Poštnina plačana ▼ gotovM. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo ]e v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne franklrajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo messčno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1 — Din. V oglasnem delu stane pe-tltna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 72. Sreda 7. septembra 1927. Leto II. Za socialno zakonodajo in delavsko varstvo. V boju, ki se razvija v sedanji voljni borbi, se meščanske stranke ni- ne spomnijo na socialna vprašanja, °asi se ta tičejo velike večine prebivalstva. Molče o teh vprašanjih sedaj. Pred razpisom volitev v narod-n° skupščino so pa ravno meščanske franke potom svojih organizacij naravnost propagirale poslabšanje že ^eljavnih socialnopolitičnih zasnov in sklepale resolucije proti so-^alnozavarovalnim zakonom in de-'avskemu varstvu. To so dejstva. Že dne 1. julija 1925 bi se bilo moralo uvesti zavarovanje za starost in onemoglost v zmislu zakona o socialnem zavarovanju. Toda zavarovanje se ni uvedlo, čeprav je prav to zavarovanje v sedanjih tež- socialnih razmerah nujno potrebno. Potrebno je tako zavarovanje za vse delavstvo, za male obrtnike in male kmete. Kje je tukaj dr. Koroščev solidarizem, kje je tukaj tista ljubezen do bližnjega, s katero pita Politik dr. Korošec slovensko ljudstvo? Ali krščanski politik ne ve, , ak0 umirajo stari, po kapitalizmu •zčrpani delavci, kako hirajo v ubož-®icah ali pa po cestah mali obrtniki, 0 ostarajo, dasi so vse življenje po-j e”o delali, siromašno živeli in dali ružbi vse, kar so imeli, prav tako .akor delavci? In ta družba jih pu-Sca brez sočutja v bedi poginiti! Ali ^d° meščanski politiki, kako se go- 1 malim kmetom zadnje dni njiho-. Sa trpljenja, ko so dali. vse družbi ’n svoji rodbini, družba jih pa pusti . rez usmiljenja umirati, obubožane ln zapuščene. Taka je ljubezen do bližnjega, ta-a je praksa solidarizma! Kapitalizem ne pozna solidarizma in ne ljubezni do bližnjega! In krona ljubezni do bližnjega in sohdanma ,e pa, da meščanski politiki o teh vitalnih vprašanjih dveh tretjin državljanov ne govore ne sedaj in tudi pozneje ne bodo govorili ^ narodni skupščini, kaj da bi jih šele postavljali na svoj delovni program kot nepopustljive zahteve vo-Hlcev! V Beogradu pripravljajo že dalje ^asa poslabšanje socialnega zavaro- t vanja. Niti ena meščanska stranka se še ni izrekla proti tem nemenom. Stanovanjsko zaščito je režim že takorekoč odpravil. S 1. novembrom se veljavni zakon sploh odpravi ali pa poslabša s tem, da se zvišajo najemnine. Država še ni nič zidala; občine pa so ovirali razni režimi, da niso mogle zidati stanovanjskih hiš, če so tudi hotele, (V Ljubljani gre ta zasluga zlasti samostojnim demokratom!) Ministrstvo socialne politike pa izjavlja, da so se skoro vse gospodarske organizacije izjavile za odpravo zaščite stanovanjskih najemnikov. Kje so pa zastopniki politični! strank, kjer so socialni politiki? Ni jih, molče! Molče zato, ker so proti delavstvu, molče, ker so svoj pravi namen že itak uveljavile za zaprtimi vratami varnih nepoznanih meščanskih gospodarskih organizacij. In več zahtev ima delavstvo, ki so že deloma uzakonjene, pa se ne izvajajo. Prav ima dr. Korošec, ko je rekel v Ptuju, da delavci ne bodo ničesar dosegli. Prav je imel, zakaj, dokler se delavstvo ne osamosvoji, dokler ne pokaže svoje politične moči v strnjenih vrstah, toliko časa se mu bužuazija lahko in opravičeno smeje, če se pa ves ta proletariat zave svoje politične moči, če ne bo več v socialističnih vrstah povojni pri-begle buržuazije, ki z razdvajanjem slabi delavsko politično moč, tedaj bodo zagovorniki kapitalizma morali drugače govoriti o proletariatu, kakor govore danes. Delavci, mali kmetje, mali obrtniki in uradniki vseh vrst! Ni treba nas poslušati, ni nam treba verovati; samo poglejte, kaj delajo, kako neusmiljeno izrablja buržuazija naivnost volilcev v svoje namene, pa boste vedeli, da tam nimate ničesar iskati in da spadate v organizacijo socialistične stranke, če še niste postali mrtva ilovica, s katero naj se igra u-soda v rokah do vas neiskrene buržuazije. Zato, da pokažemo svojo naraščajočo politično moč, bomo glasovali 11, septembra za enotno socialistično listo delavcev in kmetov, Ta lista je lista organiziranega delavstva. Nekaj volilnih številk. j Bernotovci in komunisti, skušajo _ . ti razpoloženje med svojimi ,staši za volilni boj s tem, da jih Prepričavajo, kako veliko število gla-°9V bodo baje dobili v mariborskem Okrožju — čeprav nimajo razen nekaj Ppstašev v železniški delavnici v ‘ariboru, v Trbovljah in v Mežici, v °stalih srezih absolutno nobenega vPliva. Da bo pa delavcem jasno, koliko pasov so dobili leta 1925 komunisti, ,1 so bili takrat enotni in bernotovci, aterih nosilec je bil tudi takrat Mč>- vnkndorfer' na* s^ec^e^e ^i državnozborskih volitvah leta »25 so dobili: . akuc (komunisti) 2112 glasov oderndorfer (Bernot). 