tj;
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	16.	-	31.	AVGUSTA	1953.	Leto	IV. — Štev. 71
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300,— lir.
Množični izlet na Okroglico
OB DESETLETNICI USTANOVITVE PRVIH PRIMORSKIH BRIGAD IX. KORPUSA NOV BO DNE 5. IN 6. SEPTEMBRA VELIK PARTIZANSKI TABOR NA OKROGLICI PRI VOGRSKEM.
ZVEZA SLOVENSKIH PARTIZANOV ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET NA TA TABOR. NAJ SE GA UDELEŽIJO VSI TISTI, KI IMAJO ALI LAHKO DOBIJO POTNI LIST, ZLASTI BIVŠI PARTIZANSKI BORCI IN GARIBALDINO, DA BOMO TAKO MANIFESTIRALI SVOJO POVEZANOST Z NOB IN SVOJIMI BRATI.
STROSKI ZA VIZUM, ZNAČKO IN VOŽNJO ZNAŠAJO 800 LIR. PRIJAVITE SE TAKOJ V GORICO, UL. ASCOLI 1-1 KJER DOBITE PODROBNA POJASNILA.
RAZLJUDENJE V BENEŠKI SLOVENIJI
Zakaj so uvedli pouk ladinščine
Prebivalstvo Rezije padlo v dolinah Gardena in Badia?
za eno tretjino v 40 letih
Skoraj vsi delazmožni moški so brezposelni - Edini izhod bi bilo sezonsko izseljevanje v lugoslavijo
že večkrat smo podrobno obrazložili in dokazali v kako bednih razmerah morajo živeti beneški Slovenci. Narodno zatirani, obremenjeni z neznosnimi davki, brez dela in zaslužka in brez kakršne koli oblike socialne pomoči, zapuščajo množično svoje vasi in naselja. To je popolnoma logično. Narod, ki živi v takih razmerah, ne more uspevati, ampak mu je usojeno, da izgine z zemeljskega površja.
Ko sta še ukazovala Hitler in Mussolini, ter racisti na splošno, je bilo tako postopanje z narodnimi manjšinami nekaj običajnega. Ni ga pa moči razumeti danes, ko se je svet otresel fašističnega barbarstva. In vendar se ni za beneške Slovence nič spremenilo. Zanje je še vedno v veljavi nekdanja politika in njihove razmere so take, ali pa celo slabše kakcr prej. To so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati.
Prebivalstvo Beneške Slovenije moia
nositi posledice težkega in tako malo človečanskega postopanja, kateremu je podvrženo. Da se prepričamo o realnem položaju je dovolj, če pregledamo stalno nazadovanje prebivalstva v vseh občinah te dežele.
Danes se hočemo zaustaviti prav ob tem problemu, ga analizirati in dokumentirati v cilju, da bi opozorili nanj tudi rimsko vlado in parlament. Morda se bodo potem le zganili in podvzeli potrebne ukrepe, da bi zajezili ta nevaren pojav, ki je izključna posledica splošne bede v deželi.
Pri tem proučevanju, ki ga danes začenjamo, bomo vzeli v poštev občino za občino ter bomo začeli z Rezijo, ki je najbolj prizadeta. Tukaj se ie zmanjšalo prebivalstvo v taki meri, kakor se ni zgodilo nikjer drugod v vsej italijanski republiki.
Zgovorni podatki
Statistični pcc'atki vzeti iz ljudskih štetij, ki so bila v zadnjih 40 letih, nam pokažejo naslednje številke:
1911	1921	1931	1936	1951
Pristojni
prebivalci	4671	3695	3114	2994	3290
Prisotni
prebivalci	2838	2796	2606	2628	3193
Zgoraj navedeni podatki so uradni, kot jih je objavil osrednji urad za star tistiko v Rimu, izvzemši številke, ki se nanašajo za leto 1951; katere smo dobili na županstvu.
Res je, da je na podlagi ljudskega štetja iz leta 1951 število prebivalstva malo višje, toda to je le prehoden pojav, ker je v letu 1952 in v prvi polovici 1.953 bilo število	rojstev mnogo	manjše od
smrti in sicer v razmerju 1:3 in je prebivalstvo samo v tem razdobju ponovno padlo za okrog 5Q ljudi.
Vzroki in posledice
Vzroke, ki so pripeljali v nekaj desetletjih do tako velikega padca v številu prebivalstva v Reziji, je lahko najti. Tukaj, kakor po vseh drugih občinah Beneške Slovenije je bilo od nekdaj v navadi sezonsko izseljevanje v sosednje pokrajine: Slovenijo, Koroško, Primorsko in Hrvaško. Naši delavci so odhajali spomladi in po šest ali sedem mesečni odsotnosti so se zopet vrnili k svojim družinam in prinesli dovolj prihrankov za
Skoraj vsi moški brez dela
Poglejmo sedaj malo kakšen je položaj tukaj danes. Iz podatkov, ki smo jih nabrali na licu mesta, je brezposelnost v Reziji skoraj popolna. Brezposelni, ki smo jih tam našteli (in tu so všteti samo delazmožni moški), so takole razdeljeni po posameznih vaseh:
		prebi- brezno-	
	družihe	valsivo	sel vi
Osoj ar. i (vštevši na			
sel j e Zamlin)	187	767	22-1
Sv. Jurij (Bilo)	177	694	220
Stoibica	156	639	141
Kčja (Beli potok)	93	404	1.75
Kjiva in Liščeca	108	389	86
Kr venea	68	316	65
borita	24	81	27
	833	3290	938
Jugoslavijo, ki nima dovolj delovne sile, ter potrebuje zlasti žagarje, drvarje, zi-davje in brusače. Vse te poklice vršijo Rezijani. Nujno bi bilo potrebno, da se začnejo razgovori s sosednjo državo za dosego sporazuma, ki bi omogočil, da se pošlje tja na delo naše brezposelne, ki v Italiji nimajo nobene možnosti zaslužka.
To je edini izhod, ki bi prinesel našim ubogim ljudem nekaj dohodka in bi jim pripravil sredstva za najnujnejše potre»' ščine za življenje, ter bi obenem tudi ustavil padanje prebivalstva to slovenske občine. Sezonsko izseljevanje v Jugoslavijo si želi vse prebivalstvo, ki ga ne mika izselitev v bolj oddaljene dežele, kot so Francija, Belgija ali prekomorske države, ker - je od tam težji povratek k družinam, na katere se čutijo tako navezani. Z jugoslovanskimi narodi imajo naši ljudje skupne šege, običaje in jezik in semkaj so vedno hodili na delo in prišli do zaslužka.
Tedoldi Vnimir
Pred kratkim je prišla neka skupina Ladinov iz doline Gardena in Badia v Južnem Tirolu v Videm, kjer je bila gost tamkajšnje Furlanske filološke družbe. Ta obisk je organizirala »Union dai Ladins« z namenom, da bi poglobili stike med takoimenovanimi Ladini iz Južne Tirolske in med Furlani. V skupini so bili tudi intelektualci iz doline Gardena, med katerimi ie bil prof. Anoldasser, ki je imel v neki videmski dvorani posebno konferenco. Govornik je govoril v ladinščini in je obrazložil podrobnosti o pouku tega jezika kot je bil uveden na osnovnih šolah ladinskih občin v Gornjem Poadižju, ter izrazil željo, da bi tudi Furlani, ki so mnogo bolj številni, dosegli uvedbo pouka svojega jezika na osnovnih šolah v Furlaniji. Ob koncu njegovega govora so poslušalci profesorju Anoldasserju živahno ploskali.
Izrabili smo priliko in se približali nekaterim članom te ladinske skupine, ter se informirali o podrobnostih v razvoju njihove deželne avtonomije s posebnim ozirom na pouk ladinščine v osnovnih šolah.
Povedali so nam, da je bil ta pouk uveden šele pred kratkim in da so ga
njihove potrebe in za preživljanje čez zimo. Edino temu zaslužku se morajo zahvaliti Rezijani, če so takrat razmeroma dobro živeli. Tedaj je bila v tej občini brezposelnost neznana in prebivalstvo je naraščalo. Tudi rezijansko stavbarstvo, ki je danes v okras tej romantični dolini, ie bilo modernizirano s prihranki, ki so jih realizirali v teh, sedaj jugoslovanskih deželah, ker je bi'a večina hiš prenovljenih ali na novo zgrajenih v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno.
Nimamo točnih podatkov o številu izseljencev te vrste, vendar pa si lahko ustvarimo približno sliko iz podatkov ljudskega štetja iz leta 1911. Razlika 1833 ljudi (okrog 40 odst. celokupnega prebivalstva) tvorijo prav in izključno moški delavci v starosti nad 14 let, ki so našli delo in zaslužek v zgoraj omenjenih deželah.
