Gospodarske stvari. Kako z vinom ravnati 7 kleti in na potu po zimi. M. Nena^adno hudi mraz je 7inskim posestnikom in trgovcem marsiktere neprilike z 7inom 7 kleteh in na potn prinesel. Vinu namreč škoduje 7sako mo8no razhlajenje kleti. Zato je treba na 780 mo5 gledati na to, da se klet jako ne razhladi. Skrbno zapiranje in zadela^anje kletnib oken, napra^a pod^ojnih ali celo trojnih duri na kletnem 7hodu, to so najprostejši pomočki, s kterimi se razhlajenje kleti lahko zabrani. V kleteh, ki so dosti globoko pod zemljo vsaj 4—5 metro7 in na kterib so še kaka druga poslopja, ne more, ako 80 okna dobro zaprta in zadelana, tudi najhujši mraz z^unaj kletne topline znatno znižati. Dosti teža^nejše pa je, če gre za to, da se 7ino po zimi bodi si na 7ozu ali po železnici kam dale8 zapeljati ima. Pra7 za pia7 bi se o budem mrazu 7ino celo ne smelo pre^ažati. Eer se pa manjše mere 7ina 7 pučelih in steklenicah tudi po zimi morajo zarad kupčijskega posla razpošiljati, zato je tieba pri razpošiljat^i 7ina po zimi 7se skrbi in pre^idnosti. Najna^adnejša prikazen, ki pri 7iau ali 7 sodih ali 7 ateklenicab po zimi razpošiljanem nastopi, je izloče^anje 7inskega kamna. Najde se na^adno kot pesko^ita 7sedbina na dnu sodo7 ali steklenic. Dobrot; 7inski to izloee^anje ^inskega kamna ra^no ne škoduje, 7endar pa nima nihče 7ina rad, 7 kterem se trde t^arine nabajajo. Ni toraj drugega pomočka, kakor o hudem mrazu 7ino kot bitro 7ožnino pošiljati in tako zamotati in za^arovati, da mraz ne more do njega. Sodi se toraj denejo 7 druge sode, kteri so z žaganjem okoli in okoli znotraj dobro nadelani. Steklenice se poteknejo 7 slamnate preobleke in se potem 7 žaganje 7 zaboje polože, ki so dosti 7eliki, da se morejo steklenice še s kakim slabim spre^aje^a^cem toplote z žagaojem, slamo itd. dobro zadelati. Pri pia7 budem mrazu se more pa tudi primeriti, da 7ino 7 sodib ua potu zmrzne. Naj^ečkrat gre sod pri taki priliki 7 konce in le malo pomaga sod ne do polnega naliti, da bi se tako zabranilo, da ga ne raznese. Vino natnreč po^sodi zmrzne, kjer se sodo^e stene dotika, in ker se led raztegne, tako sod ali steklenico raznese. Včasib pa sod in steklenica cela ostane in tu ni drugega pomočka, ko sod ali steklenico spra^iti na kraj, kterega toplina je 7eč stopinj nad lednikom, da se tako 7ino po malem raztaja. Na^adno je 7ino mnogo 7inskega kamna izločilo. Ta se pusti, da se 7sede in 7ino potem 7 steklenice ali 7 sode preto5i. Tudi se more čiščenje po umetnih sredstvih ali po precejanji pohitriti. Tu je treba omeniti, da nikdar 7se 7inu 7 sodu ali steklenici ne zmrzne, jeden del ga še zmirom ostane tekočega; kajti alkohol je t^arina, ki tudi pri najnižji toplini tedaj pri najhujšem mrazu trda ne postane. Del 7ina, ki je tekoč ostal, ima 7es alkohol in 7se iz^leče^ine 7 sebi, kolikor jih je 7 7inu. Zmrznjeni del obstoji po S7oji gla^ni strani iz 7ode in ima le pra7 rualo alkohola in iz^leče^in. Ako se teko8i del od zmrznjenega dela loči, dobi se 7 piTem pijača, ki je po S7ojem okusu neka srednja st^ar med sladinom in likerom, 7inu sicer nekaj podobna, pa 7endar nekakošnega posebnega, tujega okusa. Eo se zmrznjeno 7ino zopet otaja, ima ta tekočina zopet lastnosti 7ina, kakoršne je imelo pred zmrznjenjera. Po skušnjab, kteie so se 7 tem oziru naredile, se zdi, da 7inu cvetlica še boljša in harmoničnejša postane. Vendar pa pra^i Dr. J. Berscb, da tega izreka neče kot potrjeno resnico nikomur priporo8e7ati. Kot ra^nilo za kletarja, kako z 7inom 0 budom mrazu ra^nati, toraj 7elja, da klet proti pristopu mrzlega zraka skibno 7aruje, da se 0 hudem mrazu 7ino ne lazpošilja in raz^aža, in ako se to 7endar le zgoditi mora, naj se 7iuu zamctek tako izbere, da je 7ino proti zmrznjenju za^aro^ano in da se tako bitro ko mogoče prepelje. Iz 7sega je pa tudi jasno, kaj se ima z 7inom storiti, ki je 7 kleti zmrznilo. Najboljše ga je pustiti pri miru, da zopet saruo 0 sebi tekoče postane in ga potem 0 pravem času pre- točiti. nPrakt. Ldw. Kaj početi z zmrznjenim krompirjera. Letošnjo zimo je 7 7eč krajih zmrznil krompir. Eaj početi s takim krompirjem? Eemijske preiska^e kažejo, da zmrznjeni krompir ne zgubi s^oje redivne moči, da tedaj fabrike iz zrurznjenega krompirja ra^no tako moiejo delati špirit ali štirko, ako ne bi po zmrzlini rad gnjil. Eer tedaj rad gnjije, se zato ne da dalje 5asa ohianiti. Ali pa zmrznjeni krompir ni morebiti za ži^ež škodljiv? Kuhan ne škoduje niti živini, 0 nekuhanem zmrznjenem krompirji pa je znano, če se živini poklada, da bieja ži^ina po ujem rada zvrže. Kaj tedaj početi z zmrznjenim krompirjem, če je takega 7eliko? Kubati naj se da in potem v kadi ali jame 7suje in pra7 močno vtlači, tako, da pra7 nič zraka ne ostaja 7 kupu, po katerem bi se kroinpir skisal in pok^aril. Tako vtlačeni kuliani krompir trpi za ži^insko klajo dolgo, ki se posebno dobro prileže prešičem, pa ttidi molznim kra^aru tekne. ,,Novice". Vinska trta je na Nemškem in Ogerskem hudo pozebla, tudi sadunosno drevje trpelo je neizrečeno po nena^adno budej zimi. Sejmo^i na Koroškem. 10. febr. Paternijon; 11. febr. zgornji Drauburg; 17. febr. Gmind; 19. febr. Strassburg.