maju 1932. se je vršii na Primsko-vem znani shod poslanca Mmvljeta. Kakor je splošno znano, je bil poslanec Mravlje svoj čas celo kandidat na komunistični listi. V letu 1932 pu je bil že velik ..nacionalist", kakor je brez dvoma i.i prav gotovo še tudi danes ... Na shod Milana Mravljeta je prišel tudi njegov bivši somišljenik iz komunistične stranke. Ta mož se je skril zadaj za naše ljudi in je po razpustu shoda zadaj skrit zaklical „2ivijo republika". Milan Mravlje je obdolžil kranjskega dekana M. Škerbca, da je on zaklical na shodu, ko je šel mimo njega: »Živijo republika, živijo samostojna Slovenija". Milan Mravlje je prisegel, da je g. dekan Škerbec res zaklical te besede, ki jih pa ni nihče slišal, tudi orožniki ne, ki so stali poleg, pač pa je bilo polno prič, ki so bile pripravljene to pod prisego izključiti, da bi bil g. dekan izrekel te besede, radi katerih je bil obsojen na eno leto ječe. Ko so po kranjskem okraju lovili in zapirali naše ljudi, je prišel nekoč nenadoma v Kranj na sodišče preiskovalni sodnik dr. Gradnik in je klical vse duhovnike na sodišče, kjer jih je konfrontiral z nekim moškim, ki je bil do te- daj bolj malo znan v Krunju. Na sodišče je namreč prišla ovadba, da je tak in tak kaplan pred župno cerkvijo v Kranju dne 22. maja 1932. pred več osebami govoril hujskajoče in protidržavno. V ovadbi je bil „dotični kaplan" čisto natanko popisan. Ko pa so bili tedaj klicani na sodišče vsi kranjski duhovniki s kate-hetom Žužkom vred, se je izkazalo, da popis dotičnega duhovnika v ovadb; ne odgovarja prav nobenemu kranjskemu duhovniku. Tako je ovaduh k sreči radi nepoznanja kranjskih duhovnikov s svojim slabim popisom „krivca", sam onemogočil aretacijo še enega duhovnika v Kranju. V Kranju so se tiste dni zelo zanimali, kdo bi bil dotični ovaduh in konfident nasilnega režima. Pa se je na procesu izkazalo, da je bila to ena in ista oseba: Provokater na shodu, ki je klical: živijo republika, in ovaduh ter konfident režima, ki je ovajal kranjske duhovnike. Komunist, provokater, ovaduh, zaupnik diktatorskega režima. In danes je dotični največji agitator za ljudsko fronto in komunizem v kranjski občini in velik zabavijač čez dr. Korošca. Neki prvak med ..krščanskimi" socialisti in pristaš ljudske fronte, se je nekoč izjavil: „Me-ni so ti — marksisti — bližji, kot pa oni v katoliškem prosvetnem domu ... I" Da se taki tipi, kakor je dotični primskovski provokater, zbirajo v ljudski fronti je čisto po sebi umljivo. Tega pa ne more noben pošten in pameten človek razumeti, da z njo ljubim-kujejo ljudje, ki pravijo, da so še »krščanski" ... Novo pokopališče v Kranju V sredo 30. marca se je vršiia v občinski posvetovalnici konkurenčna in gradbena obravnava za kritje stroškov projektiranega novega pokopališča, ki bo v izmeri 21.000 m* ob stari cesti proti Šenčurju. Obravnave so se udeležili: g. Leo Lojk., srezki podnačelnik kot vodja obravnave, g. ing. Emmer kod gradbeni izvedenec, čg. dekan Škerbec kot predstavnik župne cerkve, dr. Fajdiga Božidar kot sanitetni izvedenec, cerkvena ključarja gg. Gorjanc Franc in Sušteršič Ivan ter občinski odbor z g. županom Česnjem na čelu. Profesor g. ing. Vurnik je izdelal načrt za uovo pokopališče ter jo v načrtu predvidel v glavnem troje: 1. Napravo ograjnega zidu okrog pokopališča z dvema vstopnima železnima vratima, za kar so aproksimativni stroški predvideni na din 173.000.—. 2. Ureditev teren« na pokopališču in napravo potrebnih gred za posamezne oddelke pokopališča, za kar znašajo stroški din 87817.—. 3. Napravo križa, vstopne hale in tlaka, za kar so predvideni stroški približno 104.262.—. Skupno znašajo aproksimativni stroški za po sedanjih načrtih predvideno pokopališče in njegovo ureditev približno din 365.979 din. Gradbeni izvedenec g. ing. Emmer je ugotovil, du predvidene cene proračuna odgovarjajo današnjim cenam, obenem pa je povdaril. da so vsa dela za zgradbo novega pokopališča po- trebna ter tudi iz stavbnega stališča izvršljiva. Iz istega stališča ni nobenih pomislekov proti zgradbi po predloženem načrtu, vendar se morajo pred končno oddajo del predložiti detaljni načrti in proračuni. Tudi od strani sosedov ni bilo nobenih ugovorov. Glede kritja stroškov se je ugotovilo, da pride kot edini konkurenčni obvezanec v poštev župna občina Kranj in sicer samo tisti del, ki bo pokopališče rabil. Občinski odbor kot predstavnik župne občine, je soglasno prizna! svojo konkurenčno obvezo, obenem pa tudi soglasno izjavil nujno potrebo novega pokopališča. Odbor je v načelu sprejel predloženi načrt prof. g. ing. Vurnika, glede podrobnosti o izpeljavi načrta pa bo odločal za to izvoljeni gradbeni odbor v katerega so izvoljeni sledeči gg.: dekan Matija Škerbec, župan g. Karol Češenj, g. Berjak Franc in dr. ing, Hočevar Franjo. Ko je tudi sanitetni izvedenec g. dr. Fajdiga izjavil, da ni nobenih pomislekov iz sanitetnih ozirov zoper projektirano pokopališče, je odbor sklenil, da se z gradnjo pokopališča prične že letos, da bi bilo pokopavanje mogoče že letošnjo jesen. Tako moremo zopet zabeležiti velik korak naprej v delavnosti in podjetnosti našega mesta, saj je bil res že skrajni čas, da se opusti staro pokopališče, ki je že prenupolnjeno in tudi na neprimernem prostoru. 