Murska Sobota, 16. junij 1988 • Leto XL • Št 22 • Cena 600 din
VREME
V petek in soboto dopoldne bo sončno in toplo, popoldne postopno poslabšanje s krajevnimi nevihtami.
Tudi v nedeljo bo še nestalno vreme.
20. juniju — dnevu civilne zaščite
Civilna zaščita v vsaki vasi in delovni organizaciji
Civilna zaščita, ki je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah, se v naši družbi vse bolj uveljavlja. V soboški občini ocenjujejo, to pa bolj ali manj drži tudi za Ostale pomurske občine, da je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek v organiziranju, opremljanju in usposabljanju kadrov za potrebe civilne zaščite. »V preteklosti je bila civilna zaščita organizirana predvsem v krajevnih skupnostih, danes lahko govorimo, da je v vsaki vasi in delovni organizaciji.
V preteklosti so bili kadri predvsem starejši, tisti, ki so ostajali zunaj vojaških razporedov, medtem ko sp danes to mlajši kadri, katerih povprečna starost je pod 40 let,« pravi komandant Občinskega štaba Civilne zaščite Murska Sobota, Aleksander Krpic. To so vsekakor spodbudne ugotovitve. Skupščina občine Murska Sobota je pred dnevi sprejela tudi odlok o novi organiziranosti civilne zaščite, po kateri so poleg splošnih enot, ki jih imajo v vsaki vasi, in delovni organizaciji, še tako imenovane specialne enote; To so gasilsko-tehnične enote, enote prve medicinske pomoči, veterinarske in ABK enote. Pripadniki teh so tudi opravili potrebno usposabljanje. Pri opremljanju teh enot sodelujejo tudi gasilska društva, Rdeči križ, kmetijska žadruga in drugi. Letos nameravajo po vseh krajevnih skupnostih tudi praktično preveriti usposobljenost teh enot. Sicer pa se je civilna zaščita izkazala pri lanskoletnih poplavah in neurju ter pokazala pripravljenost in usposobljenost za reševanje. Ob letošnjem dnevu civilne zaščite niso predvidene večje preskušnje enot civilne zaščite v Pomurju. V soboški občini načrtujejo, da bodo skupaj z občinsko gasilsko zvezo organizirali preskušnje enot civilne zaščite v mesecu požarnega varstva. Pri tem bodo posebej angažirali enote civilne zaščite v delovnih organizacijah in mestu Murska Sobota. Tako kot prejšnja leta pa se bodo pripadniki civilne zaščite iz Pomurja udeležili tradicionalne medrepubliške vaje, ki bo prihodnjo nedeljo v Slovenski Bistrici.
CIALNA POMOČ
Zaradi splošnega gospodarskega stanja se praznovanja danes in pred leti bistveno razlikujejo. Niso več polna obljub, postavljanja nerealnih ciljev, ne govorimo o naših velikih uspehih na svetovnem trgu..., ampak so tesno povezana z resničnimi razmerami, za katere sta značilna gospodarska in družbena kriza. Rezultati poslovanja v
Feri Maučec
nizkih osebnih dohodkih. Na te probleme so opozarjali občinski svet Zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije, vendar se odgovorni v organizacijah združenega dela reševanja te problematike ne lotevajo dovolj odgovorno. Poleg tega imamo v lendavski občini še čez 500 občanov, ki so prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje kot iskalci dela! V prihodnje naj bi zaposlovali predvsem tiste, ki bodo imeli ustrezno znanje, sposobnost, predvsem pa bodo pripravljeni delati v spremenjenih razmerah ob delovanju trga in ekonomskih zakonitosti. V vodstvih organizacij združenega dela se morajo uveljaviti strokovno uspo-sobjjenjjn prodorni kadri, ki bodo_ znali in zmogli voditi poslovno politiko, da se bo lahko hitro prilagajala razmeram na tržišču. To pa tudi pomeni, da bo treba spremeniti odnos, do pokrivanja večletnih izgub, ki nastajajo pri nekaterih proizvodnih programih v lendavski občini. Potrebne so nove vrste izdelkov. Za našega delovnega človeka pa tudi niso sprejemljivi zadnji interventni — linearni ukrepi o omejevanju osebnih dohodkov oziroma izplačil za osebno porabo v gospodarstvu in negospodarstvu. I/ dovoljenih okvirih gre sicer za samoupravno urejanje, vendar je to le navidezno. V nobenem primeru pa niso sprejemljiva zniževanja osebnih dohodkov v tistih organizacijah združenega dela, kjer so se izplačila v lanskem letu gibala v okviru določil družbenega dogovora.