Takoj po končani prvi svetovni vojni se je zaprla pot. temu sezonskemu izseljevanju in že v nekaj letih je bilo občutiti posledice, ker je takoj začelo padati število prebivalstva. To upadanje števila prebivalstva je naraščalo sorazmerno z večanjem brezposelnosti. Ne smemo pozabiti, da je Rezija gorska dežela, kjer ni rodovitne zemlje, kjer ni razvitega poljedelstva in ne industrije in da predstavljajo zaposleno delovno silo edino tisti, ki delajo izven občine. Ce v tem smislu precenimo brezposelnost, so podatki o ljudskem štetju precej zgovorni.
O*
Pella sestavil novo vlado
Iz teh številk si lahko vsak sam predstavlja koliko bede in revščine je v tej občini. Nešteto družin je brez najmanjšega dohodka. Nekateri morajo celo beračiti, če se hočejo preživeti. Ljudje sc na splošno nezadostno hranijo, kar ima težke posledice tudi pri razmnoževanju prebivalstva.
Kje je delo in zaslužek?
Vlada se nikakor ne bi smela izogniti svoji dolžnosti in poskrbeti, da bi ti ljudje mogli živeti v znosnejših razmerah. Ljudstvo ne zahteva miloščine, ampak dela. Ta problem bi se dal hitro in temeljito rešiti, če bi imela vlada malo več razumevanja. Na samih vratih imamo
Po padcu Piccicnijtve vlade je sesta-' vil novo rimsko vlado demokristjan Pella Giuseppe. Novi ministrski predsednik hoče prikazati novo vlado kot začasno, katera naj bi bila po njegovem mnenju vlada strokovnjakov, dejansko pa jo sestavljajo samo demcikrščanski ministri in parlamentarci.
V vladi je Pella prevzel tudi zunanje ministrstvo in ministrstvo za proračun. Ker je kot predsednik vlade obenem tudi predsednik ministrskega odbora ža obnovo (Comitato Interministeriale Ricostruzione), je v svojih rokah praktično koncentriral vse vodstvo italijanskega gospodarstva.
Ostali ministri so: ministra brez listnice Pietro Campilli in Salvatore Scocca, notranji minister Amintore Fanfaiii, pravosodni minister Antonio A car a, finančni minister Ezio Vanoni, zakladni minister Silvio Gava, obrambni minister Paolo Emino Taviani, prosvetni minister Antonio Segni, kmetijski minister Rocco Salomone, prometni minister Fernando Mattarella, poštni minister Modesto Panetti, minister za industrijo in trgovino Pierc Malvestiti, za delo in socialno skrbstvo Leopoldo Rubinacci, za zunanjo trgovino Costantino Bresciani-Turroni, za trgovsko mornarico Fernando T.un-broni in za javna dela Umberto Merlin. Poleg teh sestavlja vlado 32 državnih podtajnikov, ki so bili skoraj vsi tudi v propadli De Gasperijevi vladi.
Nova vlada se je predstavila najprej v senatu, nato pa v zbornici, kjer je dobila zaupnico s precejšnjo večino glasov. Za novo vlado so poleg demokristjanov glasovali tudi monarhofašisti, republikanci, liberalci in zastopniki južnoti-rolske nemške ljudske stranke.
Ko je Pella predstavil svojo vlado je v svojem govoru poudaril, da je vlada začasna, ki naj bi načela in rešila predvsem osnovna vprašanja ter olajšala delo poznejši trajnejši vladi, ki bi nastopila po razčiščenju političnega položaja.
Novi mihistrski predsednik je navedel, da bo njegova vlada v prvi vrsti načela razpravo o proračunu za tekoče finančno leto in pripravila vrsto drugih načrtov,
ki naj bi jih izvedle poznejše vlade. Med temi je navedel tudi nov volilni zakon, zakon o pooblastilih vladi za ureditev položaja državnih uslužbencev, zakon za uveljavitev kolektivnih delovnih pogodb, izvedbo amnestije in prilagoditev izdatkov za obrambo italijanski gospodarski zmogljivosti.
it ii ni ni ■ i ii ii 11 ■ m ■ 11 ■ mi ii i ■ iiii mi 11 > ■ ■	ni ini
uvedli zato, da bi lažje poitalijančili prebivalstvo teh krajev.
Prebivalstvo dolin Gardena in Badia, ki šteje skupno okrog 10.000 ljudi, namreč ne govori prave ladinščine, ampak reko nemško narečje, v katerega se je vmešalo tudi nekaj ladinskih izrazov iz narečja okrog Ampezza. Njihov uradni jezik je bila vedno in je tudi danes nemščina. Ker so se ljudje ie s težavo učili italijanskega jezika, je bil uveden na osnovnih šolah pouk ladinščine, da bi tako lažje iztrgali te ljudi iz nemškega kulturnega kroga. Ko bodo enkrat ladinizirani, jih bo toliko lažje poitalijančiti
Uspeh te zelo premetene politike za poitalijančenje prebivalstva pa je bil do sedaj zelo majhen in skoraj brezpomemben. V obeh omenjenih dolinah se še vedno govori domače narečje, po uradih in v odnosih z javnimi organi, pa je v rabi izključno le r.emški jezik.
»Union dai Ladins« torej ni nič drugega kot poizkus, ki si ga je izmislila krščanska demokracija po vzgledu pokojnega Ljudskega furlanskega gibanja in nima drugega namena, kot da bi služil interesom te nacionalistične stranke, ki ie sovražnik vseh narodnih manjšin.
Dobro je, da vemo te stvari. Na osnovi sistemov, ki se jih poslužuje vlada, da bi zatrla vse narodne manjšine v Italiji, nam bo to služilo v pouk.
Čudimo se le eni stvari. Kako opravičuje spričo tolikih poizkusov raznarodovanja, ki ne prizanaša niti nemški narodni manjšini v Zgornjem Poadižju Južrolirolska nemška ljudska stranka sodelovanje svojih j arlamentarcev z vlado.
Prišel bo čas, ko bodo spoznali svojo zmoto, če ne bo takrat že prepozno.
Illll!lll!lll:l!l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt
in
Sredi avgusta je skupina tujih novinarjev, ki so akreditirani pn raznih tujih časopisnih agencijah v Italiji, obiskali Beneško Slovenijo. Po kratkem obisku v Čedadu so šli do Nadiške doline, kjer so se razgovarjali s prebivalstvom in se pri tem posluževali tudi slovenskega tolmača. Zanimali so se za življenjske pogoje in za postopanje oblasti do prebivalstva v vseh ozirih.
Ni nam še znano kakšne vtise so odnesli ti cenjeni gostje s svojega obiska, vendar smo prepričani, da ne bo ovir, ki bi jim preprečile, da bi v svojih časopisih ne podali poročil o dejanskem položaju, v katerem se nahajajo Slovenci v Beneški Sloveniji. Sami so se lahko prepričali, da pri nas vsi govorijo po slovensko in da se na šolah poučuje samo v italijanskem jeziku. Prav tako so lahko ugotovili, da starčki in otroci ne znajo italijansko in da celo mladina rajši govori med seboj po slovensko, kot pa po italijansko.
Italijanska vlada je vselej poskušala zakriti ali potvoriti to resnico, ker želi pospešiti proces raznarodovanja, ki ga naše ljudstvo odklanja. Ce bi tako ne bilo, bi to ljudstvo v 87 letih, odkar je pod Italijo, že sprejelo asimilacijo k italijanskemu elementu. Do tega pa ni prišlo niti v najmanjšem obsegu. Jezikovna meja, ki ie bila leta 1866 pri Kvirin-fckem mostu, je še vedno tam na istem mestu. Preko mostu se še vedno govori po slovensko v istem obsegu kot pred
87 leti, čeprav je bila ves ta čas zabra-njena uporaba slovenščine v odnosih s predstavniki oblasti, v uradih javne uprave in v zadnjih 30 letih, celo pri verskih obredih in bogoslužju.
Upamo, da članki tujih novinarjev ne bodo podvrženi cenzuri. Tu gre za to, da se prikaže javnosti problem, katerega je treba braniti in očuvati. Ni samo slovenska narodna manjšina v Italiji. Tu so še Nemci in Francozi, s katerimi se v mnogih ozirih postopa drugače, kot n. pr. na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Ne brigati se za nas pomeni zanemarjati neko načelno vprašanje, neko pravico, ki je zapisana tudi v ustavni listini OZN. Tako teptanje človečanskih pravic bi se lahko po zneje razširilo tudi na druge narodne manjšine bolj številne, ki živijo v Italiji, kot so francoska in nemška, ki smo jih zgoraj omenili.