29. marec — žalostni spomin 29. marec je v naših dušah budil žalostne spomine. Oživeli so pred rsami deveteri, ki so ostali lansko leto v snežnem plazu pod Storž-cem. Devet jih je bilo, vsi so bili mladi, vsi zdravi in polni svežih moči. Naš up so bili! Naša društva so jih sprejela v svoje okrilje. Zvesto so hodili med nas. Kakor kamen v gori, ki se odtrga in zdrkne v dolino, tako se je od nas odtrgalo njihovo življenje. Zazijala je vrzel v družbi, ki so jo držali po koncu, ustavilo se je delo, ki so ga začeli in stanovitno vršili kljub vsem zaprekam in polenom, ki so jih dobili pod noge. Nenasitna praznina je legla v njihove domove: očetje in matere so jih zastonj čakali: brez uspeha sn bila iskanju Tržič, 30. marca 1938. bratov in sester; ni ga bilo, ki bi obrisal solze sirotam! In potem so peli svojo mrtvaško pesem zvonovi štirinajst dni, dan za dnevom so se vrstili pogrebi. Žalost je napolnila naša srca. Mrtvi so. Nihče jih v zemeljsko življenje ne bo več priklical. Sli so v večnost. A, kakor upamo, ne praznih rok. Saj jih je za veliko noč obiskul Kristus in se naselil v njihove duše. Takoj za tem pa jih je prišel iskat, zreli so bili zanj! — Celo leto so romali svojci na grobove, noben dan niso bili zapuščeni od prijateljev. Ljubezen je močnejša kakor smrt. Ta ljubezen jim bo tudi postavila nagrobni spomenik na velikonočni ponedeljek. Po sv. maši ob desetih bo blagoslovljen. Takrat se bo zbral ves Tržič in okolica na najvišjem tržiškem grobu ter pomolil za pokoj njihovih duš, da se odpre pred njimi Večno sonce, čigar žarki nikoli ne ugasnejo. Ta večna Luč naj jim sveti brez konca in kraja! Fantje, naši dragi, slovenski in katoliški, počivajte v miru! „Zavednim" pri Delavski pravici Vztrajate pri svoji zahtevi. Prav! Mi smo vam dovolj jasno pokazali pot in smo danes prepričani, ua vam je ime dobro znano. Zakaj ga v časopisu ne povemo javno, smo pa zadnjič povedali. Osebnega maščevanja se bojijo priče. Boste rekli: brez skrbi, tega mi nismo zmožni, tega so zmožni gospodje pri Gorenjcu. Pa je drugače. To je pokazal Volčiče v slučaj v Stra-žišču, ki jo je dobil s kolom, ker je ta „zelen..." Verjetno je, da so to storili kaki »dosledni krščanski in demokratični ljudje", kakor vi sebe nazivate, in ki jim ne branite »lastnega mišljenja na primer o ljudski fronti." To, prosimo vas, se pravi, da hočete biti dosledni kristjani in obenem dosledni frontaši, da hočete glede verskih vprašanj biti »trdno na stališču nedotakljivosti", pa hodite istočasno lahko po načelih ljudske fronte s kolom nad nasprotnika, ker je „ta zelen". To je najbrže tista »zavednost", ki jo tako »pribijate". In potem se B4 bi naše priče opravičeno bale maščevanja P Seveda, če hočete naprej, prosta vam poti Ljudska fronta in Hitler Naši ljudski frontaši zelo pridno agitirajo,. češ, da je dr. Korošec izdal koroške Slovence, ker ni preprečil priključitve Avstrije Nemčiji. V Franciji vlada ljudska fronta. Francija je velesila, kjer danes vlada marksist-žid Leon Blum. Kako.to, da naši ljudskofrontaši ne napadajo francoske vlade, zakaj ni preprečila združitve' Avstrije z Nemčijo? Ko bi bili nasprotniki ljudske fronte danes le malo tako »žleht", kakor so razni frontaši v Jugoslaviji, bi lahko kričali danes: »Vsega je ljudska fronta kriva, ta je s svojo neumno politiko zagrešila, da je Hitler mogel zasesti Avstrijo, Francoska ljudska fronta ni branila svobode, ni ničesar storila, da bi /ubranili, pohod fašizma..." Kaj bi rekli pristaši ljudske fronte, ko bi mi tako agitiralit In vendar ima Francija ve-likansko armado, je do zob oborožena, pa ji noben pameten človek ne očita, ker ni napovedala vojske Nemčiji ob priključitvi Avstrije. Samo dr. Korošec bi bil moral najmanj napovedati vojsko Nemčiji in marširati s svojimi »milijonskimi" armadami na Koroško. Državna policija v Kranju Notranje ministrstvo je izdalo sledeči odlok: III. št. 8727/38 Beograd, 10. marca 1938. Na osnovi čl, 55. Zakona o notranji upravi predpisujem UREDBO o ustanovljenju Predstojništva mestne policije v Kranju. Cl. i. Ustanavlja se Predstojništvo mestne policije v Kranju, dravske banovine. Cl. 2. V pogledu ustroja in delokroga novoustanovljenega predstojništva mestne policije veljajo predpisi Uredbo Ministrstva notranjih zadev o ustroju in delokrogu predstojništva mestne policije III. št. 42639 od 8 oktobra 1930. Cl. 3. V področje predstojništva spada teritorij občine Kranj in Stražišče. Cl. 4. Novoustanovljeno predstojništvo mestne policije bo prevzelo posle 15. aprila 1938. Ban bo ukrenil potrebno, du bo določenega dne začelo poslovanje v smislu predpisov te uredbe. Cl. 5. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v Službenem glasniku Ministrstva notranjih zadev. Minister notranjih zadev Dr. Korošec,.!, r. Vlomilci na delu V noči od 27. na 28. marca je neznani vlomilec vdrl iz perona železniške postaje Duplje v čakalnico III. razreda. Iz čakalnice je prišel potem v prometno pisarno, kjer je vlomil v predal, v katerem je mislil, da je shranjen denar od prodanih voznih listkov. Ker je bila ta blagajna prazna je skušal vlomiti še v železno blagajno, kar pa se mu ni posrečilo, zato je odšel brez plena. V četrtek 31. marca v prvih jutranjih urah je slišala hčerka gostilničarke ge. Ane Vilfan na Gorenji Savi ropot v spodnjih prostorih. Nemudoma je poklicala domače, da so se podali v gostilniške prostore, kjer so našli vse v največjem neredu. Neznani tatovi so si nabrali veliko množino tobaka, razen tega pa tudi boljše alkoholne pijače in zbežali v noč. V gostilno so prišli skozi zadnja vrata, katere so z dletom odprli. Pri begu so na vrtu pustili nekaj stvari. Tatvina je bila takoj javljena policiji, ki je