Z ODLOČNOSTJO DO ZASTAVLJENIH CILJEV
Aktualni problemi zunanjetrgovinskega poslovanja kot dejavnika razvoja in trdnosti našega gospodarstva so bili tema posveta, ki ga je za direktorje večjih delovnih organizacij in predsednike slovenskih sozdov v Radencih pripravil center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Najodgovornejši predstavniki slovenskega gospodarstva so se zbrali predvsem zato, da bi se dogovorili, kako se organizirati in kako delati, da bi bili rezultati po ukrepih, ki jih je predlagala zvezna vlada, kar najboljši. Po oceni slovenskih gospodarstvenikov je končno vendarle prevladalo stališče, da je le tržno gospodarstvo tisto, ki nas lahko pripelje iz krize. Seveda je za dosego zastavljenih ciljev treba najprej zagotoviti vse pogoje, nato pa ukrepe tud j dosledno izvajati. Žal pa nekateri pritiski na socialne programe že kažejo, da še vedno ni prave pripravljenosti za izvajanje ukrepov.
Zbranim gospodarstvenikom je prvi dan posveta govoril predsednik - slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in opozoril predvsem na nekatere probleme, ki so še vedno prisotni tudi v slovenskem združenem delu. V letošnjih prvih štirih mesecih v Sloveniji še vedno pada obseg
industrijske proizvodnje, saj je v primerjavi z lanskim letom le-ta manjša za pet odstotkov, pa tudi napovedi do konca leta niso preveč ohrabrujoče. Izpad v proizvodnji naj bi se do konca leta sicer znižal na dva odstotka, vendar tudi za to še ni pravega zagotovila. Padec kupne moči na do
mačem tržišču pa bo gotovo vplival tudi na proizvodnjo, dosedanji podatki pa kažejo, da pri izvoznikih ni padala. Izvoz ostaja tako še naprej prednostna naloga, in če se bodo težnje letošnjih prvih mesecev'nadaljevale, v Sloveniji rezultati ne smejo izostati. V izvozno-uvoznih poslih je slovensko gospodarstvo v petih mesecih doseglo 150 milijonov dolarjev presežka, medtem ko znaša ta presežek v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu le 15 milijonov dolarjev.
Slovenski gospodarstveniki opozarjajo na zaostren likvidnostni položaj v združenem delu, ki se iz dneva v dan slabša. Obveznosti gospodarstva so še vedno prevelike in dogaja se, da se sredstva odlivajo na druge žiro
račune, in ne na tiste, kjer so ustvarjena. Za oživljanje proizvodnje bo potrebno tudi hitrejše prestrukturiranje, za dosego tega cilja pa je potrebno v večji meri pritegniti tudi sredstva družbenopolitičnih skupnosti. Seveda se bodo s preustrojem pojavili tudi presežki delovne sile, zato se zastavlja vprašanje, kako reševati to problematiko. V Sloveniji napovedujejo, da se bo letos število iskalcev zaposlitev povečalo že na 20 tisoč.
Slovensko gospodarstvo čakajo torej po ukrepih pomembne naloge, odstopanj od zastavljenih ciljev ne bi smelo biti, predvsem od ustrezne organiziranosti pa bodo v največji meri odvisni tudi rezultati.
L. Kovač
večini organizacij združenega dela sicer kažejo na pozitivne premike in uvajanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja v poslovanje, vendar pa dosežki kljub temu ne kažejo dejanskega stanja v ozdih gospodarstva in negospodarstva. Razmere v nekaterih organizacijah združenega dela zbujajo skrb. V tem trenutku je v najtežjem položaju Primat, tozd Skladiščna oprema. Zaradi tega je vprašljiva socialna varnost zaposlenih, še posebej kakih 100 delavcev, ki so zaradi pomanjkanja dela postali ekonomski presežek. S tehnološkimi in ekonomskimi presežki pa se srečujejo tudi drugod, zlasti v kovinski industriji in gradbeništvu. Neproduktivno zaposlovanje je v vseh organizacijah združenega dela še dokaj prikrito, čeprav se že kaže v manjši storilnosti glede na proizvodne zmogljivosti, pomanjkanju dela za vse zaposlene, slabih poslovnih rezultatih, predvsem pa v
Zniževanje osebnih dohodkov ob hkratni rasti življenjskih stroškov bi upravičeno sprožilo nezadovoljstvo. Gospodarsko stanje v nekaterih organizacijah združenega dela terja izdelavo posebnih programov za reševanje socialne varnosti delavcev. F prvi vrsti jih morajo izdelati organizacije združenega dela same, temeljiti pa morajo na prestrukturiranju proizvodnih programov in kadrov, na hitrejšem razvoju, ki naj bo rezultat znanja, ustvarjalnosti, strokovnosti slehernega delavca in njegovega osebnega angažiranja za skupne rezultate, ne pa na povečevanju socialnih pomoči. Naš delavec v socializmu po meri ljudi ne potrebuje miloščine, ampak uči n ko vit socialistično-samoupra -vni sistem, v katerem bo zagotovljeno delo in s tem njegova eksistenca. 