Vsekakor pa bi bilo bolje če bi se tuji novinarji pri obisku naših krajev najprej in v prvi vrsti obrnili do predstavnikov krajevnih slovenskih političnih organizacij, ki jim lahko edini daja podrobna pojasnila o vseh problemih, ki se neposredno tičejo Slovencev v Beneški Sloveniji. Upamo, da se bodo tega v večji meri držali pri njihovem prihodnjem obisku, saj so zadnjič obljubili, de, se bodo vrnili, ker hočejo poglobiti svoje proučevanje tudi po vaseh, kamor ni mogoče iti z avtomobilom, ker ni cest in pa v Zapadni Beneški Sloveniji.
GORJANI
Tu Benečiji no se djelajo cjeste zadibant
Nazadnje Flipan u je paršou do svoje cjeste, ki na ga veže s Cento. 20 ljet to je, ki naši judje no so se toukli za mjeti to pot. Ma te tjelo, ki no judje se jo nardita škuaži zadibant, zak tej, ki to je tu navadi našega governa, no par nas plačuvajo djeluce, ki no djelajo ta na take cjeste po 500 lir podne, brez maj-edne sikuracioni, brez market za dižoku-pacion.
Judje, na usako modo, so šli usednó r.a djelo, zak te šlo za mjeti ali ne mjeti cjesto, nositi ali ne nositi ta na harba-tu. Anjelé ve ne bomo več nosili brje-man tej dan bót tu Cento, kar ve bomo šli ta na marčšt, ma čem6 p»j ati z uó-zam. Ma governo u njema kuo se hvaliti, ki e nam naredu cjesto, če smo jo djelali za 500 lir podrte.
BREG — Pred kratkim ne umarla naša vaščanka C ragnolini Ernesta, stara 47 ljet. Zapustila ne 6 otruok, med njerni sta štjeri, ki sa zlo mladi. Fameji Itako močno udarjena od dižgračje, ve izrekamo našo sožalje.
BRDO
Tu r»o ljeto so se vantili iz Argentine več koj 50 djelouce, ki hitro po tej zadnji ueri so šli tje kudoč obrjesti furtuno.
Povjedali so nam, ki tje u tjem kraju oceana mizerja na se stori čuti usaki dan fcuj an ki to nje bo moči se uodinjati kak sóut za ga poslati ta hiši.
ZAVRH — Na dan sv. Marije avoštni-ce smo mjeli, tej usako ljeto, veliko se-gro. Dosti foreštjerje te paršlč od usjeh krajou naših dolin an od Furlanije.
MTJZAC — Naša vas ne štjola pred uero 256 ljudi, don&s na jih šteje 142. Tu malo več koj desa,t ljet, naša popola-cion ne škuaži paršlš na pou.
Na taka rječ na nje točala tu te drue vasi od našega kumura an tuo to nam jasno kaže, ki najbuj mizerje to e tu Muzce. Pouàrh te, ve njcmamo ne luči, ne vode. Naš kumun u bi muoru kej več pensati za nas, zak če to bo šlo takolé indavant, to če priti, ki Muzac no če judje zapustiti.
TORJAN
Zvjedli smo, de je pred kratkim »Cassa Depositi e Prestiti« posodila našemu ka-munu 30 milijonou lir. Ta denar bo služu za skončat gradnjo kamunskega vodovis-da. Kamun je že kupu tube, de boju lahko spravili vodo do vasi, ki je še njoma-jo. Sada, ki imajo soude boju dal na ašto djelo za narait kanale.
MAŽEROLE — Zvjedli smo, de bo maeštra, ki je par nas učila, Cantarutti Ines, šla drugo šuolsko ljeto učit u Tor-jan. Ne vjemo še duo bo paršd ljetos učit namjesto nje.
SREDNJE
GORENJI TARBIL — Pretekli tjedan, se je precej hudo ponesrečiu u naši vasi učitelj Grisi Arnaldo iz Čedada. Kar se je pelju s svojim motorjem se je zaletu u kamanje an se takuo močno udaru u glavo an zlomit rame. Muorli so ga peljat u špitau.
Ta nesreča je predvsem paršli zavoj slabe cjeste. Kamun bi muoru skarbjet, de naše poti bi se spravile u buojši red.
U KRATKEM BOJU ODPERU POŠTNI OFICIH
Zvjedli smo, de poštne oblasti proučujejo možnost za odpreti u našemu kamu-nu poštni oficih (urad). Novi poštni urad bo postavljen u Srednjem, kjer je tud sedež kamuna.
Ljudje so zlo zadovoljni te novice an troštajo se, de ne bo šlo dougo cajta ko boju mogli us a k dan uobit pošto an za rakomandane pošjat an soude potegr.it, ki jih emigranti pošiljajo, jim ne bo trjeba več hodit do Sv. Lenarta.
PRAPOTNO Imenovanje novega zdraunika
DEFICITNA BILANCA NAŠEGA KAMUNA
IZ NAŠIH
VASI
župan prosit oblasti naj jim dajo posojilo za uraunovesit (pareggiare) bilanco.
Troštamo se, de bo prošnja uslišana. Naš kamun je zlo reven an zatuo vlada imà dužnost, de mu pomaga.
ženo je uzel Plota Irmo iz ščigle.
UMRLI SO — Pretekli mjesac so umrli u našim kamunu Kručil Albert star 20 dni an Struzzo Angel.
SOVODNJF
OBISK POSLANCA CECCHERINIJA
Pred kratkim je obisku naš kamun poslanec Guido Ceccherini iz Gorice. Faršii je za se prepričat osebno težkega življenja naših ljudi an je obljubu, de kar bo šii u Rim se bo interesirou za de bi se predvsem začelo z gradnjo cjeste u tiste vasi, ki so še brez nje.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA ZGUBLJA SVOJ TEREN
NOVI UČITELJI U šenpeterskem raznarodovalnem
učiteljišču (Istituto Magistrale) so ljetos diplomirali tile študentje iz Beneške Slovenije : Dorboló Alcide iz Prapotnega ; Dorboló Rina iz Bjač; Tofoletti iz Fojde an Koredič Julija iz Sv. Petra.
TAJPANA Popravljenje karnajske cjeste
Videmski tehnični urad (Genio Civile di Udine) e poslóu no komisijo, natanko pregledala stanje cjeste,
Do 1948 je imjela krščanska demokracija par nas ugodna tla za ljudi goljufat. Saj do takrat so usi zanjo glasoval. Sada pa se je malo spremenilo. Ljudje nečejo več čut od tistega partida an tud u zadnjih volitvah so tuo pokazal, saj je ta partit dobiu ljetos manj kot 00% glasou od vseh upisanih u voliuni seznam. Ljeta 1948 pa je krščanska demokracija žela kar 86% glasov.
SV. PETER SLOVENOV
škoda, ki jo je nardila huaa ura pretekli mjesac znaša po cenitvah, ki so jih ugotovile oblasti na mjestu, nad 100 milijonou lir u ejeli Nadiški dolini. Samo u Sv. Petru je za 18 milijonou lir škode. U sv. Lenartu 10 milijonu, Sovodnjah 10 milijonou, u Dreki 10 milijonou, a Grmeku 4,5 milijonou, u Srednjah 4,5, u drugih kamunah pa je za 57 milijonou lir škode.
Troštamo se, de oblasti boju rjes dale pomoč prizadetim krajam takuo kot so obljubile.
LIPA — Nje dougo od tega, ki se je poročiu naš vaščan Juša Paskual. Za
'Pastama.
ume. pase.
Pastarica učlce pase, ona ima svoje špase.
Pastirc pa prav’: juhe! juhe! na planinci luštno je.
Pastarica maslo kuha, mene daje an koščič kruha. Pastirc pa prav’: juhe! juhe! na planinci luštno je.
Gor u planinci je luštno biti, je zadosti sjera jesti.
Pastirc pa prav’: juhe! juhe! na planinci luštno je.
V planinci trava raste, kjer jo utica rada pase.
Pastirc pa prav": juhe! juhe! na planinci luštno je.
Beg požegni našo planinco, kjer nam šplža našo živinco. Pastirc pa prav’: juhe! juhe! na planinci luštno je.
de bi ki na
veže naš kumun z Nemarni. Zdi se, ki karnajska ejesta na če beti razširjena an tu tjeh krajah, kjer na je str/na, no jo če na novo narditi buj baso za uo-dón. Tej, ki so inženirji povjedali, ta ejesta na bi muorla beti Sirokà tej ta, ki na peje dou mez Kruoža, tu Terski
dolini. Takoviš na če beti škuaži   minil unum«!   imi»»«*   m   mu
REZIJA
plane.
Po ti zadnji ueri, so par nas močno trašformali vasi. Telefon, luč, škuole, cjesto tu Poujak, cjesto tje mez Cufine, cjesto uón za Potokom tu Platiščah, so souse novosti, ki so be narete tu ti zadnjih petih ljetih.