odposlala policaja in orožnika, da so vse pregledali na kraju tatvine. Medtem pa so isti tatovi vlomili v gosti'no ge. Marije Hrastnik na Gorenji Savi, kjer so si nabrali enakih stvari kakor prej v gostilni Vilfan, razen tega pa tudi 500 din gotovine. To tatvino so domači opazili šele zjutraj. Za vlomilci in tatovi ni nobenega sledu. Radi številnih podobnih slučajev vlada ▼ Kranju in okolici res upravičen strah, toda upamo, da bo v bližnji bodočnosti odstranjena tatinska nadlega, namreč z ustanovitvijo državne policije. Veliko razburjenje v Kranju Kranj, 1. aprila 1938. Veliko razburjenje je nastalo v mestu, ko se je raznesla vest, da se bodo morala še danes ustavili vsa dela na Gaštejskem klancu. Uradna komisija z g. ing. Babcem ua čelu je namreč ugotovila, da se je ves teren nad novim klancem ter nad železniško progo začel pogrezati Nastale so namreč nad novo cesto zelo velike razpokline, skoro 1 m široke, ter obstoja nevarnost, da se ogromni kompleks zemlje zruši na tovarno Jugočeške. Med uradništvom Jugo-češke vlada veliko razburjenje, ker so ravno njihovi uradni prostori najbližji železniški progi. Enako čuden pojav je ista komisija ugotovila pri gradnji novega šolskega poslopja. Zgradba sama je že pod streho, ko so se v zidih začele kazati sumljive razpokline. Poklicana komisija je seveda stvar takoj temeljito preiskala ter na veliko veselje nekaterih, ki jih je vedno sama škodoželjnost, ugotovila, da so se v temelju, ki je delal sam največ težav, premaknile skale ter tako povzročile veliko nevarnost za stavbo samo. Z delom so takoj prenehali. Dokler se ne bo dobil pravi način, da se odstrani nevarnost za stavbo samo, se dela ne bodo nadaljevala. Upamo, da nesreča sama ne bo imela večjih posledic, morda samo nekaj razočaranja za ... Tedenske novice iz UPRAVE. Velikonočna številka našega lista bo izšla v povečanem obsegu in povišani nakladi. Vse cenj. 'nserenie vljudno prosimo, da nam besediio za oglase pošljejo najkasneje do 12. aprila. UPRAVA. KRANJ Krajevna organizacija JRZ v Kranju je imela v sredo zvečer v dvorani Ljudskega doma svoj redni letni občni zbor. Ob veliki udeležbi članov in somišljenikov je odbor podal poročilo o svojem delovanju V preteklem letu. Predsednik organizacije g. dr. Megušar Anton j§ uvodoma pozdravil vse navzoče ter takoj prišel na dnevni red. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil soglasno sprejet. Blagajniško poročilo je podal g. Kari Ham, tajniško pa g- dr. Er- STRAN 2 »GORENJEC« man Marjan, ki sta bila oba brez vsakih pripomb sprejeta. Glavno poročilo je podal predsednik, ki je v svojem govoru iznesel velike uspehe, ki jih je žela organizacija v vseh vprašanjih bodisi političnih, bodisi gospodarskih. Omenil je nad vse uspelo proslavo majske deklaracije, omenil tndi volitve, ki so se vršile v smislu kompromisa,: katerega pa so nekateri boteii izigrati ter na vsak način odvrniti volilce od glasovanja. Posebno je povdurjal velik napredek na občini, o .čemer se je lahko vsak občan prepričal. G. župan Karol Cesenj je poročal o občinskem gospodarstvu, kaj vse se je že naredilo, kakšen program ima občina, kako so nekateri skušal1 sedanji občinski odbor pripraviti do tega,. da poviša občinske doklade. S tem so namreč hoteli dobiti v roke material, ki bi jim prišel prav za njihovo agitacijo proti sedanjemu stanju na kranjski občini. To se jim ni posrečilo, ker ima občinski odbor pred očmi zaščito malega človeka, zaščito srednjega stanu, tisti pa, ki ima najlepše dohodke, naj pa prispeva,, ker to najlažje stori. Vsi navzoči so s pozornostjo sledili izvajanjem g. župana ter mu t potrdilo in priznanje ob koncu govora navdušeno zaploskali. Razvila se je koristna debata. Izvoljen je bil stari odbor z malimi izpremembami z ozirom na priključeno Struževo in nekatere odseljene odbornike. Občni zbor je dokazal, da je mesto Kranj v vrstah onih občin, ki so izrekle svoje zaupanje našemu voditelju dr. Korošcu, da je v vrstah JRZ in da bo tak tudi ostal. Tovariše obrtnike vljudno vabimo na redni občni, zbor Društva obrtnikov, kateri se vrši lo nedeljo 5. aprila ob 9. uri dopoldne v hotelu „Jelen". Vsem onim, kateri bi ne prejeli vabila, sporočamo naj se občnega zbora še sigur-neje udeleže. Članstvu je znano da so naše skupščine zrcalo dela, ter da se razpravljajo le stvarne in stanovske zadeve. Vse dobro misleče tovariše vabi k udeležbi ODBOR. Policiji se ni dobro upirati. Zadnji ponedeljek zvečer okrog 9. ure je prišla trem pijancem čudna misel v glavo. Postavili so se na prometnem kraju v Kranju in obmetavali vsakega pešca, ki je šel mimo, s kamenjem. Po- balinsko početje je bilo prijavljeno policiji, ki je odposlala dva stražnika na lice mesta. Pijanci pa so se stražnikom uprli in zavili rajši v bližnjo Prešernovo klet, kjer so naročili pijače. Stražnika sta medtem poklicala še orožnike, ki so potem vse tri pijance aretirali in "jih odgnali v policijske zapore. V četrtek so se nekateri meščani z veliko žalostjo v srcu spominjali nesrečnega dat«ma in sicer dne 31. marca 1936. Tega dne je bil namreč prvič razrešen bivši kranjski župan g. Pire Ciril. Ker se ni zadovoljil s to rešitvijo je moral biti razrešen še enkrat v smislu »avtentičnega tolmačenja". Kakšen napredek je pokazul v tej kratki dobi Kranj, pa lahko presodijo meščani sami in ne bodo — žalovali. Dohod k novemu mostu so začeli urejati Na obeh straneh dohoda med župniščem in škofijo so sedaj začeli graditi primerne stavbe, da ne bo izgled ograje in plotu takoj pri vhodu v mesto kvaril celoten utis. t*Ur i i e rin* •fir.