MARIJA DOBRIJEVIČ
USTANOVITEV KMEČKE ZVEZE NA TIŠINI
GORIČKO 88 je pred vrati
SIMBOLIKA V KAMNU IN VODI - R^d« ni bilo tako atraktivno, kot zna biti spust s splavom po Muri od Doklezovja do Murske šume, ki ga napovedujejo za 25. junij,  pa smo na popotovanju po območju t. i. J skega parka Mura marsikaj videli in doživel. Predvsem pa smo prisluhnili vodi, iška p — morda tudi do samih sebe — in med drug! ujeli v fotoobjektiv prizor, ki je pred va • Mlinski kamen na obali pomurske reKe, ozadju Mura, kalna in deroča. Poglejte na osmo stran! B. Ž. Foto: N. Juhnov _____
ZA ZADRUGO PO MERI KMETOV
Ne le na desnem, marveč tudi na levem bregu se prebujajo bi mogli pripomniti k nedeljskemu shodu kmetov in kmetic v kulturnem domu na Tišini, kjer so po treh urah zborovanja ustanovili krajevni odbor Slovenske kmečke zveze.
Kakih I50 zbranih iz krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci ter drugih krajev Prekmurja — tudi predstavniki zadruge so prišli — pri razmišljanjih o kmetijstvu in odnosu družbe do kmeta niso izbirali besed. Največ krepkih je padlo na rovaš gmotnega položaja kmetov, cenovne politike v kmetijstvu, zadružništva, ki tako, kakršno je, ne služi svojemu namenu — kmetijske zadruge so bolj podobne trgovskim organizacijam kot operativno-pospeševalnim ustanovam —, in političnega organiziranja kmečkega stanu. Tribuna se je zavzela za zadruge po meri kmetov in ponovila, podobno kot na tribunah v Ljubljani in Ljutomeru, da hoče biti kmečka zveza samostojna in neodvisna stanovsko-politična organizacija kmetov. V bistvu so se strinjali z zadnjim pozivom Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, naj živinorejci ne oddajajo goveje živine za manj kot tri tisoč dinarjev za kilogram žive teže. Ekonomska cena je bila namreč že v aprilu po računih Kmetijskega inštituta Slovenije 3500 dinarjev za kilogram žive teže.	......
Na tišinski javni tribuni, ki jo je sklical iniciativni odbor pri krajevnem uradu, smo slišali, da so se tod že pri-nravljali na ustanovitev društva kmetovalcev, saj bi se na tako organiziran način laže in učinkoviteje uprli nameram elektrogospodarskega in vodnogospodarskega lobija da na Muri zgradita verigo vodnih elektrarn. Ob koncu zborovanja so navzoči s ploskanjem pritrdili sklicateljem in delovnemu predsedstvu, da je treba v zvezi z zadnjimi aretacijami in zapiranji na Slovenskem poslati na republiko protestno noto.	B. Zunec
Še nekaj dni in soboški dom učencev bodo napolnili brigadirji z vseh koncev naše domovine. Na petkovi 1. seji skupščine mladinske delovne akcije Goričko 88 so delegati sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter o načinu združevanja dela in sred-stev za izvedbo akcije, program dela na delovišču, program interesnih dejavnosti in plan prihodkov in odhodkov.
Dve letošnji največji delovišči bosta cesta Poznanovci— Kovačevci —Otovci —Vidonci v dolžini 5 kilometrov in 7 kilometrov ceste med Moščanci in Križevci. Brigadirji bodo kot že ponavadi, izkopavali obcestne jarke, širili vozišče in urejali bankine. Investitor teh del bo soboški sis za ceste. Poleg tega pa naj bi 70 brigadirjev približno mesec dni urejalo melioracijske objekte v okviru KZ Panonka.
Ponudba interesnih dejav nosti je takšna kot že nekaj zadnjih let in je mogoče že nekoliko zastarela. Potrebno bi bilo nekaj svežih, sodobnih
idej, ki bi na akcije privabile več mladih. Marsikaj pa bo seveda odvisno od brigadirjev, njihovih sposobnosti in želja.
skupaj naj bi prišlo 450 mladih, vendar pa je vprašanje, če bodo prišle vse brigade s 40 brigadirji.
Delegati so se na seji dlje časa zadržali pri točki razno. Šlo J*?* ra?Pra™ ° štabu akcije, konkretneje za komandanta. Republiška konferenca, ki je po 7. členu že omenjenega samoupravnega sporazuma (in ki so ga podpisali delegati na tej seji) dolžna zagotoviti in usposobiti vodstvo akcije, je za to funkcijo predlagala Janeza Arharja. S tem predlogom se ne strinja občinska konferenca mladih Murske Sobote in drugi iz občine, pa tudi nekateri brigadirji, ki so bili že lani na akciji Goričko. (Janez Arharje bi! lani na akciji namestnik komandanta za naselja in nekateri brigadirji z njim niso bili zadovoljni.) Odločitev so preložili za nekaj dni, čeprav je najbrž že skoraj gotovo, da bo predlagani vodi! letošnjo akcijo.