1005 glasov Skupaj 3117 glasov Naša stranka je takrat sama ob aJslabših pogojih dobila 4098 glasov t. j. za 900 glasov več, kakor obe ostali grupi. , Po posameznih srezih so dobili: Srez Sodjalis*i Makuc Modern- dorfer Brežice 146 78 59 Celje 514 93 140 D. Lendava 29 8 11 Konjice 26 29 11 Laško 204 1107 160 Ljutomer 27 21 3 Maribor des. breg 541 275 94 Maribor levi breg 856 207 42 Mozirje 13 20 M. Sobota 83 24 20 Ormož 12 9 2 Prevalje 634 71 173 Ptuj 231 34 21 Slov. Gradec 566 57 260 Šmarje 35 97 31 V prevaljskem okraju, kjer je bil Moderndorfer doma — so dobili: Socijalisti Črna 180 Guštanj 165 Prevalje 236 Mežica 51 Makuc Moderndorfer 2 35 35 5 9 25 12 106 Zgoraj navedene številke so dovolj jasne, da že v naprej povedo, kakšna usoda bo zadela razbijače enotne liste. Naša stranka je od zadnjih volitev svoje pozicije znatno razširila po ce- lem mariborskem okrožju — posebno pa v Mariboru, v okolici, kakor tudi na Koroškem, v Trbovljah fn drugod. Iz navedenih številk je danes jasno, da gre vsak glas, oddan za komu-ste in bernotovce v korist klerikalcem kot najmočnejši stranki. Zato je dolžnost vsakega delavca, ki hoče, da bode v bodočem parlamentu zastopano tudi razredno delavstvo, da odda na Štajerskem svoj glas v 6, Skrinjico, na Kranjskem pa v četrto. Polomija v Mežiški dolini. Še pri nobenih volitvah ni vladalo v naši dolini tako mrtvilo, kakor pri sedanjih. Pa saj ni čudno, kajti ljudstvo je popolnoma obupano in razočarano. V volilni agitaciji prihajajo pri nas v poštev le tri stranke. Predvsem naša, bernotovska in klerikalna. Demokrati, radikali, radi-čevci in kakor se vse to že imenuje, je vse bolj postranskega pomena. Apatija volicev je pa celo razumljiva, če pomislimo, da so ga od treh strank, ki imajo tu domovinsko pravico, dve prav temljito zavozili in do skrajnosti razočarali pričakovanja svojih pristašev. Klerikalci so se pri vseh prejšnjih volitvah trudili dokazati, da so najbolj za avtonomijo, na tihem so na prav besno napadali Srbe, ter celo nam očitali, da smo v prevelikem prijateljstvu s srbskimi delavci. Ko smo jim mi dokazovali, da smo prijatelji in zavezniki sploh vseh delavcev sveta in da je ta zveza naperjena proti vsej gospodi, tudi srbski,, so vseeno odkimavali z glavami. No, in pri sedanjih volitvah, ko smo mi o-stali kar smo bili, so se pa oni , kar javno zvezali s ravno tisto srbsko gospodo, katero so prej dolžili, da požre vse davke iz Slovenije. Kaj čuda, če so njihovi volilci zgubili vsako orijentacijo in napovedujejo, da sploh voliti ne bodo šli. Z Moderndorferjevimi pristaši je pa isto. Zadnjič so napovedovali, da bodo dobili mandat, pa so dobili komaj tisoč glasov. O nas so pripovedovali, da bomo čisto propadli, pa smo jih dobili že zadnjič skoro 6000, tako, da nam jih je samo par manjkalo za dosego mandata. Še večji polom v njihovih vrstah je pa nastal zadnje čase, ko se je zvedelo za nji-, hovo gorostasno gospodarstvo v mežiški občini. Vsem le bdi pred očmi vprašanje: Kdo bo plačal zapravljenih 20 milijonov kron? Rudnik je prenesel svojo centralo v Zagreb in bo tam pla- čeval davek. V celoti je po zakonu dovoljeno naprtiti rudniku 200 odstotkov občinskih doklad, toda od tega 180 odstotkov oni občini, kjer je sedež centrale (Zagreb) in le borih 20 odstotkov, kjer se nahaja podjetje. Mežica sama ima komaj par desetin takih davkoplačevalcev, ki imajo posestvo ali razum par birtov so še ti sami revni kmetiči. Vse o-stalo je pa delavstvo, ki živi od rok v usta. Če se bo naložilo te ogromne dolgove na rame sedanjih plačeval-cev direktnih občinskih doklad, bodo šli vsi v finančen polom. V kolikor pa to zadeva birte in trgovce, bodo pa itak prevalili povečane stroške na konzumente, ki so pa itak sami delavci. Če bodo pa prevalili to velikansko breme direktno na delavske rame, potem pa niti iz rok v usta delavci ne bodo mogli več živeti. Tak je torej položaj in ni čudno, če v Mežici prav nevarno vre in grozi vsak trenotek, da bo z vso silo udarila strela v tiste, ki so odgovorni za ta polom. Mi smo se pa seveda naveličali hoditi vedno po kostanj v žerjavico. Tokrat g. Moderndorfer zastonj pričakuje naše opore. Naj se malo spomni na tiste čase, ko smo ga svarili pred tako neštedljivim gospodarstvom, so nam pa ti ljudje prezirljivo odgovorjali: »Vse plača rudnik!« Naša stranka vrši sedaj dobro agitacijo tu pri nas. Zadnje dni so se vršili večji in manjši sestanki v Črni, Mežici, Prevaljah, Dravogradu itd. Ti sestanki so imeli nalogo pripraviti večje shode. Med našimi pristaši je razpoloženje izvrstno, le nekoliko jih moti v agitaciji mrtvaška apatija, ki vlada med nasprotniki. Volilni shod v Lešah je pa pokazal, da bo naša agitacija vendarle razgibala ljudi, da bodo obračunali s škodljivci njihovih interesov. Naša skrinjica je sicer šesta (6), toda po številu dobljenih glasov bo pa prva. Skupaj 4098 2112 1050 Pomen predstoječih parlamentarnih volitev za SSJ. Poročilo za oblastni zbor, Dr. Korošec se je v zadnji dobi odločno vrgel na stran kapitalistične gospode. Kapitalizem pa je ravno smrtni sovražnik produkcije malih oblik. On s svojo tendenco k koncentraciji pušča kmečko proizvodnjo daleč za seboj, on dopušča in v lastnem interesu podpira nasprotno tendenco kmečko zemljiške produkcije, drobljenje posesti, kar je istovetno z nazadovanjem, propastijo, počasno i ali neizbežno razlastitvijo