«. C|M • Vsled tehničnih..zaprek se okro/ne tekme za Fantovski odsek; Kranj pTeloža na poznejši: čas. Vodstvo. Dr. E. Globočnik zopet redno ordinira ▼ Okrožnem uradu. V bivši Avstriji so izdali odredbo, da smejo nositi kljukasti križ in druge znake narodno-socialistične stranke samo člani nemškega naroda. Pri nas v Kranju so jih tudi že nekateri začeli nositi, vendar opažamo med njimi celo srednješolsko mladino, ki jo prej prištevamo k vsem mogočim južnim Slovanom kakor pa k Nemcem. Zakaj ...? Novi most. V nedeljo so se po mestu raznesli razni zlobni glasovi o novem mostu. Upamo, da bomo že v prihodnji številki mogli našim bralcem podati točno in z dokazi podprto poročilo o novem mostu, ki bo vsem zlobnim jezikom napravilo velik „vozel". Katoliški delavci, ki so se organizirali v ZZD so imeli v nedeljo, dne 27. marca svoj ustanovni občni zbor. Vodil ga je predsednik pripravljalnega odbora g. Megla Alojzij. Na občnem zboru je govoril zastopnik centrale ZZD g. Pirih iz Ljubljane o fašizmu in komunizmu. Po njegovem predavanju je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Megla Alojzij, podpredsednik Volčič Franc, tajnica Zagožen Ani- ca, biagajnica Frantar Marija. Zaključna besedo je imel nato navoizvoljeni predsednik, ki je v kratkih besedah pojasnil, zakaj je bilo potrebno, da je nastala organizacija ZZD in zakaj so se katoliški delavci ločili od JSZ. — MI udi organizaciji želimo, da bi se je vse krščansko delavstvo z zaupanjem oklenilo. Občni tbor krajevne protituberkulozne lige v Kranju se vrši v nedeljo dne 3. aprila 1938 v telovadnici državne gimnazije v Kranju ob pol enajsti uri. Članstvo krajevne lige kakor tudi ostalo prebivalstvo vljudno vabimo, da se tega občnega zboru polnoštevilno udeleži. dlflbor. Jugoslovansko-čehoslovnškn liga v Krunju vljudno vabi vse člune in prijatelje češkoslovaškega naroda na občni zbor v nedeljo, 3. aprila 1938 ob 10.30 uri v hotelu »Jelen". Nagradni konkurz. Tujsko prometno društvo v Krunju podaljšuje že razpisan konkurz za najlepše posnetke Kranja in okolice in to na splošno željo interesentov do 15. junija t. 1. Nagrade se zvišajo na din 1.200.— in sicer je prva din 600.—, druga din 400.— in tretju din 200.—. Reflektanti naj predlože slike,, sposobne za izdelavo klišeja odnosno bakrotiska v velikosti razglednice, ter navedejo ceno za odkup avtorske pravice. Posnetki naj predstavljajo skupine, ki bi najbolje služile v tujsko prometno propagando. Vse ostale informacije daje društvo. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-vozučev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek 12. aprila 1938 ob 8. uri zjutraj pri srezkem na-čelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri srezkem načel-stvu v Kranju. Odlok. Na predlog srezkega cestnega odbora v Kranju odrejam v smislu čl. 7 obč. cestnega reda zaporo banov, ceste II-i IS radi gradbenih del na mostu čez Kokro v Lajhu v Kranju in sicer v dneh 5. 6. in 7. aprila; promet se preloži za ta čas na cesto Kranj—Šenčur—Voklo —Prebačevo ozir. Trboje. Zaporo ceste mora srezki cestni odbor označiti na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom. Kaj je Indeformex?? INDEFORMEX so srajce z najnovejšim patentiranim poltrdim ovratnikom. lNDEFORMEX ovratnik obdrži svojo pol-trdnost tudi po vsakokratnem pranju, brez vsakega škrobljenja. Natančneje o INDEFORMEX srajcah boste zvedeli v petek in soboto zvečer od 7 - 8 ure v izložbi trgovine „Sikra", kjer Vam bomo predvajali pranje in likanje INDEFORMEX perila. Inde£ormex srajce i%BFJ SAMOPRODAJA WM za vso Gorenjsko fmfm »SIKRA« rgrM IVAN SAVNI K ffl^M Kranj BIF^A^/ MOŠNJE Praznik naših mater. Na Marijin praznik 25. marca se je na odru našega Prosvetnega društva vršila proslava materinskega dne. Vse točke sporeda so bile lepo izvajane. Velik obisk je dokaz kako visoko se ceni naša mati in da ljudstvo rado obiskuje take prireditve, kjer se sluvi slovenska katoliška mati! Smrt kosi. V soboto je nenadne smrti umrla Helena Pristovec z Črnivca pri Brezjah. Pogreb se je vrs.il v ponedeljek dopoldne ob veliki udeležbi. Žalujočim ostalim naše sožaljel PREDOSLJE Fantje in dekleta so te dni v naši fari obnovili duhovne vaje, najprej dekleta potem pa še fantje. Hvala Bogu, lahko rečemo, da so nam duhovne vaje res veliko dobrega prinesle. Kako je človek vesel, če opravi dobro duhovne vaje! Nikomur ni žal, da si je moral pritrgati kako urico spanja, da je mogel zjutraj v cerkev. Bog naj ohrani pri dekletih in fantih sadove, katere je delil med duhovnimi vajami. Fantovski odsek in dekliški krožek sta že pričela s pripravami za svojo akademijo, ki bo 8. maja. Takrat bomo razvili svoj novi prapor. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je blagohotno sprejel g. minister dr. Miha Krek. Če bo lepo vreme, bomo akademijo napravili na prostem. Sosedne Fantovske odseke prosimo, da bi bil ta dan rezerviran za Predoslje. Bog živi! Otroški vozički športni, globoki v največji izbiri Ivan Savnik — Kranj Oglejte si razstavo v izložbi 11 Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Rado je to čutil in smeh mu je spreletel lepi obraz, pa je takoj spet izginil. Svobodnjak jih je ošteval dalje. »Zdi se mi, da se ne zavedate pomena borbe, katero smo že začeli in ki jo moramo naduljevati za vsako ceno, Tndi za ceno krvi. Kako morete biti toliko neprevidni, da niste zustraž.li vseh poti do hiše. Ali ste prepričani, da nas nihče ne bo slišal? Morda prav zdaj stoji grajski vo-hon pod okni in vleče na ušesa naše besede." »Varni smo," se je opogumil gospodar. »Nihče ne sluti, da smo se nocoj zbrali tukaj. Grajski ne vedo, kaj jim preti." »Kaj?" je raztegnil Rudo in |M>tegniI izza pasu meč. Na rezini se je še poznala strnjena kri. „Govori, Martin, kako so grajski mirni in nič ne slutijo o puntu!" Stari svobodnjak m je stresel strahu in je drzno pogledal po zbranih in povedal vse, kar je doživel. »Če bi ne bilo Veharja, bi me zdajle uklenjenega gnali na Bled." Možje so vstajali s klopi in se gnetli okoli Radota in Martina. »Kaj vse upajo podrepniki grajski!" se je hudil Primož. »Dobro maslo nam je skuhal Hartmun," se je jezil Pri-možev sosed, fnžinar Štefan Kralj. »Junak si, Vehar, dobro si jim pokazal!" ga je hvalil svobodnjak Kuhel. »Marsikomu bi srce ušlo v hlače." »To je mojhna stvar," se je otepal Rado hvale. »Vendar je prav, da vsaj vemo, kako dobro vedo grajski za vse naše shode." Stopil je proti mizi in sedel na široko javorjevo klop. Pogledal je po možeh, ki so čakali njegove besede. Videl je ob peči same Italijane, zakupnike plavža svete Heme v Nomnju. Vsi so bilil tu. Prišel je Julij Bucceleni, y je bil že nad dvajset let v Bohinju. Njemu je Šlo ob nujveč če pride Hartmanova zapoved v veljavo. Imel je plavže na Jesenicah JU v Železnikih, v Kropi, s največjega je imel v Bohinju. Uvedel je v svojih plavžah' tudi nove peči. Podjetniki so se takoj oprijela njegovega načina toplje-nja rude, ker so bile nove peči znatno boljše od prejšnjih, slovenskih narejenih na veter. Čez in čez so delavci kopali zanj rudo. V Konjščioi in v Jelovci, po hribih okrog Bohinja so talili rjavi zrnati bpbovce, najboljše železo je dajalo Rudno polje. Ob Bucceleniju je sedel Ivan Coros-sini iz Padove„ poleg sta bila Antonio Panizole in Jeroni-mo Millano, oba iz Miluna. Ob peči pa se je naslanjal na steno najstarejši podjetnik Ambrož dela Grotta. Domača podjetnika sta bila samo dva, gospodar Primož iu Štefan Kralj. Na drugi klopi pri vratih so pa sedeli svobodnjaki Kuhel s Koprivnika, Zmitek s Kamenju, Ožbalt iz Nomnja, Klane iz Bistrice in Grošar, ki je prfilšel iz daljne Bele. Rudotov pogled je premotril vse, bodel jih, iskal, a v vseh očeh je videl zvestobo, vdanost, srd na gradove, željo ])o maščevanju. Nobeden mu ni umaknil oči in svobodnjak je bil vesel, saj je vedel, du je med svojimi, kjer se mu ni bati izdaje. Vendar je vstul s klopi in drzno rekel: »Če je kdo med vami Judež, naj gre iz hiše!" Možje so se spogledali, zašumelo je med njimi. A nihče se ni ujezil nud tukimi besedami. Vsi hkrati so vpili nu glas: „Ne boj se, Rado! Med nami ni izdajalca! Mi smo pošteni in bomo do zadnjega diha stali ob tebi. Vehar, zanesi se na nas, kakor na svojo dušo!" Mlademu svobodnjaku je spet zaigral smeh na obrazu. Stresel je drobno glavo in si mel roki. »Poznam vas in sem kur tako iskal med vami izdajulcn. Vem, da smo istih misli, suj po vseh pada isti bič, bič blejskih gospodov, ki ga vihti zlobni Hartman." »Dokler ga bo vihtel," j0 pripomnil Ožbalt. „Mi moramo gledati, da ga mu kmalu potegnemo iz rok in njemu samemu podelimo odpustke z njim. Zdi se mi, da že predolgo trpimo krivice, ki smo se jih že kar privadili. Grajski vidijo, kakšen strah imamo pred njimi, pa nas bijejo še bolj z veseljem. Skrivaj in očitno se nam posmehujejo. Kmet je živina, če ga ne tepeš z bičem, ne ve, da živi," pravijo po gradovih. Mi pa hočemo pokazati, da smo tudi ljudje, boljši od izprijenega plemstva, čeprav nimamo graščin in grbov in ne vemo nič povedati o slavnih delih naših prednikov. Vemo le to, du so s krvavimi žulji obdelovali zemljo, ki jim je dajala kruha, kakor gi še danes daje nam. Naši potomci pa morajo imeti na nas spomin. Dedi bodo pripovedovali vnukom s ponosom o našem uporu, ves rod bo večno hvaležen za svodobo, ki mu jo bomo priborili. Pa tudi za nas same nastopijo po zmagi lepši časi. Slednji tlačan bo smel ribariti prav pod gradom, pa ga Hartmanovi hlape- ne bodo smeli pretepati. Prav v grajski šumi bodo smeli nastavljati divjačini pasti, a graščinci jih ne bodo imeli pravice pobrati in sesekuti, kakor so to delali doslej. Tlačan a ne bodo smeli več klicati nu tlako, pa čeprav vse grajsko polje uniči plevel. Grajski gospodje naj oblečejo hodnično obleko in nuj sami poskusijo, kako se dela. Čemu bi se bali za svoje bele roke! Saj ime tudi kmet roke črne in žuljuve, pa si z žulji pridela le črnega kruha zase in za družino. Čemu bi gospod v brezdelju jedel pogačo in se mastil s pečenko! Upreti, upreti se moramo in ne trpeti, kakor jugnje, ki mu nustavijo nož na vrat. Mnogo nas je, močni smo, zato se združimo, delajmo vsi za enegu samega, eden bo delal za vse in vsem skupaj bo Bog pomagul. Zganimo se, ljudje l>ožji, zadnji čas je. Stopimo na noge in uničimo zuklete-ga sovražnika, preden nas on poskusi ugonobiti. Vse roki; nuj se zgunejo. tisoče zvestih zaveznikov se nam pridruži in vsi stopimo v boj za našo »staro pravdo". V srca si vlijmo poguma, bodimo odločni, če hočemo, da nuni bo zusijalo zlato sonce svobode 1" Rado je utihnil in je pazno pogledal navzoče, da vidi kakšen utis so naredile njegove besede nanje. Zbranim upornikom so se oči iskrile od navdušenja, vsi hrati so zavpili: »Ti nas vodi, Vehar! Zu teboj gremo kamorkoli: v zmago ali smrt!" Radotu je kri hitreje zaplapolala po žilah. Stopil je na sredo hiše, potegnil meč in ga vzdignil nad glavo. »Pri