Kar te šlo za narditi »una politica di confine«, governo e obrjétou soute, ma prej, ki kunfin e bi buj notre, njeso nani maj neč nardili.
PERKUS E ZAPUSTOU NAŠ KUMUN
Pjeren Perkus, ki e stau tu Buonah, kjer e naredu hotel an dr.o fatoriio, e zapustou naš kumun an šou stat tu Cento. Uso njegà roubo, ki e móu tu Buonah e jo pruodau našemu niaršjalju od karabinjerje, ki on če jeti preče in penzjon. Naš maršjal od karabinjerje en pensa se Stabiliti kar o bo konžedan tu Buona, kjer on če narditi dan aleva-ment selecioniranih kokoši. Buona so zarjes adate za tuo narditi.
No pravijo še, ki oštarije o ne bo dar-žuo več. Ta to je na velika škoda, zak, tu Buonah na koventà.
• ITI I I.i u n umil i li
Kako smo praznovali »Šmarno mišo“
Dne 15. in 16. t. m. smo praznovali običajni letni praznik, tako imenovano »šmarno Mišo«, že dolgo časa nismo videli v naši dolini toliko ljudi kot ob tej priliki; prišli so iz Trsta, Gorice, Vidma in drugih krajev z najrazličnejšimi prometnimi sredstvi. Razpoloženje vseh izletnikov, kakor tudi domačinov, je bilo izredno veselo. Organiziran je bil tudi srečelov in ples, kjer ni manjkala tudi znana tradicionalna »rezijanka«.
Ta dan pa nismo praznovali samo »šmarno Mišo«, ampak smo se tudi spominjali dni iz narodnoosvobodilne borbe. Mladinci in starejši možje, ki so sedeli pri kapljici dobrega vina in se spominjali kje je kdo bil in v kakšnih okoliščinah na dan »šmarne Miše« pretekla leta, so si poklicali v spomin tudi praznik iz leta 1944. Pred devetimi leti je prišla namreč v Rezijo in sicer v Ravenco igralska skupina slovenskih partizanov, ki so prepevali in recitirali partizanske pesmi in so uprizorili celo malo igrico.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii  ......................................  i......mimmi...........ninnimi.....i...mn Minimumi hi...............umu.....«luninim........in............urinimi,
PODBONESEC
Demostracije pruot krnicam v Črnem vrhu
Žene presjekle željezno nit za protest - Karabinjerji tu paražon spravli štjeri može - Ljudje zahtevajo, de se jim zgradi ejesta
Pred kratkim je biu imenovan za kar munskega zdraunika dr. Antonio Bigai. Zdraunik, ki bo paršti u naš kamun u službo je dema iz Motta di Livenza (Treviso) an je poznan kot zlo dobar profe-sjonist. želimo mu, de bi se dobro poču-tiu med nami.
Ceglih so povečal ljetos dauke, naš kamun je zašeu u velik deficit. Zvjedli smo, de letošnja bilanca ima več kot en milijon pasiva an zatuo bo muoru naš
Naša vas je ta narbuj težka vas ne le Nadiške doline, ampak ejele Slovenščine. Usak, ki gre iz Stupca u Cmi vrh po starmi an nevarni pot, ki je nje para u ejeli videmski provinci, muore uón daržat jezik an se pošteno potit še, če gre prazan. Ce, pa muora nest brjeme na harbatu, kadar pride gor, ima potrje-bo svetega oja. Mi Cernovršani sme usi zmaltrani od djela, ker m norma parnest u vas use na harbatu po starmih stazšh an po kamanju skuoze čelš. Kadar gremo u dolino al pa u Čedad, nas že iz hoje spoznajo, de smo iz črnega vrha. Lahi debelo gledajo za nam, ku de bi bli kajšni pohóstni duji ljudje an dostikrat se nam zaničljivo posmjehajo an zaniča-vajo z znanim rekom »šklaf« di Monfo-ščje«.
Ah, če bi čedajski gaspuódaci an te ramalane gospice le adàn samkrat paršli u Crni vrh, bi vjedli kakuo smo petrjeb-ni usmiljenja an spoštovanja, ker četud muormo plačovat dauke kakor oni, imamo takuo težkuo življenje, de se muormo še kamanju usmilit. Tam dol imajo asfaltirane cjeste an jim parpejejo use pred hišna vrata, mi pa muormo prenašat use gor na plečah, po stazàh, ki so nevarne še za kozč. Oblastniki an usi poglavarji tjerjajo od nas dauke an nas hvalijo, de smo barki Talijani, ker zvestuo pluiuva-mo tud visoke dauke, če nam jih naložijo. Kadar pa jih prosimo, de naj boju tud oni barki talijanski poglavarji ar. de naj nam nardijo cjesto, ki že tekaj nam jc obečuvajo, posebno pa 5e kadar se bližajo votacioni, takrat njesmo več barki Talijani ampak revolucionarji. Ker smo reveži an stojimó visokó u hribih, mislijo, de njesmo ku ti druz ljudje an usak djela z nami kar čč, naj bo oblastnik, gaspucd al magar še cigan. Usak misli, de smo buj nazaj ku ti druz ljudje an da nas zatuo žihar skube.
Takuo sadà so bli nastavli željezno nit
za vlačit biaguo iz Stupce u Crni vrh. Pametno djelo, če bi željezna nit služila za paršparat ljudem fidi jo an stroške. A kadar so ljudje vidli, de tisti, ki so jo nastavli, njeso imjel druzga namjena ku svoje interese djelat an de teleferilca bi bla za nje mouzna krava s katjero bi oni veliko obogatjeli so protestirali na use kraje an tjerjali de naj željezna nit bo od user vasi an ne samuo od nekatje-rih. Ker pa usi protesti njeso nič pomagal, so črnovrške ženč, u cajtu velike maše na praznik sv. Roka, presjekle s se-kjero željezno nit, ki se je potačila not pod čelč. Nič nje pomagalo, de financoti so paršli proč potiskat ženč an branit željezno nit, ker možje so pnrtekli branit svoje ženč an fimneoti so muorli pustit dok nit nje bla not u potoce.
Popoudne so paršli karabinjerji an so pejal u čedajske puražone naše vasnike Cenčič Alojza, Cer.čič Jožeta, špekonja Angela an Spckonja Nardina, a so jih za par dni buj porr.ó von spustil. Sada
je usa pravica na nogah an djela preiskave za zvjedet, de kaduo je odgovoren za to babjo rivoluejon an za mu nabasat špeže za škodo, ki so nardil željezni niti.
Brez nobedne preiskave, usak pametan človek muora zastopit, de usa odgovornost spada na naše poglavarje, ki je nečejo zastopit, de Crnovršani so ljudje ku ti druz, ki plačuvajo dauke za plazuo-ve an za grape med katjerimi mucrejo živjet an tarpjet an de zatuo imajo pravico imjet cjesto ku ti druz. Saj jim je bla ta ejesta stuo ar. stuokrat objubjena. Nje čude, de kadar vidijo, de jih imajo takuo očitno za norca, ker so ubogi gor-jani, tud potarpežljivi Crnovršani zgubijo potarpežljivost an pokažejo svojo jezo kakor so jo pokazal na praznik svetega Roka. Je zastonj slepit ljudi z željezno nitjo, ki bo nucna samo tistim, ki imajo tarkaj soudu, de jo morejo kupit; dajte \judem cjesto, de si boju mogli usi pernat an takuo ne bo trioba uózit aol po perežonah robedr.ega.
Kar hitro smo se naučili nekaj partizanskih pesmi in tako smo mogli z našimi brati ob spremljevanju harmonike prepevati tiste lepe melodije. Vse to nas je takrat tako prevzelo, da nas še vest, da se bližajo Nemci, ni moglo razgnati. Pa kaj bi nas ne prevzelo, saj smo prvikrat doživeli kaj tako lepega: poslušali smo slovenske recitacije in gledali slovensko igro. Tista igralska skupina, ki je bila iz Slovenskega Primorja, je obljubila, da se bo še povrnila med nas in da bo skrbela za ljudsko prosveto, a zaradi težkih okoliščin se to žalibog ni moglo uresničiti.
Prav v teh dneh čitamo v raznih slovenskih časopisih, da se bo vršil v dnen 5. in 6. septembra velik praznik Primorske in sicer na- Okroglici v Vipavski dolini. Na tej proslavi se bo zbrala množica ljudstva in nešteti partizani ki bodo obhajali desetletnico primorskih brigad in desetletnico vstaje primorskega ljudstva ob kapitulaciji Italije. O, če ne bi bilo teh mejà, kako radi bi se udeležili tudi mi Rezijani tega praznika in tako bi se mogli srečati zopet s tistimi hrabrimi junaki, ki so nas bodrili v težkih dneh in zapeti z njimi zopet tiste lepe pesmi, ki smo jih peli z njimi pred devetimi leti v Ravenci in katere so nam privrele iz srca na spomin na tisti veliki dogodek tudi na letošnji praznik »šmarne Miše«.