In od kod bodo prišli letos? V prvi izmeni, ki bo od 26. junija do 23. julija, bodo vihteli krampe in lopate mladi iz Maribora, Hadžičev, Brusa, Alibu-narja, brigada JLA, ki bo prišla iz Sarajeva, in skupina Rdečega križa Slovenije. Brigadirji iz Radovljice, Bitole, Dimitrov-grada, Mališeva, Splita in iz Francije (mladi zdomci) pa naj bi sodelovali v drugi izmeni od 24. julija do 20. avgusta. Vsega
In kako bo z denarno platjo letošnje akcije? Po samoupravnem sporazumu o mladinskem prostovoljnem delu je zagotovljenih dobrih 100 milijonov, vendar pa je že zdaj jasno, da ta sredstva ne bodo zadoščala, 'saj je izračun odhodkov po sedanjih cenah 132 milijonov.
S. Ebry
aktualno doma in po svetu
Samo se nekaj vec kot 90 dni nas loci od olimpijskih iger, ki bodo tokrat v juznokorejskem Seulu. Deželo pretresajo predvsem študentski nemiri in južnokorejske oblasti pripravljajo stotisočglavo vojsko policistov in vojakov, ki bodo varovali okoli 9 tisoč nastopajočih z vseh koncev sveta. Udeležbo na tokratnih poletnih OI so odpovedale le Kuba, Etiopija in Severna Koreja. Na sliki: kot nekakšna generalka — spredaj sedijo protestirajoči študenti, za njimi kordon varnostnikov.
Previdno do novih cen
Bo zdaj, ko so cene praktično sproščene, v mesnicah dovolj mesa in v trgovinah mleka? In po kakšnih cenah? Država že žuga, da bo marsikaj uvozila, če se bodo domači pridelo-
Postopek pospešen
Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik je pred dnevi dobil zagotovilo predsednika predsedstva SFRJ Raifa Dizdareviča, da bo storjeno vse, kako bi postopek Janše, Tasiča in Borštner-ja pospešili.
Ker je pravno delo izredno obširno in da bi res pospešili postopek, bo okrepljeno strokovno osebje pravosodnih organov v Ljubljanskem armadnem območju, ki se ukvarja s postopkom. Raif Dizdarevič je tudi zagotovil, da bo javnost o vsem obveščena, takoj ko bo postopek končan, je rečeno v sporočilu republiškega komiteja za informiranje.
KRI NI VODA
Ja, v frakih in cilindrih nekoč, ki niti ni tako daleč, potem pa prav tako v »dostojnih oblekah,« so se smeli v javnosti pojavljati diplomati, državniki, poslanci...
Poslanka liberalne stranke v Italiji Ilona Staller, ki se je je prijel vzdevek Cicciolina, pa kar takole, v tej mrežici. Odkar je članica rimskega parlamenta, ne snema več pornografskih filmov. Bo jih pa še, kot pravi, saj ji je zdaj »komaj« 37 let. Zagrebški Vjes-nik je zapisal, da je Ilona, oprostite, Cicciolina, morda najbolj popularna Madžarka na Zahodu. Pred kratkim je že drugič obiskala svojo prvotno domovino, ki jo je zapustila leta 1974, ko je šla s trebuhom (?) za kruhom. Madžarski vladni list Magyar hirlap ji je menda omogočil, da je v domovini izrazila svoje politične ideje: nasprotovanje atomski energiji in svojo privrženost svobodni ljubezni. Same resne zadeve; pa naj še nekdo reče, da je politika ...
—Deset let Alpe—Jadrana—
Prejšnji teden so v avstrijsko-koroškem letoviškem Bad Kle-inkirchheimu s slavnostnim zasedanjem delovne skupnosti počastili desetletnico. Sedaj predsedujoči v skupnosti, koroški deželni glavar Leopold Wagner, je povabil tudi zunanje ministre Jugoslavije, Avstrije, Italije, ZR Nemčije in Madžarske, se pravi iz držav, katerih obmejne republike, dežele ali pokrajine so včlanjene v to skupnost.
Trenutno je 16 članic skupnosti (iz Jugoslavije SR Slovenija in SR Hrvaška) in na ozemlju 276 tisoč kvadratnih kilometrov živi več kot 37 milijonov ljudi.
Na srečanju, ki je bilo slavnostno in hkrati delovno, so poudarjali pomen manjšin, ki živijo na območju skupnosti Alpe-Ja-dran.