kmečke posesti. dne 17. julija 1927 v Celju. Na dveh stolih se naenkrat ne da sedeti. Ako hoče biti dr. Korošec prijatelj kapitalistične velegospode, ne more biti obenem tudi prijatelj kmeta. In to je tudi dokazal, da on in njegova stranka kmečkega problema vobče ne poznata. Niso se potrudili, da bi spoznali, da izvira kmetova beda ravno iz notranjega nasprotja med kapitalističnim načinom proizvodnje in kmečko-zemljiško proizvodnjo. Da je razvoj postavil kapitalistični način proiz- vodnje na sedlo in da mora vse poginiti, kar ne hodi po tej poti in tudi kmet. Da je rešitev kmečkega vprašanja v tem, da se kmečko-zemljiško produkcijo spravi na kolo-sek vse ostale produkcije. Racionaliziranje poljedelske proizvodnje ob vedno manjših posestvih, vedno manj in vedno dražjimi delovnimi silami, brez izločitve speku-lantskih parasitov, brez organizacije trgovin in brez rešitve socialnega položaja v poljedelski proizvodnji zaposlenih ni mogoča stvar. Vse to pa hoče dr. Korošec preiti in rešiti kmeta z krediti takrat, ko stoji držav pred tem, da uredi svojo valuto na zlati podlagi in ko mora deflacijska politika privesti do padanja cen. To se pravi, da bo moral dolg, ki ga je prejel v slabem novcu, plačati ob manjših dohodkih v samem zlatu. Rešitev kmeta pa je odvisna od druge važne činjenice. Tendenca drobljenja je od dobe zemljiške odveze sem povzročila, da so naša posestva vobče premajhna za racionalno produkcijo. Rešitev je samo dvojna, ali združitev premajhne individu-elne posesti v produkcijske društvene enote ali povečanje obstoječe individuelne posesti. To je z agrarno reformo. Kako pa stojimo z agrarno reformo pri nas? V kolikor se je izvedla, se je izvedla škandalozno, po vidikih režimov. Brez glave je ustvarjala ravno to, kar bi imela preprečiti, t. j. zemljišča, ki niso sposobna za racio-nelno produkcijo. Pred vsem pa ni zajela zemljške posesti tam, kjer se jo najmanj potrebuje — pri cerkveni posesti. Ako vzamemo cerkveno posest, vidimo, da sta na Kranjskem dve veleposestvi, ki sta pred prevratom bili registrirani na deželni deski (župnišča Št. Rupert in Pleterje). Ako vamemo samo gozdno veleposest, vidimo v Sloveniji: Verski zaklad 18.208 ha škofovi gozdi v Gornjem Gradu 7.421 » Kartuzijanci (Pleterje 1.115 » Križeiški red 772 » Komenda 402 » Nadarbina Stari trg 309 » Trapisti in Magdalen, zavod 776 » tri posesti 460 » dve 132 » skupaj 29.595 ha gozdne veleposesti, ki je last cerkve. Poleg tega še mali gozdi po 5 ha. Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado. Pri nas na Štajerskem pa znaša cerkvena posestva po štatistiki dež. odbora 1905 20.705 ha zemlje. Od takrat pa do danes se ta posest ni zmanjšala. Ako pogledamo v Sl. Gorice vidimo zopet, da se največji in najboljši vinogradniški kompleksi last Stift Admonta in Križniškega reda, torej last cerkve. Ako smo spoznali prej, da našemu kmetu primanjkuje zemlje, pa vidimo sedaj, kje se ona nahaja. Ako bi bila SLS v resnici prijateljica kmeta, bi posegla tu vmes in postavila zahtevo, da cerkev svoj čas kmetu odvzeto zemljo, ki je sama prav nič ne rabi, kmetu vrne. Ali dr. Korošec tega ne bo storil, že ve zakaj ne. Zato pa tudi ni mogoče govoriti, da je prijatelj našega kmeta. Kmet tvori 80 odstotkov našega prebivalstva. On je toraj glavni kon-zument. Kriza kmečkega stanu pomeni obenem tudi krizo vse druge proizvodnje. In če se je SLS pokazala, da ne razume in neče poznati problema našega kmeta, je jasno da bo še manj razumela vprašanje našega obrtnika, delavca, nameščenca. Ona je vsa ta leta živela od demagogije. Ideologov ni. Skledo, ki jo je napolnil in stranki postavil svoj čas dr. Krek, je danes prazna — a nikogar ni, ki bi skuhal novo. Če pravi dr. Korošec, da je njegova stranka poklicana, da stoji na krmilo države in rešuje najperečejše probleme naroda, tedaj moramo mi s strahom ugotoviti, da je to usode-polna zmota, ker se da v tako važnem trenutku usoda države v roke ljudem, ki zato niso sposobni. Napoveduje se sprememba ustave, napoveduje se sprememba sistema, vse uprave, napoveduje važne zunanjepolitične spremembe. Ako pri vsem tem delavski razred ne bo imel svojih zastopnikov, ne bodo trpeli samo vsi njegovi interesi, temveč interesi splošnega prebivalstva. Ne samo socialne pridobitve prvih poprevratnih let bojo v nevarnosti, temveč celoten državni razvoj bo krenil na stransko pot. Kajti ljudje, ki te spremembe napovedujejo, so ozko zastopniki enega vladajočega razreda, buržuazije. Vse, kar bojo ti spremenili, se bo zgodilo iz vidikov njihovega razreda. Oni ne verujejo, da se gospodarsko in politično življenje razpleta po nauku družabnega razvoja, ki ga je spoznal Karol Marks In to je njih fatalna zmota, ker s tem izpodrezajo svoje lastne interese. A interesi delovnega razreda? Teh oni sploh ne priznavajo. Ako hoče delavski razred, da važni momenti ne bodo šli mimo njega, se mora pravočastno zavesti samega sebe in spoznati kaj je na tehtnici in kaj izgubi, ako bo v tako uso-depolnih časih ostal brezbrižen. Ne komunisti — temveč zločinci! V zadnji »Delavski Politiki« smo dokazali, da nimajo dekalisti s pravim Marksovim komunizmom ničesar