RAVENCA — Dne 15. t. m., ko je bila pri nas »sagra« so se otroci prav posebno zabavali na vrtiljaku. To veselje pa ni trajalo dolgo, kajti Madotto Ipolito je padel na tla in si pri padcu poškodoval nogo. Madotto je doma iz bližnjega zaselka Osoj ani.
d;
FOJDA
Podvrata je bla končno priključena našemu kamunu
CRNI VRH
Pretekli tjedan je blo publikano ta na »Gazzetta Ufficiale«, de je ministerstvo za notranje zadeve odločilo, de vas Podvrata, ki je do sadà spadala pod ahten-ski kamun, se priključi našemu kamunu.
Vaščani iz Podvrat so novico sparjel z velikim vesejem, ker takuo od sada naprej, boju imjel dosti poti ošparane za jeti na kamunski oficih. Do sa.lt, ki so bli pod Ahtnom, so muorli ljudje iz Podvrat zamudit tri ure hodà za priti tu Ahten an do tje nje niti vodila ejesta an zatuo so muorli hodit skuoz hribe po tesnih an starmih stezàh. Fojda pa je deleč samo eno uro an tje vodi tud ejesta.
Ahtenski karr-ur, nje teu, de bi se ta vas odcepila, zak je imeu velike interese par daukih an zatuo ta zadeva se je zavlačevala 8 ljet. Kot je znano, ljudje iz Podvrat so začeli ljeta 1945 agitirati za priključiteu k Fojdi an za priti do tega so muorli špendat kup soudou, ker so muorli par tej reči posredovat nodar an avokati, ki sevjeda zlo koštajo.
PODCERKEV — Z novim šuolskim ljm tom bo paršti učit u našo vas maeštro Lendaro Adolf, ki je do sadà učiu U Fojdi.
PODKLAP — Iz naše vasi je šlo 11 preteklem mjescu 18 djelouceu u inozemstvo (estero). Nekaj jih je šlo u Francijo an nekaj u Belgijo. Usjem želimo pouno sreče an de bi se zdravi kmain varnih darmi u svoje družine.
Štev. 71
»MATAJUR«
Stran 3
ZA NAŠE DELO
Če se prašiču inflamà vrat
Prašiču se inflamà vrat. če se prehladi. Prehlad pride, če rata po ljepih gorkih dneh hitro marzio, dažeuna ura, če Pridejo po gorkih dneh hladne noči, če Ugrjeti prašiči pijejo marzlo vodo ali se u njej kopajo. Kadar se prašič prehladi mu oteče glava an vrat. Diha zlo hitro an težkuo an ne muore dihat skuoz nosnice ampak le samuč» skuoz usta. Uča-sih tud močno harči, de se ga čuje deleč od svinjaka. Vrat postane tard. Glas bounega prašiča je hripou an ima kaže j. U začetku žre bolan prašič malo an najrajš rjedek fuotar, potlé pa ne mara Več jest. Ce je boljezen zlo huda, vrat še buj oteče, tud glava od nosa do ušes postane otekla an nos rata plaukasto-ardeč.
Dok prašič lahko žre mu dajte kislega mijeka, otrobove vode, umjes pa zmje-žajte po adno žlico glauberjeve soli. Prašiča zaprite u gorak hljeu an kar je Ijepa ura ga spustita na ajar. Po vratu fljelejte masadžje z gorkim oljem, s pe-troljam al z mešanico 100 gramou lino-Vega olja an 50 gramou salmijakouca (amonijaka). Kadar ne djelate več masadžje, ovite vrat s kako vouneno cunjo, de bo na gorkem.
Tisto boljezen se lahko ozdravi. Prašiča se ubije le takrat, če je nagobarno, de bi se zadušiu. Mesuo je dobro za jest.
Piavo mljeko
Nekatjere krave imajo mljeko piavo. Ponavad je mljeko kadar je pomouženo naturalnega kolorja, a če stoji u posodi 12 al več ur se parkazujejo na varh pla-ve lise (magie), ki se hitro širijo. Tud smetana postane plava. U časih se pa Sgodi, de je smetana armena, mljeko Sa je piavo.
Uržuh tega so bakterje, ki so u vimenu al pa pridejo iz ajsrja u mljeko. Ker (ata mljeko piavo šele čez več ur, tuo je takrat kar se začne kisat, je narbuoj-!, de se ga hitro ponuca.
So pa tud take krave, ki dajejo mljeko, de rata že čez malo časa piavo. Takega mijeka ne mara nobedan kupit. Mljeko pride piavo zavoj tega, ker krava Slabo prebavlja an zatuo ji je trjeba dat drugi fuotar an kaj takega, ki ji želodec (inforči.
Kadar zajci menjajo dlako
Ponavad zajci menjajo dlako dvakrat r*a ljeto, spomladi an jeseni. Kedaj začnejo dlako menjat an kedaj končajo, je Savisno od temperature ajar j a, od zdravja zajceu an od fuotra, ki ga jedo. Ne-batjeri zajci nimar zgubljajo dlako; tisto je zavoj tega, ker živijo previč na gorkem an se premalo gibajo.
Mladi zajci začnejo zgubjat dlako po šestih tjednih, kadar zgubijo svojo otruo-žko dlako. Tisto skubenje durà 6 do 8
tjednu. Drugikrat začnejo menjat dlako po štjerih mjescih an jo menjajo šele po treh do štjerih mjescih. Po adnim mjescu začnejo spet dlako zgubjat.
Zajci začnejo dlako zgubjat najprej pod vratom an okuol repa, potlé po harb-tu an ob krajah, nazadnje po zadnjih nogàh. Za zvjedet, če je koža dobra za strojit (končjat), uzemite zajca u roke an mu uderite malo dlake na harbtu, vratu, trebuhu an zadnjih nogàh. Ce med parsti ne ostaja dlake, se zaje ne skubi, če pa buosta imjel med parsti dlako, muorate počakat, de menja dlako. Lahko pa še na drugo vižo poskuste, če zaje zgubja dlako. Pihnite na več krajih u dlako an gledejte kajšno barvo ima koža. če je koža bjela, je zaje že zame-nju dlako, če je pa plaukasta, koža še nje dobra. Tuo vajà za bjele zajce.
Pustite kokoši na pošječene traunike
Če imate traunike blizu hiš,, pustite, de se boju sadà, ki je trava posječena, pasle po njem kokoši. Kokoši boju na posječenim traumku zglihale use kartine. Ne smijete se jezit, če se boju kokoši vajale po kartinah, ker jih boju takuo še buj parglihale. Popasle boju tud use mravljišča an pojedla kobilice, čarvč an druge škodliuce.
Z nobedno drugo rečjo se ne uniči škodliuce na trauniku takuo hitro kakor s kokoši an zatuo jih pustite, de se tam pasejo. Par tjem imate še drugo korist, ker se kokoši dobro najedo mastnega fuotra an vi lahko Sparate s sjer-kom.
lllllll!lllll!|]|ll[|llll:lilllllll!lllllilllilllllllllll!lllll!lllll!lllllll!lli:lllllllllll!lllllllllllllllllll1l!lllllll!lllll>lllll!lllllllllllll!lll!lll:l]lll!l!llillltlUllllllllllll!llltlllllllllllll!l!lllll)
Objeranje an pošiljanje breskev
Cas an način objeranja breskev se raunà po tjem, al so za prodajo na domačem targu al za pošiljanje deleč.
Breskve, ki so namjenjene za domači targ, je trjeba obrat malo prej ku ra-tajo mehké, kar boju im j sle ljepo zdrje-lo barvo (kolor). Objerati jih je trjeba usak dan al usake dva dni. Če se jih ob j era preveč zguodaj, breskve zgubijo ckus.
Ce pa pošiljate breskve deleč, kjer traja vožnja več dni, jih je trjeba potargat dva do pet dni prej ku so zdrjele, tuo se pravi, de mucrajo imjet zdrjelo barvo, a so še tarde.
Breskve je trjeba targat z roko an jih kladat nalahko u koš. Potlé jih je trjeba prebrat an sortirat po debelosti. Nezdrave, ranjene an preveč zdrjele breskve je trjeba proč spravit.
Za prevoz breskev so narbuojši gajbice (kasele), ki so na varhu buj Siroké ku od spuodaj. Znotar je trjeba gajbice obložit s karto.
Breskve, ki so poškodovane, al ki so padle na tla, njeso za razpošiljat, zak začnejo šobit gnit an potlé gnijejo še druge zdrave breskve.