S »skupno izjavo«, ki so jo dvajsetega novembra 19-78 v Benetkah podpisali predsedniki devetih obmejnih republik, regij in pokrajin, so ustanovili delovno skupnost A-J'. Sprva so zasnovali štiri komisije: za urejanje prostora, za promet, za kulturo, informiranje, znanost in mladino ter za gospodarstvo. V desetletju delovanja skupnosti, ki jo vodijo po dve leti predsedniki politično-izvr-šilnih organov (pri nas n. pr: predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS) posameznih članic, se je nabralo veliko strokovnih in drugih gradiv, ki obravnavajo vprašanje skupnega interesa. Pomembni pa so tudi posamični interesi članic skupnosti: Avstrija hoče podporo pri urejanju njenih odnosov z evropsko skupnostjo, italijanska Furlanija-Julijska krajina želi sodelovanje članic skupnosti A-J pri njenih gospodarskih aranžmajih s Sovjetsko zvezo, avstrijska dežela Štajerska pa pripravlja veliko tehnološko razstavo. Članice skupnosti bodo na jesen sodelovale tudi na strokovnem simpoziju o varstvu Jadranskega morja. Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar se je srečal tudi s predstavniki koroških Slovencev.
valci in izdelovalci začeli preveč monopolno obnašati — kar se sme prebrati in razumeti kot (neargumentirano navijanje cen. Seveda pa je potrebno pri zdajšnjem ocenjevanju gibanja cen v sferi kmetijstva upoštevati, da je ekonomski položaj te gospodarske veje izredno slab in da je tako tudi zategadelj, ker se cene živine, na primer, niso popravljale domala deset mesecev. Če so mesarji hoteli klati, so morali živino plačevati po tržni ceni, ki je bila sicer znana, ne pa tudi priznana. In prav te cene, ki so bile okoli 40 odstotkov višje od uradne, so zdaj postale splošno veljavne. In ker se je podražila živina, se mora podražiti tudi meso, to je menda vsem jasno. Manj jasno pa je, za koliko, kajti vedeti je treba, da je kupna moč omejena in bo jutri ali pa pojutrišnjem še bolj. Če kdo misli, da smo s sprostitvijo cen probleme v glavnem rešili, se hudo moti. Nismo jih, res pa je, da smo jih s to potezo začeli reševati. Težko je verjeti, da bo povprečni Jugoslovan sposoben plačati za mleko ali meso tolikšno ceno, kot bi morala biti za pokritje vseh stroškov prireje in predelave..
Kmetu smo torej dali možnost, da nastavi za bika ali mleko tolikšno ceno, kolikor pač to v resnici stane, nismo pa dali drugim državljanom možnosti, da bi to ceno potem lahko tudi plačali. Kako se tem rečem stre
že, bo pač potrebno pogledati pri tistih, ki imajo kmetijstvo dobro urejeno — zahodnoevropskih državah na primer. Tamkaj dobi kmet ustrezno plačilo za svoje delo in blago, toda precejšen delež njegove cene pokriva država iz proračunov. Tudi do tretjine družbenega proizvoda, doseženega v kmetijstvu, se vrača v kmetijstvo v obliki različnih spodbud, pri nas pa komaj poltretji odstotek. Grožnja, da bomo hrano uvažali, če bo domača predraga, je zelo kratkovidna. Neumnost je tudi govoriti o svetovnih cenah kmetijskih pridelkov, kajti takšne cene praktično ni: avstrijsko maslo je pri nas cenejše kot v Avstriji, kajti to, kar pride k nam (ali pa kamorkoli drugam izven države) je tržni presežek, podprt z ogromnimi državnimi denarji. Na kratko — povsod v svetu so domicilne cene višje od tako imenovane svetovne, in to si Velja zapomniti.
Kmetijci so sicer nenehno poudarjali, da so cene prenizke in da hočejo imeti njihovo svobodno oblikovanje, zdaj pa, ko to imajo, previdno in počasi tipajo na vse strani, kajti zavedajo se, da bi. cenovni šok ne bil usoden samo za potrošnike, temveč tudi za njih same. Skoraj zanesljivo pa je, da bodo pridelovalci hrane prej ali slej izoblikovali ekonomske cene in zdi se, da bi država pri tem oblikovanju morala sodelovati. Ne tako kot doslej, temveč drugače: kjer se le da, bi morala kmetijcem ponuditi boljše pogoje (beneficirane obresti, kajti kmetijstvo nima praktično nič lastnega denarja), mu pomagati z raznimi subvencijami in na tak način doseči dvoje: kmetovalci bi dobili toliko, kolikor jim v resnici pripada, ljudstvo pa bi jedlo hrano po znosnih cenah.