mojem svobodnjaškem meču, ki se ga drži še kri graščinskih hlapcev, prisezite, da boste ostali zvesti puntu in »Kmetski avezi", da se boste do groba borili za svobodo svojega rodu!" »Prisegamo!" so zavpili vsi možje v en glas in vse desnice so se dvignile, da pokličejo Boga za pričo dani obljubi. »Ostanite zvesti do groba!" jih je pozival Rado. »Do groba!" so soglasno odgovorili možje. - »GORENJEC« *«MIBWMMMMIBMMMWBBlBBMMBIM^ STRAN 3 rlaio! Nova trgovina! Novo blago! Nove nizke cene I Kje? v Škofji Loki pri Tinetu! Otvoritev dne 2. aprila 1938 v znani trgovski hiši g. A. Savnika. Postregel Vas bom s prvovrstnim manufakturnim, modnim in galanterijskim blagom. Torej vsi v novo trgovino! Toplo se priporoča Tine Savnik mnnuiaktura - moda - galanterija Škof ja Loka, Glavni trg Mattri#K£ifcos}4&J^tihe nedeljo/l aprila ob pol 4. uri popoldne priredijo otroci materinsko proslavo. Na sporedu je petje, govor, par lepih in mičnih prizorov s petjem in ljubka igrica »Naočniki", ki nam kaže, kako znajo otroci proslaviti god svoje drage mamice. Vstopnina je malenkostna, samo 5.— 3.— in 2.— din. Nikomur ne bo žal za prijeten popoldan, ko se bomo spominjali naših mater, katere posebao otroci tako ljubijo. Vabljeni domačini, pa tud. iz drugih fara. BITNJE PRI KRANJU V noči od nedelje na ponedeljek, dne 28. marca 1938 ob 0.30 uri je bil na delu zločinski pcžigalec. Goreti je začel pod Jakoba Hartma-na, ki je tik za gostilno ge. Erženove. Takoj na to se je vnelo še gospodarsko poslopje Janeza Eržena, moža gostilničarke v Spodnjem Bitnju. Oba gospodarska poslopja sta uničena do tal. Zavarovalnina je silno mala, zato pa je škoda tembolj občutna. Sreča v nesreči je bila ta, da so gostje iz gostilne odhajali tik pred požarom in so takoj lahko začeli gasiti požar. Pri tem se je zlasti odlikoval bivši načelnik gasilske čete g. Valentin Rahonc, zidarski mojster v Srednjem Bitnju, ki je takoj stekel po brizgalno in s tem gotovo veliko pripomogel pri uspešnem gašenju. Kot prva je prihitela domača gasilska četa s svojim vrlim načelnikom gospodom Antonom Ješetom. Tako je bila rešena gostilna ge. Erženove, ki bi jo plamen kaj kmalu objel zaradi bližine gorečega poda. Kod druga je prihitela na pomoč gasilska četa iz Zabnice, tretja iz Straži-šča in končno tudi ona iz Sv. Duha. Zločinskega požigalca zasledujejo. Tudi ob tej priliki se kaže potreba po ustanovitvi državne policije v bližnjem Kranju, v katerem se zadržujejo razni nepridipravi, ki nadlegujejo bližnjo in daljnjo okolico. Zato smo tudi okoličani hvaležni sedanji kranjski občinski upravi, ki se v resnici vsestransko trudi za pravi napredek. TR2IC Mladinska akademija. Z vso pravico trdimo, da je sv. Jožef mulokje tako razgibal katoliška diuštva, kakor pri nas. Najstarejši Tržičani so zgradili svojemu zavetniku prostorno cerkev nu griču, du bi nad njimi bedel, ter jih varoval nesreč. V zadnjih desetletjih je zlasti prosvetno društvo sv. Jožefa skrbelo, da se je za ta praznik vse dostojno pripravilo. S posebnim veseljem je gledala na ta dan našn katoliška mladina. V letih preganjanja je bila na sv. Jožefa najbolj pusto, da niso mogli iti na grič, kakor bi rudi. Zduj, ko je ta mladinu svobodna se je i. novim pogumom, ponosom in veseljem uredi-lu v sprevod k sv. maši na grič. Zjutraj so bili pri sv. obhajilu. Ob pol desetih pa se je uredil pred domom na Skali pester sprevod. Godba je udurila, da je donelo po mestu. Za njo »e je razvrstila s fantovskim praporom mladinu v krojih: člani in članice, mladci in mladenke in obojni naraščaj. Tudi starejši rod ni hotej zaostajati, zato so se uredili vsi, ki so nekoč delali na Skuli ter z zustavo sv. Jožefa korakali k sv. maši. Razume se, da gledalcev ni manj- 1 Prihodnji leden se otvori nova imovina • čevlji, Vlado Kranjc Kranj, Mestni ixq . kalo. (Tisti, ki jih vse to boli, so se raje poskrili, ali od daleč žalostno opazovali!) Zvečer sta nam fantovski odsek in dekliški krožek pokazala, da po zimi nista spala. Med tem, ko je oder okupiral dramatični odsek je sicer skromna telovadnica v prostorih „Rune" sprejemala, vežbala in razveseljevala pod svojo streho naše mlade sile, da jim uri duha in telo. Sume nove moči in sveži, odločni obrazi so pričali, da ta mladinu tudi nekaj zmore, Da je to res, je pokazala akademija. Pester spored je obiskovalce, ki so napolnili dvorano, naravnost zadivil. Po državni himni je nastopil obojen naraščaj. Lepo je bilo gledati, kuko navdušeno in predano so se malčki gibali in obračali. Veliko smeha so povzročili z mladimi vojaki. Mladci in mladenke so po svoje pokazuli, da njihova mladost ni brezplodna in brez cilja. Volja do katoliškega dela in razvedrila, to jo sijalo iz njihovih oči in vaj. Članice so po svoje tcl-mnčile, dn mladi slovenski rod hoče biti svoboden, vdan nurodu in državi po križu. In člani? Kuj bi rekli o njih? Brez dvoma je bil njihov nastop najbolj dovršen, pu naj bo to skupina, ki je delala vaje s puškami, ali druga, ki je tolmačila bolečino Slovenije za tistimi- ki so nekoč Slovenci bili, pa jih je skrb zu kruh pognala v svet, da tam za tujce nmi-rujo. Višek akademije pa ni bil v vajah, ki so bile vse brez hibno izvršene in s primerno fineso, temveč v obljubi, kjer so člani v krojih in telovadci izpovedali svojemu predsedniku g. kaplanu Vinku Zaletelu, da hočejo biti zvesti zastavi in načelom. Govor g .dr. Mihel-čiča, salezijanca iz Ljubljane, ki je imel te ti pozor! Na zadnji seji cestnega odbora je bila izrečena