Breskve je narbujše obje tat . fcjucraj, kar je rosa že prešla al pozno popudan, kar je ajar že hladen. Od rose al deža mokrih breskev se ne smije objerat, zak ratajo grde.
Kaj je kompost?
Kompost se imenuje tisti gnoj, ki se ga nardi iz ostankou u vartu, na polju, u gozdu al vinogradu. Na kompost se metajo smeti, pljeveu, listje, hišne smeti, ejestno blato an use kar se vam zdi, de ima u sebi kaj sostane an kar se ne smije preveč hitro dat u zemljo. Ce se varže take reči na gnoj, bi ne segnile zadost an bi se tud preneslo pljeveu na polje.
Ponavad se darži kompost u kajšru sienci na vartu, ki se ga pokrije s tjem, de se gor posadijo buče. De use reči u kompostu hitro segnijejo je trjeba an-
krat al dvakrat u ljete premješat tist gnoj. Ker je u kompostu malo dušika, ga je trjeba pred nucanjem politi z gnojnico. Kompost se nuca takuo kot gnoj. Posebno tisti kmetje, ki imajo mar lo živine an zatuo imajo malo gnoja, bi muorli skarbjet, de si nardijo kar največ komposta.
Djelo u kleti
Tale mjesac je zadnji čas, de počistite kljet, kjer sta daržal vino. Zidove je trjeba prebjelit an tuo se narbuj hitro nardi, če nucate navadno pompo za vi-njike špricat. Očistite tud sode. Zapuom-nite si, de se u nečistem sodu pokvar tud narbuojše vino. U tjelem mjescu je trjeba prou posebno gledat, de je kljet hladna, ker gorkuota škoduje vinu. Zatuo naj bo kliet čez dan zaperta, ponoči pa odperta. če se vam zdi, de je nagobar-nost, de vino rata kislo, mu dodajte na usakih 100 litrou 10 gramou kaljevega metabisulfita.
Mlekarska posoda
Mlekarska posoda ne smije bit želje-zna, lahko je lončena, steklena, porcelanasta al iz pocinkane pločevine (latta zincata). Lesene so samo pinje an par-prave za djelat ser an maslo, ker se ljes težkuo očisti. Use mlekarske posode muo rajo bit zlo čiste. Usakikrat je trjeba uso posodo umit najprej u marzli vedi, potlé pa u vroči raztopini sode al j apna an potlé < se dobro splakne an posuši s čisto cunjo al še buojš na soncu. Mlekarske posode se ne smijejo nucat za druge reči.
Kakuo se ušafa sjeme od kumar
Potargajte popounoma armene an zdrjele kumare an jih daržite še nekaj dni na soncu. Potlé prerježejte kumare z nuožam po dougem an iz njih stisnite s parstom sjeme an tisto vodo, ki je notar, u kajšan lonàc. Use skupaj pustite osam do štjernajst dni al še več časa u loncu, tuo je takuo dougo, de se tista voda posuši. Kar je tuo nareto, naj se nalije u lonàc čista voda an potlé se jo spet odlije an tisto splakovanje naj se djela takuo dougo, dok ne bo ostalo sjeme čisto. Takuo oprano sjeme naj se loži u kajšno sito an spravi na tak pra-stor, kjer je ajar. De sjeme ne bo rnu-fovjelo, naj se usak dan malo premješa, kar se pa popounoma posuši naj se ga spravi.
Objerajte samo zdrielo sadje
Par nas kmetje dostikrat objerajo še nezdrjelo sadje, kar pa nje prou, zak sadje zgubi na okusu sn je manj odporno. Zapuomnita si tuole:
Sadje je zdrjelo takrat, kar začne samo oapadati al kadar ga lahko odtarga-te z drevesa s pecljam vred. Tako sadje ima buj debelo kožo an ima buj debelo plast čere na lupini an zatuo se dougo časa ohrani zdravo u skrambah an dougo časa obdarži svojo težo. Vjedet je trjeba tud, de prou u zadnjih dneh zdre-lenja ušafa sadje narveč cukerja an se mu izbuojša okus.
lil*liMirM!MI|!||t|lll|:ll|l|i|i|'Kllllliltlllll!|l|||illl!nilllll!l!lll!lllllllllil!lll!lllll!linilllllllllllllllll!lllllllllllil!ll|ini|i|!llll:|!ll!lllllllllll!lll!l!lllllllll!l!lllll!|]|llllin
Če Je Hljeu mokar
Ce je svjet, na katjerem stoji hljeu, mokar, je trjeba zemljo okuol hljeva osušit. Poskarbjet je trjeba, de se voda od strjehe dobrč odtjeka an zatuo naj se nardi potrjeben žljeb. Tisto stran hljeva, na katjero bije dež narbuj močno, je trjeba žmautat s tako mauto, Ki ne pusti prit vodo notar u zid. Ce je hljeu mokar zavoj preveč nizkega ležišča živine, buj nizkega od okuolnega svjeta, je trjeba zidove od zunaj žmautat s cemen-tovo mauto an jih dobro namazat s katranom.
Odtok gnojnice, ki gre tesno ob zidu, muora imjet primjeren padec an kanali od gnojnice muorajo bit pru nareti. Pokriti kanali za gnojnico so dobri samuo takrat, če se jih usak dan čisti.
Zidovi, ki so mokri zavoj mokruote ki pride iz zemlje, se jih muora presušit an
tuo se nardi takuo, de se pušča hljnuska vrata an okna nimar odperte. Staro mokro mauto se jo muora ostargat an use razpoke, kjer se mokruota zadaržuje, izpraskat. Dobro je, de se zidovi od znotar pokrije s heraklitnimi laštrami al pa z lesom.
Marzla an mokra tla se poprav takuo, de se posuje za 20 do 40 centimetru na debelo z drobno koksovo žlindro (kar-bonina). Tisto plast se pokrije z drugo plastjo betona za deset centimetru. Tla iz betona, cementa al kamenja se muora pokrit s drugo tanko plastjo cementa an na tisto lošti asfaltno izolirno lepenko. (Karto papateko). Na use tuo je trjeba lošti dobro kuhan madon al pa speejalne laštre.
U gozdnih krajah nucajo za nardit pod u hljevu ljes, ki ga namočejo u katranu.
IVAN TRINKO:
Ali
      ...............................
CRT1CE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Čakanji
Bila je krasna jesenska sobota. Popoldan se je že nagibal k zatonu. Vaški otročji drobiž se je skliceval in zbiral.
»Ali greš čakat? Ali gremo čakat? — Jaz grem čakat, ali greš ti? Pojdimo čakati — Halo, čakat!«
Vsa ta in enaka vprašanja ir. vabila so *e ponavljala in križala, nakar se je ^•halu zbralo na vasi šumno krdeice Majhnih dečkov in deklic.
Kaj so nameravali ti paglavčki? Kaj k bilo to »čakanje«?
Povedati moram, da je za naše ljudi *°bota tedenski semenj ali kakor sami ^avijo, trg v Čedadu. Ob sobotah pri-|te v mesto z vseh naših gora in dolin 'Udstvo, ki prinaša prodajat, kar more, ^ si obratno nakupi, kar mora.
To starodavno, nekdaj slavno furiando mesto z ozkimi ulicami in z začrneli-^ stavbami je ob sobotah čisto sloven-do. Po ulicah, trgih, prodajalnicah in
gostilnicah se gnete živahna in pisar .a množica, da ni tako lahko preriti se skozi. Vse šumi in kriči kakor na vsakem živahnem sejmišču. Povsod ti bije na ušesa domača govorica in človek, ki je navajen, spozna že po različnem izgovarjanju besed, odkod so ljudje, ki napolnjujejo mesto: ta je Drečanj, oni je Mrvinec, ta pa je črnovršanj in pri njem Matajurec. Ti so Nediževci, oni-ie Reča-nje; drugi pa že Mažarolci in Čenebolci, ki ne spadajo k šenpeterskim itd.
Domov se vračajo po priliki: eni prej-drugi pozneje, vendar tako, da se popoldne mesto izprazni in umiri in nastopi zopet vsakdanje mrtvo življenje.
Dolge vrste s koši, vrečami, ljudmi nabasanih vozov se počasi vijejo po široki, zdaj hudo prašni, nato strašno blatni cesti. Zdaj pa zdaj se prerije skozi in hiti naprej lahek koleselj ali pa oprezno švigajo mirno ob cestnih robeh dvokole-
sa, dočim se posamezne skupine pešcev z glasnim kramljanjem gugajo proti domu.
Vsa ta dolga karavana se vleče skupno po cesti do Mosta; potem krenejo eni po nadiški, drugi po rečanski in tretji po sovodnjiški dolini, da se potem še nadalje cepijo in drobijo vsak proti svojemu kraju. Prej ali slej, kakor Bog hoče, priromajo vsi ti ljudje domov.