(G V)
V ŽARIŠČU DOGODKOV
Verjetno med vsemi letošnjimi obletnicami prav 40-letnica Splošne deklaracije človekovih pravic (Deklaracijo je 10. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina OZN) ponuja največ snovi za razmišljanje o današnjih vprašanjih. S to Deklaracijo je bila namreč določena poglavitna vsebina danes, onče priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vsebina, ki je bila kasneje še natančneje razčlenjena v vec kot petdesetih mednarodnopravnih aktih in sprejeta v notranjepravne ureditve držav kot skupna dediščina pravne kulture človeštva. S tem pa je bilo doseženo še nekaj — dokončno je odpravljen dvom o tem, da so vprašanja človekovih pravic po svojem bistvu predmet legitimnega zanimanja mednarodne skupnosti, piše v Naših razgledih Danilo Turk, o čemer objavljamo krajši povzetek.
0 človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah danes
Priznavanje zgodovinskega pomena Splošne deklaracije človekovih pravic pa ne sme zavesti v zmotno prepričanje, da gre za enostaven in zlahka uresničljiv dokument. V obojem, to je glede vsebinske popolnosti in doslednosti ter glede uresničljivosti, je Deklaracija načela nekaj vprašanj, ki so še danes odprta.
Poskušajmo to abstraktno trditev podkrepiti z nekaj ilustracijami, ki jih ponuja samo besedilo Splošne deklaracije človekovih pravic. V njem najdemo kai različne sestavine. Tu so klasične državljanske in politične pravice, kot so pravica do svobode in osebne varnosti, pravica ne biti podvržen samovoljnemu vmešavanju v zasebnost, družino, dom in dopisovanje, pravica do svobode gibanja, pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi, pravica do svobode izražanja in pravica do mirnega zborovanja in združevanja. Poleg njih pa te Deklaracija razglasila tudi take ekonomske, socialne in kulturne pravice, kot so pravica do dela, do svobodne izbire zaposlitve, do pravičnih in ugodnih delovnih okoliščin in do zaščite pred nezaposlenostjo, pravica do počitka in prostega časa, pravica do ustrezne življenjske ravni, pravica do izobraževanja itd. In naposled, in morda presenetljivo, je Deklaracija razglasila tudi pravico vsakogar do take družbene in mednarodne ureditve, v kateri bodo vse druge pravice v polni meri uresničene.
Deklaracija pa ima tudi nekaj
soDELOvanje
globus
» Kot smo že poročali, se je pred leti pojavilo v Beogradu združenje občanov soDELOvanje. Gre za Združenje drobnih kmetovalcev, v glavnem mestnih vrtičkarjev oziroma lastnikov majhnih površin zemlje. nekakšnih polvikendarjev.ki vidijo v organiziranem delovanju od semena do prodaje pridelkov napredek zase, mesto in sploh družbo.
Za soDELOvanje so se odločili v zadregi zaradi dosedanjih kooperacij, zadrug in podobnih organizacij, ki temeljijo na posesti in neposestniškem obdelovanju zemlje, ki je lastno mestnemu prebivalstvu v smislu dopolnilnega dela zaradi stabilizacije družinskih prihodkov oziroma lastnega življenjskega standarda. Je pač še hibridni čas, v katerem praktično še prevladuje, navkljub vsem drugačnim političnim opredelitvam, državnolastninski odnos, zlasti glede zemlje.
Kaže, da so beograjski vrtičkarji in poljedelci na majhnih površinah zemlje uspešno premostili zadrego, ki sicer lomi mnoge funkcionarje. kakor slišimo iz dneva v dan, najbolj pa menda prav one v Beogradu in Srbiji nasploh. Slišati je namreč, da se tukaj kar energično zavzemajo za zakon o podjetjih, kratek in jedernat, kakor radi pou-s darjajo, ki naj bi .zamenjal zakon o združenem delu, oziroma odpra-Q vil zmedo, ki da jo povzroča.
Da tega ne slišimo kar tako, nas prepričuje beograjska televizija CC s posredovanjem razgovorov, ki jih ima z najbolj odgovornimi ljudmi ^glavnega mesta in republike tudi na to temo. Med njimi je bil neda-z-s. vno tudi ekonomist Zoran Pjanič, ki si je pilotsko umival roke glede l~ zakona o združenem delu, češ da ta zakon oziroma načela združene-UJga dela s tem zakonom o podjetjih sploh ne bodo okrnjeni, saj ne gre m za odpravljanje tozdov in sozdov oziroma takega organiziranja, tem-|^| več le ta to, da naj bi bilo podjetje pravni subjekt.
Laiku menda sploh ni jasno, kaj je za to oziroma s to zadevo, ki Q zveni kot nekakšno urejanje odnosov samo med državo in podjetjem, bržčas na državnolastninski osnovi ali nečem podobnem, vendar je sleherniku povsem jasno, da gre za različice, ki nimajo nič skupnega, LO pa naj jih še tako vdevamo v ideje dela.
0^ Podoben vtis zbuja tudi razpravljanje, ne samo kidoarsko na minuli konferenci Zveze komunistov, o nujnosti sklicanja izrednega kongresa Zveze komunistov, ki da naj preseka, kot gordijski vozel, nastale gospodarske in druge težave. Razlage so kaj preproste: zbrisati je treba omahljivost, oportunizem, sektaštvo in kar je še takega in podobnega in začeti velik pohod naglih sprememb na bolje, kakor da bi šlo za nekaj, kar je odvisno samo od dobre volje tistih, ki to tako hočejo.