pritožba, da avtomobili z divjo hitrostjo dirjajo skozi naše mesto, ne da bi se ozirali na varnostne znake. Tudi se opaža, da šoferji sploh ne ugašajo luči, če se jim bliža nasproti drugo vozilo. Zato prosimo in opozarjamo šoferje, da se natančno drže predpisov, ker se bo sicer najstrožje postopalo proti njim. Materinska proslava na praznik Marijinega oznanjenja je po svoji ljubkosti gotovo nadkri-ljevala vse letošnje predstave. Kaj pa je lepšega kot gorka, Ljubka ljubezen otroka do rastre, z globokim čustvom hvaležnosti. Vse to je pokazala proslava, ki je iz ust malčkov pela slavo in zahvalo materi. Pa tudi Materi vseh mater. Zato je bilo marsikatero oko solzno. Obleke za dečke in moške, vsa« kovrstno blago za obleke, srajce in klobuke priporoča ALBIN JAZBEC - KRANJ III. Gorenjčevo nagradno tekmovanje I Danes objavljamo prvo nagradno vprašanje 111. tekmovanja. Vsak bralec naj točen odgovor napiše na določenem mestu ter naj potem kupon hrani in vse tri kupone z odgovori potem pošlje upravi. Ker so naročniki izrazili željo, da bi ob tekmovanju razdelili več nagrad, smo odločili upoštevati to njihovo željo. V prihodnji številki bomo objavili seznam nagrad, katere bomo ob izidu tekmovanja razdelili našim bralcem. Ob tej priliki pa moramo opozoriti naše naročnike, da morajo imeli plačano naročnino ako se udeležujejo tekmovanja ter ne smejo biti v zaostanku več kot 3 mesece. Oni bralci pa, ki kupujejo list od kolporterjcv ali v trafikah, lahko tekmujejo brez kakih zadržkov. UPRAVA. ODREŽI I. nagradni kupon: Katera je najvišja gora v naši državi? Koliko je visoka? Odgovor: Naslov: ..................................................................................., poklic: ............. bivališče: ......................................................................................, poŠta:......... .................. „ -«.-•» -...... » -------'!-•.-» ».-t STRAN 4 SV. KATARINA NAD TRŽJCEM Krajevna Kmečka zveza, za naše občino je imela v nedeljo 27. marca zborovanje in redni občni zbor v Lomu. Udeležilo se ga je nad petdeset mož in fantov. Za centralo je por^a.i načelnik Zveze g. Ivan Brodar, ki je razložil gospodarske načrte in uspehe Kmečke zveze. Izvoljen je bil stari odbor z Tišlerjem Vinkotom kot načelnikom in Zupanom Andrejem kot tajnikom. Krajevna organizaciju je v 1. 1937 organizirala -lepo udeležbo na kmečkem taboru v Kranju. Na spored je postavila apnenico, nadalje je ustanovila Kmetijsko zadrugo v Lomu, ki ima namen delati za gospodarski prospeh kmetijstva v naši občini in ostali okolici Tržiča. Začela je z delom preteklo jesen. Sklep občnega zbora je bil, pridobiti za stanovsko organizacijo vse resnomisleče kmečke gospodarje, ki še niso člani, da bomo z vso močjo podprli veliko delo Kmečke zveze slovenskega kmeta. CERKLJE Pokopališče. Pretekli teden se je zopet pričelo z delom za preureditev pokopališča. Spomeniki so bili že prej vsi odstranjeni, tudi grobovi in pota so že po novem načrtu razdeljeni in z zakoličenjem zaznamovani. Sedaj se izravnava svet in urejujejo nova pota, tako da kaže pokopališče čimdalje lepše lice. Nekateri so tudi prenesli ostanke pokojnih v nove grobove. Fa-rani v veliki večini poslušajo in upoštevajo dana navodila, zato delo lepo napreduje. Ko bo delo končano, upamo, da ne bo nikomur žal zn trud in tudi nergači bodo spoznali, kuko nesmiselno je bilo njihovo godrnjanje, ker bo gotovo v čast mrtvih in živih fnranov lepo urejeno pokopališče. Materinska proslava na pruznik 25. marca je lepo uspela. Udeležilo se jo je lepo število mater, kukor tudi precej drugega občinstvu. Gasilska četa Zg. Brnik obhaja letos 30 letnico obstoja, katero slovesno proslavi 5. ali 6. junija. Občni zbor Živinorejske zadruge za občino Cerklje se vrši v nedeljo 3. aprila ob 3. uri v mali dvorani Ljudskega doma. Člani vabljeni. Svetiljke na kolesih niso več varne? Vedno bolj se množe slučaji, du ti zgine s kolesa ta uli one del svetiljke, če le za kratek hip, in to še podnevi, pustiš kolo brez nadzorstva. Zlasti se to rado dogodi ob kaki prireditvi ali drugi podobni priliki. Vsled tega opozarjamo kolesarje, naj bodo previdni. Oblast pa pozivamo da te ..navdušene kolesarje" čimprej izsledi ter jih primerno „nagradi". »GORENJEC« Razglas SRESKO NAČELSTVO V KRANJU Vz. Pov. br. 76/38 Kranj. 15. 3. 1938. N A R E D B A. V smislu čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi prepovedujem vsako točenje in oddajanje alkoholnih pijač rekrutom, ki bodo šli dne 9. aprila •, 1. v vojaško službovanje. Prepovedano je tudi vsako posredno točenje in oddajanje alkoholnih pijač po spremljevalcih. Rekrutom je najstrožje prepovedano od doma 6 seboj prinašati alkoholne pijače. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z denarno globo od 1».-- do 500.- din, oziroma v slučaju neizterljivosti v določenem roku z zaporom od enega do deset dni. Prepoved velja celodnevno za dneve 8., 9. in 10. aprila t 1. in za vsa naselja skozi katera potujejo rekruti in stopi za te dneve v veljavo lakoj po razglasitvi na krajevno običejni način. Srezki načelnik: Lipovšek 1. r. Kmetijstvo ZAKAJ ŠTAJERSKO KOKOŠ? Ne samo radi tega, ker je ..