opraviti. Ta dokaz hočemo podkrepiti z raznimi konkretnimi vzgledi iz Jugoslavije in tujine. Kajti, če se je par ljudi zaklelo, da ne mara sporazuma in miru v delavskih vrstah, je prokleta dolžnost onih, ki so vdani delavski stvari, da to čredo razbijačev neusmiljeno razkrinkajo, da se je bodo znali vsi zdravi ljudje izogibati. Oni so navalili na delavski pokret z najnemoralnejšimi sredstvi. Mi na to nismo vedno odgovarjali, ker smo le še upali, da se bodo spametovali, da to, kar delajo, delajo iz neumnosti in ne iz hudobije. Danes pa vidimo, da prav iz hudobije zavirajo ozdravljenje proletarskih vrst. In ko to enkrat vemo, bi bil naš greh, ako bi delavstvu ne pokazali njegovega sovražnika in istočasnega zaveznika meščanske reakcije. Pri tem delu nam bo mnogo koristila stara ruska revolucionarka, sodruži-ca Angelika Balabanova. Oni naši sodrugi, ki so bili pred vojno v Trstu, se je bodo še spominjali. Ona deluje že okrog 30 let v mednarodnem proletarskem gibanju. Pred vojno je delala največ v italijanski socialistični stranki, ki jo je zastopala tudi v internacionali. V Trst je prišla v imenu italijanske socialistične stranke in je imela veliko zborovanje v gledališču »Fenice« ob priliki ruske revolucije 1905. Po vojni se je vrnila v revolucionarno Rusijo, kjer je postala tudi tajnica komunistične internacionale. Skozi 25 let se je borila za rusko revolucijo, na koncu je pa doživela to tragiko, da je morala po zaslugi Sinovjevega režima zapustiti Rusijo, Sedaj živi na Dunaju. Nedavno je izdala knjigo »Erin-nerungen und Erlebnisse« (spomini in doživljaji). Knjiga je vzbudila veliko zanimanja med socialistih vseh dežel in največjih narodov. Saj je na 300 velikih straneh te knjige popisano ne toliko njeno življenje, kakor četrtstoletna zgodovina mednarodnega socializma. V knjigi imate živo podan razvoj italijanskih socialistov, Mussolinija, vodstvo II. internacionale, Bebla, Jauresa (Žore), socialistično delo med svetovno vojno, rusko revolucijo in končno komunistično internacionalo. Vsak sodrug nam bo hvaležen, ako iz te knjige podamo vsaj na kratko misli in vtise bivše .tajnice komunistične internacionale (skrajšano kominterne) o tej internacionali in njenih voditeljih. Rusija in komintema. Da ne bo prišel kak dekalist in nam zopet rekel: vi napadate Rusijo, naj začnemo to poglavje z besedami Balabanove, ko pravi: »Bil je čas, ko so sovražniki in prijatelji socializma istovetili vsako kritiko nad vsakim posameznim dogodkom v Rusiji, ali komunistični in* ternacionali s stališčem do sovjetske Rusije. Ta čas je avno minul. Razredno zavedni proletarci različnih dežel, ki so zvesti ideji sovjetske Rusije, vedo, zakaj so; njihovega stališča ne bo nič spremenilo, tudi samomorilna taktika ruskega in internacionalnega komunizma. Ta taktika je največ pripomogla do tega, da množice globoko, nepremostljivo razlikujejo med svojim stališčem do socialne revolucije, to je do junaškega vstanja ruskih množic in — med oficielnim komunizmom. Če je bil nekdaj čas, ko se je mislilo, da se mora z ozirom na rusko revolucijo marsikaj zamolčati o njenih voditeljih, je medtem že davno odbila ura, ko interes internacionalnega proletariata ni več združljiv s takim zamolčanjem . . . Ravno dogodki zadnjih let so me podkrepili v naziranju, da je samo ena pot, ki pelje v socializem, in to je pot resnice . - <« Danes ne bomo naštevali vseh zlodejstev Zinovjeva in drugih moskovskih lažikomunistov. To bomo napraviti kasneje. V današnji številki naj povemo splošne misli Balabanove o vodstvu kominterne. Ona pravi: pravi: »Ko sem se leta 1920 čutila prisiljeno, da nepreklicno opustim delo v komunistični internacionali, sem to napravila v prepričanju, da se morajo njene metode težko maščevati nad delovnimi množicami zapadne Evrope in Rusije. Besnohitri tempo, v katerem se je izvršilo to maščevanje v vseh deželah, nad vsemi komunističnimi strankami in vsi drugi dogodki so pravilnost mojega stališča tako zelo podkrepili, da mislim, da bi se pregrešila nad revolucionarnim gibanjem, nad svojo revolucionarno vestjo, nad svojo revolucionarno preteklostjo, ako ne bi že 1902. leta pretrgala vse vezi med menoj in dotični-mi metodami. Smešna usoda Zinovjevega spominja na italijanski pregovor: Bog ne čaka plačilnega dneva, t. j. plača in maščevanje lahko prideta mnogo prej, kakor navadno mislimo na tem svetu, ki na pravičnost ni preveč vajen. »Pravičnost« v tem slučaju ne obstoji samo v tem, da so predsednika komunistične internacionale zadele iste metode in orožje, kakor jih je sam ustvaril in potom njih odstranil nešteto žrtev svojega »štreber-stva«, temveč tudi v tem, da izgleda sedaj on sebi primerno — pomilovanja smešno. Zadostuje, ako človek v kakem oficielnem komunističnem li- P. Strmel: Nad pogoriStem. 