Zatorej je zelo vprašljivo, ali se za zakonom o podjetju ne skrivajo ideje lastnine ali (kot bi se srbohrvaško lahko izrazilo v primerjavi s soDELOvanjem) soVLASTništva, torej oblastništva nad občani, ki se tako ali tako tudi do zdaj »ne pitaju« (jih ne vprašajo za mnenje in soglasje) pri odločanju.
V podobnem žargonu bi lahko rekli temu »paRADni« odnos, čeprav DELO kot tako izgublja svoj idejni smisel pri taki hoji v prihodnost nekakšne nove monolitnosti.
Kaj je pravzaprav za tem ? To je vprašanje, ki si ga občani zastavljajo v marsikateri različici dogajanja pri nas. nazadnje tudi ob dogajanjih v Sloveniji. Iz vprašanja pa zveni nekakšen preplah, da se razmere tudi politično in ideološko ne bi še bolj poslabšale kot v gospodarstvu, da ne bi tako zakorakali nazaj, namesto naprej.
Optimisti kajpak nimajo takšnih strahov, ker pravijo, da časa pač ni mogoče zaustaviti, pa naj si kdo to še tako želi: saj so celo tisti, od katerih smo povzeli model tako imenovanega realnega socializma, nehali verjeti v zveličavnost takšnega socializma in iščejo spodbude v samoupravljanju, ki smo ga kot način hoje v socializem najprej sprejeli v življenjsko prakso pri nas.
Res pa je razlaščanje dosežene moči kaj huda zadeva: to razlaščanje se ne more dogajati samo v kabinetih, forumih, skupščinah in na podobnih mestih : uspešno je le, če v njem sodelujemo vsi. Kako ?
Odgovorila bo prihodnost.
pomanjkljivosti: ne vsebuje npr. določil o pravicah manjšin — in to kljub dejstvu, da je več držav, med njimi zlasti Jugoslavija (ki jo je tedaj v ZN zastopal dr. Joža Vilfan), dajalo predloge v tej zvezi. To je velika pomanjkljivost ne le Deklaracije, marveč sodobnega mednarodnega prava nasploh, pomanjkljivost, ki veliko pove o nedokončanosti procesa graditve sistema piavnega varstva človekovih pravic. Če je namreč res in morda tudi prav, da ima v demokratični družbi večina glavno besedo, morajo biti pravice manjšine skrbno varovane, posebej takrat, ko gre za pravice, ki ščitijo etnično, naroano-stno ali versko identiteto manjšine.
Pri nas se v zadnjih letih vse več ljudi zaveda pomena in možnosti tistih temeljnih, državljanskih in političnih pravic, ki so jim vselej pripadale. V kriznih družbenih razmerah so jih začeli tudi vse bolj uporabljati. Uveljavljanje samoupravne demokracije in samega njenega izhodišča, to je pravice do samoupravljanja, ki je pri nas priznana kot ena človekovih pravic, zahteva dosledno, tako rekoč absolutno spoštovanje takih klasičnih državljanskih pravic, kot sta svoboda misli in vesti ter zlasti svoboda izražanja. Te pravice so samoupravne in seveda tudi vsake druge demokracije. Tudi druge klasične državljanske in politične pravice niso nič manj pomembne s tega stališča. Pravice, ki ščitijo človekovo osebnost v sodnih, upravnih in drugih postopkih,
pravica do svobode mirnega zborovanja in združevanja in s tem povezana pravica do stavke so tiste obče veljavne pravice, ki omogočajo resnično življenje samoupravni demokraciji. Prav zato je treba podpreti nove zamisli uveljavljanja pravice do svobode združevanja in drugih pravic te vrste, zamisli, ki jih je veliko zla: sti zadnji čas. Tovrstne zamisli bi morale biti deležne ustrezne pozornosti tudi v razpravah o spremembah v našem pravnem sistemu.
Sedanja razprava o ustavnih amandmajih žal ni zasnovana tako, da bi omogočala dovolj temeljito razčlenitev problematike človekovih pravic v našem ustavnem sistemu. Ne glede na to pa so nekatera vprašanja tako očitna, da jih je treba obravnavati. Naj tu omenim dve vprašanji te vrste.