štajerska" naša slovenska standarizirunu in (kukor v gorenjski govedoreji gorenjska cikastu) tipiziruna pasmu, ki ima v svetu sloves, kakor štajerski mašnn-cker in jezerska ovca, marveč predvsem radi tega, ker je reja štajerk v okoliših in pri rejcih z neomejeno pašo najbolj dobičkanosna. Pri vsaki hiši redijo kure Vendar bi pri mu-loknleri kmetiji dosedanji način krmljenju in reje najpestrejše pasemske mešanice pokuzal, da se kokošjereja izpluča. Večinoma bi ob točnem računu pri starem načinu kokoljereje ugotovili izgubo. In vendar bi moralo 15 kur dati toliko dohodka, ko ena irednjevelika krava! ..Kokoš si mora v poletnem času pretežno sama poiskali hrano", je prvi pogoj donosnosti kokošjereje. In v tem pogledu zavzema prvo mesto „Štajerkn". Marsikateri posestnik v kranjski okolici, kateri je ivoječasno redil bele leghorijke, rumene orpingtonke itd., je že ugo- tovit, da so najboljše za pašo „štajerke". Najmanj je treba dragega zrnja in mehke krme šiajerkam! Nadalnje prednosti štajerske kokoši so: 1. ) Nesnost danes vzgojenega in selekcioniranega tipa štajerk je odlična in se lahko kosu z nesnostjo vsake italijanske ali pri nas ?e doloma degenerirane legiiornke. 2. ) Štajerka je dobra koklja, kar pri lcghorn-ki ne moremo ugotoviti. 3. ) Meso štajerk je glede množine zadovoljivo, glede kakovosti vendur najboljše ter se to-pogledno s štujerko ne more primerjati nobenu kokoš, katera imu le rumene noge in rumen kljun. Noga in kljun štajerk je bel ali rožno-burven. Meščani, posebno pa razvajeni tujci, inozemni, odločno odklanjajo meso kur z rumenimi nogami, ker je meso takih živali neprimerno manj okusno. Tudi belobarvno govedo in svinje imujo na pr. na Dunaju boljšo ceno kakor temnobarvne živali. 4. ) Vsled posebne zaščitne rujave barve perja je štajerka na paši neprimerno manj izpostavljena nevarnosti radi divjih ptic in divjačine, kakor daleč vidne bele, črne ali rumene kokoši. 5. ) Štajerka je razmeroma dobra zimska jaj-čarica. Mogoče, da je slučajno imel kdo s šta-jerkami glede nesnosti manj povoljne uspehe. Temu pa je kriva bržčas prepozna podložitev jajc k valjenju ali kaj drugega. Nikakor pa ni kriva pasma. Sicer pa „izjema potrjuje pravilo"! Za dobičkanosnost kokošjereje je naduljc odločilno: 1. ) Jajcu za valjenje je podložiti najpozneje aprila meseca, tla vzgojimo s tem zgodnje jar-kice, katere začnejo že ob Vseh svetih nesti. 2. ) Kure, ki so nesle že 3 leta, po tretjem letu nesnosti brez ozira zakoljcnio, ker v 4. letu ne da več toliko jajc, da bi se reja iz-plučulu. 3. ) Izmcnjajmo vsako drugo leto petelina in ne redimo domu izvuljenih petelinčkov za pleme! 4. ) V poletnem času kokoši v krajih z neomejeno pašo krmimo samo enkrat na dan in sicer eno uro predno gredo živali spat. Navadimo živali, da si bodo zjutraj ko je največ otrplega mrčesa pod drevesi in na travnikih, same poiskale hrano. Ne krmimo v tem primeru ne zjutraj, ne opoldne in tudi zvečer dajmo izmenoma le ječmen, oves in zudnjo pšenico. Koruze, ki preveč debeli, poleti ne pokladajmo! Za pašno kokoš zadostuje poleti 2 do 3 dkg zrnja na dan. 5. ) Napravimo za kokoši posebne, ločene, svetle in snažne kurnice, ne v govejem hlevu in tudi ne nad svinjaki, kajti nobena domača žival ne trpi toliko vsled mrčesa, ko kokoš vsled morebitne nesnago v nesnažnih govejih hlevih, ali v kaki temni luknji nad svinjaki. Načrte za kokošje hleve dobite brezplačno pri okrajnih kmetijskih referentih. Vallina jajca selekcionirane rujave štajerske kokoši z nad 5 letno kontrolo in nesnostjo do 210 jajc na leto je dobiti po dnevni ceni pri selekcijski postaji: Lazarini (baron), Sv. Val-burga pri Smledniku. Valilna jajca od štajerk z nekoliko novejšo selekcijo je dobiti tudi pri Brodar ju v Hrast ju. W. HI H L I OfiLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Kupim dobro ohranj"no žensko kolo. Naslov v upravi. Hiša na Primskovem in stavbna parcela na prodaj. Vodovod v hiši. Naslov v upravi. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Foto JUG, ~ Kranj Sporočam Vam, da labko naročite še vedno slike od plošč, ki so bile tudi posnete v prejšnjem ateljeju. Prodom motorno kolo 350 cm dobro ohranjeno. Jenkova ul. 2, Kranj. Sprejme se takoj priden in pošten vajenec za peča rs k, o obrt. Vinko Oselji, Krnnj. Proda se parcela v izmeri 1200 m* na najbližji periferiji mesta. Naslov v upravi. Stanovanje, sobo in kuhinjo išče mirna stranka nu periferiji mesta. Naslov v upravi. 2 sobi prejšnja pisarna Elektrarne Mayer & drug se odda tukoj v najem. Poizvedba v trgovini g. Drago Schillinga. Preskrbite si za Vel. noč Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa in vsa popravila Kje? pri Kje? B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju vseh svetovnih znamk, kakor: Wanderer, Dürrkopp, Styria, Waffenrad, Spezial, Steuer, Viktoria, Presko, Herkules in raznib drugih ter motorje vseh vrst, šivalne stroje svetovnoznanih nemških tovarn s 15 letno garancijo dobite najceneje pri anani tvrdki BITENC IVAN - KRANJ Blago solidno in poceni! Oglejte si brezobvezno našo zalogo 1888 1938 VELIKA JUBILEJNA PRODAJA MANUFAKTURNE IN MODNE TRGOVINE PRI „BAJŽELNU" NA KOŽEN VENSKEM KLANCU V KRANJU Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke, bomo v jubilejnem letu 1938 od 20. marca dalje prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na naše že itak nizke cene še 101. popusta IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NAŠE JUBILEJNE CENE V LETU 1938 Odda se soba gospodu v sredini mestu. Poizve se v upravi. (Ljudski dom) r. z. z n, z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago. Hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se Izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, 9 Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega rlrnštva v Kranja.