9 Drama v treh slikah. III. dejanje. Naslednjega jutra pred Zalarjevim domom. Komaj se dani. Katra (odpre polagoma vežna vrata, stopi z metlo na prag. Ko zagleda, da stoji Joža pri gospodarskem poslopju, pravi): Za božjo voljo, Joža, kaj si ti doma? Joža: Seveda sem. Res sem imel vražjo pot ponoči. Mislil sem, da razbijem voz in vse skupaj. V taki temi se že nočem nikoli več voziti. Katra: Nocoj je bila sploh strašna noč. Si videl, da je gorelo pri fari? Joža: Videl, videl, saj sem še doli bil. Katra: Kaj, doli si bil? Kaj pa je zgorelo? Joža: Novi farovški hlevi. Katra: Jezus na. Mene je bilo vso noč tako silno strah, ko sem mislila, da ni nikogar v bližini. Gospodarja tudi ni bilo nocoj doma. Joža: Kje pa je gospodar? Katra: Kaj jaz vem! Včeraj, ko ste se odpeljali, je prišel sem na prag, potem pa je zopet izginil. Sam Bog ve, kod hodi. Joža: Rečem ti, Katra, to pa ne pomeni ničesar dobrega. Katra: Morda si je kaj napravil, ko je bil včeraj tako žalosten in obupan. Joža: Bog nas varuj! Veš, tam pri ognju so ga ljudje imeli v mislih. Katra: Koga? Joža: Našega gospodarja. Katra: Jezus na! Joža: Zdaj pa, če ga ni bilo doma, ga bodo še bolj sumili in najbrže še zaprli. Katra: Jezus na! Ko bi bila vsaj gospodinja doma ostala! Joža: Meni se tudi nič ne dopade, da je odšla in pustila gospodarja samega. Katra: Povej, Joža, ali je bilo mnogo ljudi pri ognju? Joža: Sila mnogo, skoraj vsa fara. Katra: So pridno gasili? Joža: Nekateri so; pa ne vsi. Nekaj jih je bilo, , ki so se smejali in se škodoželjno veselili, da gori. Katra: Kaj so pa rekli gospod župnik? Joža: Župnik so le v svoji sobi hodili sem in tja in molili. Večkrat so prišli z brevirjem v roki k oknu, pogledali na pogorišče in zopet odšli. Mislim, da so molili na glas, vsaj tako se mi je zdelo. Katra: Poglej, nekdo prihaja tam gori po cesti. Joža: Kdo neki je? Zdi se mi, da je ženska. Katra (čez nekaj časa): Kaj pa če je gospodinja? Joža: Pa res, gospodinja bo. Rezika (se pojavi vsa potrta in se bliža hiši). Joža: Dobro jutro, gospodinja! Kako pa, da tako zgodaj prihajate? Rezika: Oh, da bi sploh ne bila odšla včeraj! Tako me nekaj tišči v prsih. Kar strah me je, da še ni konec nesreč. Katra: Nocoj je bila strašna noč. Rezika: Tudi za-me je bila strašna. Komaj sem nekoliko zadremala, že sem videla polno strahov, kaj bi se še vse lahko zgodilo in nisem mogla več vzdržati. Vstala sem pa odšla v noč. Še poslovila se nisem od matere. Katra: Nocoj je pri fari gorelo. Rezika: Kaj praviš? Joža: Farovški hlevi so nocoj zgoreli. Rezika (skoraj škodoželjno): Saj sem vedela, da ne bodo nikdar gotovi, ko so zidani na pro-kletstvo . . . (Čez nekaj časa.) Kje pa je gospodar? Katra: Ne vem. Rezika: Kaj je že odšel z doma? Katra (se obotavlja): Ga nisem videla. Rezika: Morda pa še leži, ko, revež, gotovo tudi ni mogel vso noč spati? Katra: Gospodar nocoj sploh ni šel spat. Rezika: Kje pa je? Katra: Odkar ste včeraj Vi odšli, ga sploh ni bilo doma. Rezika (zopet razburjena): Kam je neki šel? Zdaj vidim, da ni bilo prav, da sem odšla z doma. Pri njem bi bila morala ostati in ga tolažiti. (Gre v hišo in Katra za njo.) Joža (sam za-se): Ne bo nič dobrega iz tega, nič dobrega. Učitelj (pride hitrih korakov): Joža, je gospodar doma? Joža: Ne, ga ni. stu čita, kaj govore in pišejo o njemu njegovi sodrugi, njegovi bivši a-genti danes, ko je on deloma radi njihovega izdajstva odstavljen, razkrinkan, osmešen, oropan vse moči. Zadostuje, ako človek pomisli na to, da so ga ruski delavci potem, ko jim je bilo dovoljeno izraziti svoje mnenje, sprejeli mest s »ploskanjem, ki ni hotelo pojenjati«, da so ga po odstavitvi sprejeli s klici: »kje si bil v oktoberskih dneh?« »Ne potrebujemo nobenih strahopetcev!« itd. (Zi-novjev se je namreč ob izbruhu revolucije skrival. Njegovi zavezniki v Sloveniji — današnji drekalistični vodje so prav tako ob priliki orjun-skega terorja in drugih resnih dogodkov po zajčevsko pobegnili čez mejo na vse strani sveta. op. ur.) Samo po sebi je umljivo, da nam ne gre za njegovo (Zinovjevo) osebo, temveč za metode, ki so omajale v ruskemu in velikemu delu zapadno-ev-ropskega proletariata vero v revolucijo, v zgodovinsko misijo delavskega razreda. Sinovjev slučaj je neprekosljiv, drastičen vzgled, kako predrzno so se posamezni vodilni boljševiki pregrešili nad ljudstvom ... To je zloraba razredne diktature proletariata potom manjšine, ki zlorablja oblast. Trocki. Ko se je hotel Zinovjev znebiti Trockega iz stare nevoščljivosti in iz maščevanja zato, ker ga je ta opominjal na njegovo neslavno preteklost, je uporabil iste metode, ki jih je bil uporabil neštetokrat proti drugim iz istih ali podobnih nagibov ... Vsak nastop Trockega, vsak njegov dekret, vse to, kar so rdeči vojaki o njem čutili, videli, slišali, je pričalo o njegovi močni osebnosti, neupogljivi volji . . . On je šel z dobrim vzgledom naprej, ko je šlo za napor vseh sil in za fizičen pogum. Osebnost Trockega je vteleševala revolucijo za široke, napram socializmu omahljivo stoječe kmečke množice. Ko se je na Zinovjevovo povelje naročilo vsem oblastem, da naj delajo proti njemu razpoloženje med prebivalstvom in v armadi, da naj se proti njemu sprejemajo »enoglasne« resolucije, da naj se mu ne dovoli niti govoriti — tedaj se je pojavil v narodu velik dvom. Komu naj se verjame, ako je trdi Trocki »menj-ševik?