Težko da kdo izmed njih pozabi, da čakajo doma otroci z vprašanjem: »Kaj ste prinesli?« Seveda ta »kaj« velja samo za igrače, za sladčice in sploh za take reči, ki jih otrok želi ali jih je na predvečer kar oblastno naročil ali vsaj priporočil, da mu jih prineso. Važnejše stvari so zanje brez smisla, razen če ni kaka novost ali kaka redka posebnost.
Zdaj pa bralec že sluti, kaj je ono »čakanje«« in kaj hiti čakat četica naših paglavčkov, ki so se pravkar strnili na vasi.
V četi so bili zastopani razni Drejčki, Tončki, Tinčki, Vančki, Mihci, pa tudi Minčic, Katric, Nežic, Terezlc ni manjkalo.
Vsi skupaj so se veselo in šumno pobrali po poti, ki pelje iz vasi doli po hribu, ter se ustavi ne daleč na navadnem mestu, kjer se pot ostro zasukava za rebrom in odkoder se odpira razgled čez vse zasukano pobočje. To pa strmo pada
v majhno postransko dolino, ki ima svojo rečico in CtSto, dočim se s hrbtom znižuje do glavne doline, ki se krasno razvija med goricami, polagoma padajočimi in izgubljajočimi se v planjavo proti Čedadu. Po tej dolini, ki se ob vznožju hriba deli na dve manjši, razhodni, namreč že omenjeno in še na drago na nasprotni strani hriba, tečeta bolj ali inanj vzporedno glavna reka in glavna cesta, v kateri se strinjata postranski. Že iz hriba se vidi, kako se vozovi in ljudje i-omikajo proti domu. Po postranskih dolinicah, do podnožja gora peljejo ceste, potem pa hribovske - poti v razne vasice, ki samoturijo v zelenju tu in tam po obronkih. Pot v našo vas se začenja vzpenjati po pobočju, kjer se konec glavne doline cepi.
Prostor, ki je služil našim paglavcem za čakališče, je bil precej položen in prostoren, kakor nalašč zanje. Nad potjo se je razprostiral gladek travnik z velikanskim, strašno starim kostanjevjem, ki ie nudilo, kadar je bilo treba, najprijetnejšo senco. Pod potjo je svet, eosto posejan s kostanjem, strmo padal v dolino in pri dnu je bil že popolnoma zu-raščen z vsakojakim grmovjem.
Okolica ie bila slikovita, razgled nad vse lep in obširen. Dober kos vse furlanske planjave, posejane z vasmi in
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	165 do		245
Voli	, »	235	»	260
Jenice	»	240	»	270
Ovce	»	140	»	150
K026	»	100	»	120
Praseta	»	230	»	260
Teleta	»	405	»	440
	ŽIVINA ZA REJO			
po glavi
Krave mlekarice	L.	123000	do	14O000
Jenice breje	»	133000	»	156000
Junci (12 mjescu)	»	90000	»	110000
Praseta (12-20 kg)	»	3750 »	5400
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA			
		po kg.	
Kokoši	L.	535 do	590
Piščanci	»	600 »	650
Race	»	475 »	525
Purani	»	520 »	540
Gosi	»	380 »	450
Zajci	»	240 »	260
Jajca (usako)	»	25 »	26
ŽITARICE
			po kuintalu	
Ušenica		L,	7000 do	7100
Sjerak		»	6800 »	6900
Ušenična	moka (0)	»	9100 »	9300
Sjerkova moka		»	7500 »	7700
Ušenični	otrobi	».	3500 »	3700
	GRADBENI	LES		
po kubičnem m. L. 15000 do 15500 » 18000 » 19000 » 17000 » 18500 » 15000 » 16500 » 18000 » 19750 » 11500 » 13000 DRVA
po kuintalu
Bukova	(suhe)	L.	850 do		900
Bukova	(surove)	»	750	»	800
Mehka	drva	»	570	»	730
Bukovo	oglje	»	3000	»	3300
SADJE AN ZELENJAVA
		' po kg.	
Fižou (frišen)	L.	30 do	45
Stročji fižou	»	20 »	60
Solata	»	35 »	100
Krompir	»	18 »	35
Jabuka	»	10 »	40
Hruške	»	10 »	40
Breskve	»	30 »	80
češple	»	10 »	15
SER AN MASLO			
		po kg.	
Mlekarniško maslo	L.	930 do	950
Domače maslo	»	800 »	850
Sir do 2 mjesca star	»	420 »	450
Sir čez 2 mjesca star	»	600 »	650
MENJAVA DENARJA
Zlata sterlina	6550
Napoleon	5230
Dolar	625
Sterlina karta	1625
Švicarski frank	116,50
Belgijski frank	12,20
Francoski frank (100 fr.)	149
Avstrijski šiling	25
Dinar	94
Zlato po gramu	750
Srebro po gramu	17,50
prekrižane s cestami in rekami, se je razprostiral v sinjo daljavo, a na koncu se ja v zapadnem solncu blestela dolga in široka črta kakor živo žareča železna plošča. Ta je bila laguna, tik za njo pa morje.
Otroci se sicer niso veliko zmenili za naravno krasoto. Najrajši so se prekuce-vali po mehki senožeti, noreli, kričali in uganjali vse, kar jim je mlada domišljija narekovala. Večkrat so se sprli, zlasali in pretepli; pa to ni trajalo dolgo. Umiriti se je bilo treba, ker so imeli druge skrbi. Zdaj pa zdaj je eden ali drugi zletel na ovinek gledat, če ni morda kak »Cedajec« priromal v goro.
Ako je šel na ogled porednež, se je zgodilo, da je imel koga »za muša«, ali kakor pravijo drugi Slovenci, za norca, češ, tvoj oče gre ali tvoja mati. Opozorjeni ie tekel, pa je ostal z dolgim nosom. Odtod obči smeh na njegov račun, pa tudi jeza istega, prepir, suvanje in za posladek kor.čna klofuta, vse na veselje ostalim.
Naposled to »Cedajci« vendar začeli prihajati.
»Tonček! Vaš stric gre,« pravi eden resno.
Tonček in sestrica sta pustila igre in planila stricu ne proti.
(Nadaljevanje sledi.)
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Ccrješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Jesenovi hlodi Borovi hlodi
v-yfc'sS
Za nase mlade bralce
VouR,	pes
Par adni hiš so imjel psa, ki je biu zlo star. Zavoj tega so ga spodil od hiše. Pes je šu proč od duoma an po vsej poti je joku. Med potjo ga sreča včuk. Upraša ga: »Kaj ti je, psiček, de jokaš?v. — ■»Saj mi ne muoreš pomagati, kaj naj bi te pravu,« mu odguori pes. A vóuk je silu vanj dok mu nje povjedu svojo nesrečo. Vóuk mu na tuo poPčč: »Če nje nič drugega, ti lahko pomagam. Poslušaj me! Jutri boju šli tvoji gospodarji an družina u senožet travo kosit. Opudan jim bo parnasia gospodinja južno. S sabo bo uzela tud ta malega otročiča. Kar boju pojedli, boju šli usi na djelo, otroka boju pa pustil u sjenci na robu gozda. Ti se skri za drevo, kar boju šli proč, pojdi h otroku. Tenčas bom jest paršu iz gozda an bom teu nesti otroka. Ti začni lajat. Kar pridejo domači gledat, kaj je, bom zbežu. Ti pa leti za mano, a me ne smiješ oklat.«
Takuo kot sta se doguorila, takuo se je zgodilo. Mati je parneslà otroka an južno, pes se je parbližu, kar so bli usi na puoju. Vóuk se je parbližu an je teu nesti otroka. Pes je laju, domači so hitro paršli gledat, vóuk je zbežu u gozd, pes pa je letu za njim. A pes je pozabu kaj je vóuku objubou an ga je močno oklu. Vóuk je uteku, psa so domači vesjelo sparjel u hišo an mu dal za jest sira an kruha, ker je rješu otroka. Zvečer je šu pes iz hiše po vasi an je sreču včuka an
ta mu pros, de zaki ga je oklu an ga pokliče na dvoboj. Jau je tud naj par-peje s sabo pričo dn če ne pride, de ga bo pojedu.
Pes je šu damu an joku, ker nje vjedu kje bi ušafu pričo. Svojo nesrečo je povjedu mačku an tist mu je objubu, de mu bo pomagu.