« Glasujte vsi za so-djalistiino kandidatno listo! Vsem celjskim čitateljem »Del. Politike« sporočamo, da se ista dobiva v trafiki gosp. Likar-ja na Kralja Petra cesti. Naročnino za »Delavsko Politiko« v okolici Celje je s 1. septembrom začela pobirati krajevna organizacija SSJ in sicer potom svojih podblagajnikov, ki pobirajo tudi strankin prispevek. Poleg podblagajnikov pobira naročnino tudi strankino tajništvo v Vodnikovi ulici 3 (sodr. Bohm) in Delavska brivnica v Gaberju (sodr. Šmerc). — Ali si že poravnal naročnino za tekoči mesec? Če ne, stori to takoj! Dnevne novice. V Ljubljani volite v 3. skrinjico! Kandidat: Kitek Josip, žel. uradnik v p. Namestnik: Mlinar Ivan, zaseb. j nameščenec. Z glasovanjem za to listo dokažimo, da smo siti umazanih bojev ter Neresne politike in demagogije! Čim več glasov za to listo, tem resnejši opomin buržuaziji, ki danes delavski razred zasmehuje! Glasujte za enotnost delavskega pokreta, ki ga manifestira le naša lista! Sijajen socialističen volilni shod v Mariboru. Shodu je prisostvovalo 2000 vo-Hlcev, ki so z ogromnim navdušenjem sledili izvajanjem govornikov ss.: Pe-tejanu, Grčarju, Petroviču (kandidat bivših Radičevih organizacij v Doljni Lendavi), Krajniku, Bahunu in Erženu. Na shodu ni padel niti eden Medklic. Meščanske stranke, zlasti klerikalci, so popolnoma poparjeni; ‘stotako dekalisti, ki so se prepričali, da v Mariboru ne bodo dobili glasov. Buren shod dr. Korošca v Celju. SLS je Priredila v pondeljek zvečer pri »Belem vo-lu« volilni shod, na katerem je poročal Roditelj slovenskega naroda«, dr. Korošec. v začetku Koroščevega govora so za-®li padati medklici, vendar pa bi se bil >d mirno končal, da ni srezki kandidat Hodžar s svojo »duhovitostjo« in ne-s animi trditvami na naslov socialistov fednji)i provociral. Hodžarjev »govor« sc ždel celo dr. Korošcu preveč »duhovit«, •ato ga je opozoril, naj neha -s pretiranim ' Sllsatvjem soeialno-poJitlčnega udejstvo-^ia ministrov SLS ter naj spremeni ton pora. Dr. Ogrizek, ki je shodu predse->al, ju očividno na nasvet dr. Korošca j. kinematografsko naglico zaključil shod s 11 i hotel dati besede našim sodrugom, ki sp duši maloštevilni, odločno dokazali, da e, t>e pustijo metati v obraz, da so jim ; ‘'"ki iz »Jutra« ostali v želodcu, kar si »„,r< Hodžar dovolil izustiti. Nastal je senati? na l<) vri5C in hruSč in *a* ca. •1 so sc zagnali v sodrugo tor s pall-nj'"! hoteli pokazati njih ljubezen do bllž-Drt*)9, 0 kateri je dr. Korošec četrt ure nalil lem Kovoril. L« odločnemu nastopu Ofl sodrugov in intervenciji policijskih soj, v se ^ zahvaliti, da nista posebno kr4*UKU B()hm in Stojan postala deležna — bi1L.a,,sli‘-‘ IJubc/nl klerikalnih palic! Ra- ®e *e nadaljevala še na ulici, kjer je duhov'0 |),tiseK:la vmes policija in pomirila (Ju s , ‘Slovenec« bo poročal o tem sho-b<> uV,0 d a po svoje. To poročanje pa ne dr if, sledečih dejstev: Husi je ^ u . 'ic >x ',ri Prvih medklicih rekel, Ji Vsake ' ‘»k«; mu dovoljeno, pokazati svojo •"»o i u. 'c' na koncu teh »neumnosti« *Dremi,,1*!’ /,a ie ravnotežja ter njati »?.' kakor i«) znajo spretni- *h»d u Nada'l* J« ta mio , ’ da .80 klerikalci vrjtll avtono- »M staro šaro, ker so na tozadevne medklice postajali prav temno zeleni od jeze! Končno se je na tem shodu ponovno videlo, da znajo klerikalci pač vreči kamen na nasprotnike, da se pa nasprotnika hudo zbojijo, če jim pokaže zobe! Slednje je naredila dvajseterica celjskih sodrugov, ki so bili na Koroščevem shodu, in sicer z odločnim, a vendar dostojnim nastopom dokazali, da dr. Korošec le ni voditelj vsega slovenskega naroda in da oni kos tega naroda, ki je SLS že do sedaj manjkal, postaja vedno večji! To bo potrdil tudi 11. september, kor ne samo celjsko, marveč delavstvo iz cele oblasti bo v nedeljo volilo socialistično, bo volilo v 6. skrinjico! Svojevrstna volilna agitacija. Nekdanji vojaški ataše na Dunaju, gosp. Stefanovič, je poslal v Trbovlje rudeč letak pod naslovom: Vsem! Vsemi Vsem! Hočemo kruha! Hočemo Šteianoviča! Pod naslovom je slika, na kateri se pa drži tako, kakor da so ravnokar knapi ž njim obračunali. Mož že ve, v kakšne namene ga knapi hočejo dobiti v svoje roke. E-mil Stefanovič je sedaj radikal, svoje-časno je bil tajnik komunistične stranke v Ljubljani, za tajnika pa g^ je postavil tudi -takratni komunist Lovro Klemenčič (sedanji Bernoto-vec). Urejeval je list takratne neodvisne delavske stranke »Delavske Novice«. Zahajal je svoječasno tudi v naše revirje. Na neki konferenci leta 1923. so »Neodvisni« moža spoznali, predbacivali mu to in ono — in mož je šel! — tja, kamor se je nagibal — k radikalom! Ker so se mu pa delavci pozabili zahvaliti za njegov trud, bodo imeli sedaj priliko, da se mu zahvalijo s tem, da pojdejo preko njegove skrinjice. Pod Stefanovičev letak so se podpisali tudi neki člani zveze rudarskih delavcev. Da pa bodo rudarji te zaslužene može spoznali, ter se jim zahvalili, naj jih imenujemo: Aškerc Matevž, Vuček Iv., Hauptman Ivan, Dovšek Franc, žužek Vinko, Dimic Ivan, Rancigar Ig., Leskovar Iv. — Tako rudarji, to so vaši radikalni ro-šitelji! Naš volilni shod, ki se je vršil preteklo soboto v »Celjskem domu«, je izredno dobro uspel. I ako udeležba, kakor govora sodrugov Petejaua in Uratnika so nam jamstvo, da bo naša lista v nedeljo dosegla v Celju In okolici dober uspeh ter da bo število socialističnih glasov močno napredovalo. Sobotni naš shod je jasno povedal, da onemogla jeza naših nasprotnikov ni niti za las omalala volji- delavstva, ki hoče, da bo proletariat mariborske oblasti v nedeljo izvolil socialistično parlamentarno zastopstvo! V tem znamenju bodo sodrugi \/. Celja in okolice šli še teli par dni pred volitvami na delo. Živela šesta skrinjjca, živel socializem! Knjižnica Prosvet. odseka Delav* ske zbornice. V mesecu avgustu za- znamuje knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani zopet lep napredek napram prejšnjim mesecem. Knjižnico je obiskalo 492 članov in si izposodilo 842 knjig, od teh 535 slovenskih, 259 nemških, 48 srbohrvatskih, ali 741 leposlovnih in 101 znanstveno knijgo. Denarnih dohodkov je bilo 1180.— Din. Ta mesec izide tiskan seznam knjig po jako nizki ceni. Vsakdo naj si ga kupi, da doma pregleda knjige in si zabeleži številke onih oknjig, ki jih želi čitati. Delavci in privatni nameščenci, obiskujte svojo knjižnico in čitalnico. Deložacija! V pondeljek, dne 29. avgusta 1927, v dvajsetem stolletju, se je zgodil slučaj v Šoštanju, da so vrgli na cesto ubogega proletarca z njegovo družino vred in to Primožiča Štefana. Zmetali so mu vse na cesto, do ene postelje, v kateri leži otrok, okrgo 14 let star in je že od rojstva bolan. Tega ubogega otroka niso vrgli ven. Čudno, da so imeli toliko sočutja. Pa kaj to pomaga. Starši na cesti s svojim skromnim pohištvom in otrok še v kuhinji, ne v stanovanju! Pa se ne zmeni nobeden za njega, če bi bil kakšen pripadnik današnjega kapitalizma, bi že skrbeli za njega, za tako ubogo proletarsko paro ni strehe. Socialistični občinski odbornik se je zavzel za njega in povdarjal njegovo siro-maško stanje, ali kapitalistični svet je trd kot kamen, se ne omehča, če vidi pred seboj siromaka in ker ne občuti tega zla, se izgovarja: bog pomagaj, nimamo nobenega stanovanja. Sodrugi, delavci, poglejte si to siromaštvo, poglejte to trpinsko družino na cesti, izročeno na milost in nemilost. Ali je to človeško, ali ni on ravno tako vreden človeške družbe? Sodrugi, to se mora odstraniti, ali odstranilo se ne bo, dokler bomo roke držali križem, saj krivi smo sami, ker smo begali enkrat za klerikalizmom, enkrat za nacionalizmom, sami sebi pa nismo znali postaviti trdnega temelja. Delavci, pokažimo današnji reakciji hrbet in volimo v nedeljo, 11. septembra socialistično, to je 6. skrinjico, katera mora zmagati, ker je lista ubogih proletarcev, modernih sužnjev! Naj živi zmaga revnih nad krivičnim kapitalizmom! Dol v današnjo reakcijo! Naj živi socializem! Očividec. Histeričen napad so dobili zadnje tedne nasprotniki konsolidacije delavskega pokreta. Napadi v1 »Hnotnosti«, zlasti pa v »Napreju« kažejo, da so zgubili še zadnjo trohico samospoštovanja. Kolikor je v tem tisku laži in kako so podle, je težko opisati. Povojna zgodovina socialističnega pokreta, kakor jo slika >Naprej«, je ena bolestna halucinacija, ki kaže, da je pisec že na pragu blaznice. V-ečina dogodkov, ki jih opisuje na prav kriminalno lažnjivi način, spada v dobo, ko je še naši stranki tajni-koval sam g. Bernot. Ce bi se le senca teh očitkov re.s zgodila, bi morali mi, ki smo bili takrat v stranki prav navadni vojaki, vprašati ravno g. Bernota, zakaj natn teh stvari ni ra/.kril, da bi bili napravili red in očistili ozračje. Kar pa piše o vsedelav-skem izletu in Delavski zbornici, se pa pred tisoči in desettisoči očividci sam postavlja na laž. - Sicer bo pa obračun 11. septembra! Svetkov članek o volitvah v zagrebško Delavsko zbornico je kar za nekaj tednov zamašil sapo lažnikom okoli »Enotnosti«. Opomogli so si šele zadnji teden in napisali nekaj obrambe o svojih lažeh. Kakor je bilo že člankom na prvi pogled vidno, da so zlagani, je pa ta obramba naravnost medla in slabotna. Večino prejšnjih laži sploh ne vzdržujejo več, temveč so se obesili samo še na nekatere rešilne bilke, kakor izključenje nezavisnih organizacij in onemogočenje volilne pravice železničarjem in rudarjem. Mi še enkrat ponavljamo: Izključena ni bila niti ena organizacija in nezavisneži bi bili prav lahko postavili svojo listo, -če bi ne imeli strahu pred blamažo. Ulede volilne pravice železničarjev in rudarjev so se pa edino naše organizacije borile zanjo in dosegle tudi, ureklamlranlh. »Nezavisnl« Jih pa niso ure-klamlrali uiti 100, Številke govore jasno! » SINALCO Naie skrinjice so: v Ljubljani 3a na Kranjskem 4. na Štajerskem 6. BREZ ALKOHOLA^ S>J lirVM £-\V, £.XV, /'fs', / mWm u7/J\u Trbovlje. Velika nejevolja je med Trboveljskimi in Hrastnižkimi rudarji, zlasti med onimi, dekalistično orientiranimi. Diktatu Gustinčičevega omizja iz Ljubljane, da se morajo pokoriti strankini disciplini, ter agitirati in priporočali volilcem Benot-Mo-derndorferjevo listo, se upirajo vsi pravi revolucionarji in pravijo: Pri volitvah v oblastno skupščino pred šestimi meseci smo šli skupaj s SPJ in smo volili župana Sitarja in tudi zmagali, sedaj pa kar naenkrat ni več Sitar dober, ter nas hočejo prepričati, da je boljši socialist Moderndor-fer, ki je tudi patrijot, samo da je druge barve? Čemu