Drugo noč je maček počaku psa an sta šla skupe pruot gozdu, kjer ga je že čaku vóuk, ki je imeu za svojo pričo medvjeda. Kar sta vóuk an medved zagledala psa an mačka sta se smejala, potlč pa se je vóuk skrtu u listje, med-
ved pa je šii na drevo. Par tjem je vóuk uzdignu glavo an listje je zašumjelo. Maček je zdčii šumenje an je mislu, de je miš, kar je zagledu vóukovo uho. Hitro je skoču an zagrabu uho s parkjami. Vóuk se je ustrašu, skočil je na noge an se zaletu u skalo, de se je ubiu. Maček se je ustrašu vóuka ani je skočil na drevo, kjer je biu skrit medvet. Kar ga je medvet zagledu, si je mislu, de je že ubiu vóuka an de bo sadd še njega an zatuo je skočil na tla, de bi se rješu mačka, ma se je ubiu glih takuo kot vóuk. Sadà je skočil maček h psu an mu je jau: »ali si vidu kaj sem nardiu? Kar dve zveri sem ubiu.a
Pes je biu zlo kontent, ga je zahvalu an oba sta šla damù.
I lili I III 111111 III ITI 11111111 II III IIIIM 111 lllll ITI ITirill IT "itliuiit linI II mi l m II tl l ■ 111111111111111111 Ul
S kruham ali brez kruha
(Pravca u terskem dialetu)
lllllil II I I I I1l|l|!|!|l|!|!|l|l|l|.|l|lll|l|l|l|lllllllll|lllllllll|l|l|l
Zakuo o se maček umiva potem ko saje
Očd u gre s sinom tu cetat prodajat jajca. Njesta jih nesla dosti, ma tu lavi sta mjeli šperančo narditi dan dobar afar, zak’ kokoši njeso neslé tu tjem času. Očd u obeča sinu zvuj dobred ajarja dobró srenčo za simpri.
»Jajca bomo drao prodal. Za soute, ki ve bomo jeli več koj šolit, čemo lošti ta na lotarijo. Suurno čemo učrbati. Potem čemo kupiti praščičd. Cemó a ubiti an narditi salam. Kako àemó beti kon-tenti, kar ve a bomo jedli s kruham!v.
»Očd, brez kruha, rut salam, saj to če a beti dosti,k u reče sin.
»Ne! S kruham to muore jesti salam. Kuo te vješ tila »Brez kruha očd, rut salam čemo jesti.«
»Mouči! Ja jo djem, ki čemo a jesti s kruham.«
»Brez kruha!«
»S kruham!«
»Brez —----------.«
Anjelé sin u nje moru več finiti be-sjede. Očd e udaru s palico sina an koš z jajci. Palice u se boji še pds. Sin u začne utjekati, očd pa za njem. Palica ne toukla kar ne morlà, ma ne dougo. Te parvi e se razder sin, de mu je očd razbiu use jajca. Kar e se očd nazat oledu, u vidi, de je on sve rastresu an pobiu, kar je letóu za sinom.
Udrnili so se ta kiši brez lošti ta na loterijo, brez salamou, brez kruha an brez jajc.
Takrat, kar sta hodila po svjetu še sv. Petar an sv. Pavel, je živjela u adni hiši na. samim, adnà zlo uóharna žena. Za usako palanko se je tresla, usakega berača je spudila od hiše. Kadar je spravila palank za adàn cekin, je odvezala hlačo, ki jo je imjela nimar skrito pod zglauvjem, an je s tresočo roko notar spustila cekin.
An dan prideta sv. Petar an Pavel tud u nje hišo. Zena je bla malo bouna an je ležala u pasteji. Zlo se ustraš, kar čuje, de zunaj tuče na vrata, an hitro začne skrivat svojo hlačo; a u tjem caj-tu že odpre sv. Petar vrata an jo prosi za bogo ime.
»Kje bom pa uzela?« zagodarnja starka.
»Al tud nobednega koščka kruha nje-maš?« je upraša sv. Petar; »pogledej, mi smo lačni, ker hodimo cjeu dan.«
»Tud kruha njemam,« garduo odguori žena, »saj v jesta, de boljezen use snje.«
»Rjes je,« por’éé šv. Petar žalostan,
»boljezen snje; muorebit pa, de imaš kaj drugega za nam dat. Pogledej, kaj imaš u tisti hlači?«
»E tua so sami kamenčki.«
»Sami kamenčki?« Bog naj ti jih po-
llllii
n
lllllllll 11 I I I I 11 I I IIIIIMIII 111 11111III llllll lili I II
UGANKE
Tvoje je, pa ga drugi ljudje več nucajo ku ti. Kaj je tuo?
(ami ofoax) Kaduo je kontent, če ostane brez kruha?
(vlvpoud v6 vh d) Kaj je na sred Dreke?
žegna!« nazaj povje sv. Petar an gre nar prej po svoji poti s sv. Pavlom.
Kar sta svetnika šla proč, se je uóhar-na žena zasmejala an je jala sama sebi: »Pa sem vas okuol spognala.« Potlé je hitro razvezala svojo hlačo, de bi štjela naprej cekine. A joj ! U hlači nje več cekinou, ampak sami kamenčki. Tar kuo se je žena sama sebe okuol spegnala-
(3 v^xq) Katjera voda je narbuj draga?
(orna n stipi us fiso ol m ‘vjsix) Kaj fižola gre u lonàc, ki darži en iiter?
Zakuo u mà zec kratak rep ?
Pasarón e parspoletóu tu žito za se najesti. Tje e se paršou bliz še maček. Maček e začeu loviti pasarona za ha snjesti za obét.
»Oj, oj !« e zahóuknou pasaron. »Te žej douhd, ki jo živim ta na tjelem svjetu an njesam šnje majednega vidou, ki bi tóu me snjesti za obét, ne da bi se prej umóu.«
Maček e luožou ta na tla pasarona. Začeu e se oblizovati an se umivati s parkje. Pasaron e spleholéu. De bi le vi-dali kako!
Od taboto maček prej o snje obét. Selé potem o se oblizuje an s parkje umiva.
(pop uvfou uivs snuoniu v6 X3% '??a/) Kaj je narbuojše na kravji nogi?
PALICA NE TOUKLA KAR NE MORLA, MA ...
(OS3W)
Kedaj je norec narbuj pametan?
(ignow xvpcyi) Peče nuoč an dan an ankul ne zgori.
(vaudoH)
Kaduo je puosod na duome?
(?nd)
Katjero blaguo narveč nese?
(sonoH)
Prede pa ne ulječe niti. Kaduo?
(H3SVW)
Kje se nosi narveč klobukou?
(%avjB vm)
Use u hiši zgori, samuo hiša ne. Katjera?
(vdid)
Kar e bi zec še mau, e šou se učit za marangona. Marangonova fameja ne mjela uàrt an ta na uàrtu dosti breskvi. Zec e simpri hodóu tu uàrt breskve jest. Ospodar e tuo vidou an e ga zaper tu marangonerijo, ejtako, ki zecu e reli tou rep ta med urataml. Parino e pa» an zalajcu. Zec e se prestrašou a utekoU tu host. Rep pa e mu rešteu ta med ura-tami. Od tàboto u živi zec tu hosti an U mà kratak rep.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
SPISAL :OTON ŽUPANČIČ
SNEGULJČICA
ILUSTRIRAL: M. MEDVET
‘Sneguljčica,,
•IIIIIIH
r.
\\
»Zrcalce, zrcalce na steni, obrazek mi dobro poglej, potem pa, katera je lepša od mene devojka, povej!«
»Kraljica, kraljica prejasna, jaz pa ti tako povem: Sneguljčica je najlepša, to znano je vsem ljudem!«
»Sneguljčica — pastorka moja? Biriči, zvežite jo pa v črno goró med zverine takoj odvedite jo!«
A krdljič devete dežele šel' zjutraj je rano na lov in našel je v gori Sneguljko in vzel jo nevesto domov.
»Zrcalce, zrcalce na steni, obrazek mi dobro poglej, potem pa, katera je lepša od mene devojka, povej!«
N deveti deželi^V fom Sneguljčica
Q‘0d tebe ni leple v
I
devojke v sirnem Kraljestvu
je lepša Kot ti ! „
"A Kjt jeseKafò
kraljestvo, kjer >nša
evojfcazivi (,
&
»Kraljica, kraljica prejasna, jaz pa ti tako povem: od tebe ni lepše devojke u širokem kraljestvu tem.«
»A kje je še kako kraljestvo, kjer lepša devojka živi?«
»A to je deveta dežela, tam Sneguljka je lepša kot ti!
Glej, kraljič' devete dežele šel zjutraj je rano na lov in našel je v gori Sneguljko in vzel jo nevesto domov.«
»Zrcalce, zrcalce, tl lažeš!« Kraljica zrcalce zdrobi — a koscev zdaj tisoč ji kliče: »Sneguljka je lepša kot ti!«
Prišel iz devete dežele je kraljevič mladi z vojskó, kraljica je krono zgubila, zbežala je v črno goro.
_  —------------------------------------------------------------------------------------------