naj se ogrevamo za te razbijače, ki so nas zmerjali še pred kraktim v svojem labžornalu »Naprej« z razbijači in lažikomunisti " klicali oblast proti nam, skoro cent. pet let. Dober primer nam je dal ber-notovski veljak pri zadnjih oblastnih volitvah v Ljubljani, ko je volil sam Ravnikarjevo-radikalno listo in se s tem še hvalil, da nobenemu ne zaupa. Kako pridemo potemtakem do tega mi, da naj mu mi zaupamo naše kroglice. Gospoda Bernota lista, nam je ravno tako tuja, kakor radikalna, zato ne gremo na volišče itd. Iz delavskega stališča se pasivnost ne more zagovarjati, čeprav je razumljiva taka sodba o svojih generalih. Moje mnenje je, da delavci brez izjeme, moramo na volišče, ter s protestom glasovati proti krivicam, ki jih vršijo meščanske stranke proti nam, zlasti morajo na volišče vsi oni razredno zavedni rudarji, ki smo trpeli za svoje prepričanje tedaj, ko je še gospod Bernot odobraval politiko ministerializma in sodelovanja v Jugoslovanski vladi. Proč s takimi usiljivci in razdirači strokovnega pokreta! V tem kratkem času se še nismo nič spremenili, ostanemo to kar smo bili ter volimo Združeno listo! Hrastnik. V nedeljo, dne 28. t. m. nas je prišel osrečevati srezki kandidat Gustinčič. Kako je priljubljen, je pokazala pičla udeležba. Shod bi se imel vršiti v veliki dvorani g. A. Logerja, ker pa ni bilo dosti poslušalcev, se je moral Gustinčič zadovoljiti v majhno sobo. Rudarjev je bilo navzočih 20. Gustinčič ni razvijal programa in ni povedal, kaj bo storil v slučaju izvolitve, za rudarje ali za staro upokojence, ali kakšno stališče zavzame proti izkoriščevanju TPD. To menda rudarji ne potrebujemo, saj imamo po Gustinčičevi zaslugi od leta 1920 vsega v izobilju. Kaj ne druže Gustinčič? Ampak mi socialistični delavci smo mu napoti. Potem pa občina, ker je v delavskih rokah. Saj smo izdajalci, ker gradimo stanovanjsko hišo z 24 stanovanji za naše stare rudarje. Mi pa vemo eno, da pošteni rudarji pač obsojajo tako blatenje našega župana, ker je več naredil za nas rudarje, kakor vsi od Gustinčiča do zadnjega Janeza. Verni njegov drug je po Hrastniku dobro znani De-kanceron Brujza, kandidat ženske zbornice. Ta gospod je domišljav nad vse. Sam je občinski odbornik, sodeluje in glasuje, potem pa sam sebe kritizira. Ko so šli rudarji od shoda, so sc zgražali nad tem nesramnim in demagoškim blatenjem, ker oni dobro vedo, da se za delavce od strani občine, od kar ista obstoja, toliko napravila, kakor sedaj v par mesecih. Komunisti hočejo z blatenjem poštenih sodrugov, oblatiti nas rudarje nad grehi, kar so jih storili od 1. 1920 dalje. Pa se motijo, rudarji dobro vemo, kdo je za nas kaj dosegel. Ravno ti razbijači so krivi današnje bede v revirjih, ker so organizacijo razbili in še sedaj odvajajo posamezne organizirane sodruge od organizacije. Seve Prednaznanilo! DTE. Svoboda v Studencih pri Mariboru priredi v soboto, dne 18. septembra 1927, v svoji telovadnici VINSKO TRGATEV. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov telovadnice, se vsa bratska društva prosijo, da istega dne ne priredijo nobenih veselic ter se polnoštevilno udeležijo naše prireditve. ODBOR. ne od orjunaške ali od klerikalne ampak od socialistične. Danes ne sliši nikdo od teh odrešiteljev kaj o razmerah pri TPD. Ako pa skliče Zveza rudarjev protestno zborovanje, pa gredo in agitirajo proti. Pa navzlic vsemu temu raste naša organizacija. To bode tudi pokazal 11. september, da je Hrastnik še vedno trdni kader prepričanih socialistov. Rudarji ali se bodemo res pustili od par komaj od šole odraslih mladeničev za norce vleči? Kdor zna sam misliti, se je že otresel teh škodljivcev in bo glasoval za socialiste. Revolucija na Jesenicah. Časi se izpreminjajo. Kolo sreče se suče. Generalček Tonček v krogu svojega štaba pa kuje revolucionarne načrte. Celi mesec so se pribijali. Klerikalni grenadirji vpije- K.i Martinovkah »preklet komune, daj kruha sem, da ne bo več prazna«. Ali ne veš da z božjo in našo pomočjo bo konec meseca revolucija. »Komunski Landšturmarji« pa vlačijo, vozijo, nosijo, da jim pot lije z obraza. Tri Martinove peči so bile v obratu, produciralo se je več, kakor pa v dobi, ko je obratovalo pet peči. Vse mogoče se je naredilo, da bi bil uspeh revolucije sijajnejši. Pa se še kak demokratski postopač najde, ki misli, da jim priprave za revolucijo ne gredo zadosti hitro izpod rok, ter jih malo vspodbudi »Naprej komuna, konec meseca bomo zmagali v enotni fronti«. Tonček pa pred Delavskim domom na vejci sedi, opazuje z veščim generalskim očesom, kje se njegova šturmtrupa peha. Ordonand Franček pa laufšrit z raporti maršira. Vse je v redu, patrijoti so malu faulast. Al bomo kakšne iberštunde naredili, pa brez procentov. Ja, ja, weitermachen. Konec meseca bo pa . . . Bližajo se zadnje ure, zadnje minute. Vse čaka — sedaj bo pa šlo los. Pred Martinovke postavljajo mize, inženir pa ukaže »vsak šiht ima dobiti po dva sodčka pive«. Zmaga *« A JI f* & p a « a >** 3 r* a 3 p«* j* •«» a Ali ste že preizkusili ..PROJfl" iečmenopo Karo? aisesmmmiseu Si Dobiva se ]o povsod. Dobiva se jo povsod. C1 «_ trj tl h~ n C1 C1 w~ C c tr s— —« n o tri