Ker predstavljajo prej omenje: ni mednarodnopravni akti obči mednarodnopravni standard zaščite človekovih pravic in ker ie Jugoslavija ratificirala oba Pakta, bi bilo njuno vsebino vsekakor treba upoštevati v spreminjanju ustave in dopolniti citirana določila. Mednarodni pakt, ki ga je Jugoslavija ratificirala še pred sprejetjem veljavne Ustave, namreč določa, da nekatere pravice ne smejo biti derogirane (razveljavljene) niti v takih izrednih razmeran, ki ogrožajo obstoj države, v razmerah, ko je z zakonom uvedeno izredno stanje, in ko so druge pravice lahko podvržene omejitvam. Te, posebej strogo varovane pravice, so: pravica do življenja, pravica ne biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, pravica ne biti podvržen suženjstvu, pravica do pravne osebnosti in pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi.
Te pravice torej po veljavnem mednarodnem pravu ne smejo biti derogirane v nobenem pri-
ALŽIR — Na sestanku voditeljev arabskih držav so dali podporo mednarodni mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu. S posebno resolucijo so zahtevali sklic te konference. Sklepni komunike tega sestanka izrecno poudarja pravico Palestincev do svobodne in suverene države.
ANKARA — Tudi v Turčiji so ustanovili Stranko zelenih, ki se zgleduje po podobnih strankah v Zahodni Evropi. Novo stranko je ustanovila skupina intelektualcev, v kratkem pa bodo predstavili tudi svoj program.
BRUSELJ — Dvanajst članic Evropske skupnosti je leta 1986 namenilo 114 milijard dolarjev za subvencioniranje svojih gospodarstev. Prva na seznamu držav, ki so med letoma 1981 in 1986. najbolj podpirale svojo industrijo, je Italija, sledijo pa ji ZR Nemčija, Francija v V. Britanija.
MOSKVA — SZ je uradno povabila generalnega sekretarja OZN P. de Cuellarja, predsedujočega v gibanju neuvrščenih, zimbabvejskega predsednika R. Mugabeja, predstavnike članic Varnostnega sveta in delegate posebnega zasedanja OZN o razorožitvi, naj si pridejo ogledat, kako bodo v ukrajinskem oporišču Sarna uničevali rakete s srednjim in v kazahstanskem oporišču Sarjozek rakete s kratkim dosegom.
MOSKVA — V okviru proslav ob tisočletnici ruske pravoslavne cerkve so pred dnevi v Zagorsku razglasili devet novih svetnikov. Med njimi so vojskovodje, slikarji, filozofi in duhovniki. Doslej je ruska pravoslavna cerkev razglasila za svetnike 1500 oseb.
BRUSELJ — Konec marca se je brezposelnost v dvanajstih državah EGS zmanjšala za 2,1 odstotka ali za 340 tisoč. Se vedno pa je brez dela 10,4 odstotka aktivnega prebivalstva ali nekaj čez 16 milijonov ljudi. Največjo stopnjo brezposelnosti ima Španija.
TRIPOLI — Uradni krogi v Libiji menijo, da ZDA načrtujejo novo agresijo na Libijo.
LUANDA — V Brazzavillu so aretirali pet visokih kongovskih funkcionarjev, ki so jih obdolžili, da so sklenili triletno pogodbo o skladiščenju strupenih industrijskih odpadkov v Kongu. Gre za strupene odpadke iz ZDA in nekaterih zahodnoevropskih držav.
NEW YORK - Opazovalci Združenih narodov ugotavljajo, da je SZ iz Afganistana doslej umaknila 10 tisoč vojakov in po njihovem mnenju ni nobenih znakov, ki bi kazali na upočasnitev umikanja sovjetske vojske iz te države.
Viktor Širec
globus
meru. Pa tudi druge državljanske in politične pravice, tiste, ki ne sodijo do svobode gibanja itd., smejo biti z zakonom razveljavljene ali omejene le, če je to nujno zaradi zaščite nacionalne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja ali morale.
Četudi sicer sedanja ustavna reforma ni zasnovana tako, da bi vodila k temeljitim spremembam, vključno s tistimi, ki bi jih bilo treba sprejeti na področju varstva človekovih pravic, pa je ta vprašanja vendar treba odpirati, vsaj kot teme za možne razprave v prihodnje.
Med temami, ki bi ta čas zaslužile pozornost, bi moral biti tudi predlog, doslej že večkrat izrečen v strokovnih razpravah, naj bi Jugoslavija ratificirala Fakultativni protokol k Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in še tako pridružila tistim 38 državam (pogodbenicam omenjenega Pakta), ki so to že storile.
Država, ki ratificira Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, s tem prizna pristojnost Odbora za človekove pravice (ustanovljenega z omenjenim Mednarodnim paktom), da obravnava sporočila tistih posameznikov pod jurisdikcijo te države, ki trdijo, da so žrtve kršitve človekovih pravic, priznanih s Paktom. Bistveni pogoj ?a obravnavo tovrstnih sporočil je, da je posameznik že prej izkoristil vsa domača pravna sredstva. Ne gre za pravi pritožbeni postopek, saj Odbor za človekove pravice (drugače od podobnega postopka pred evropskim Sodiščem za človekove pravice v okviru Evropskega sveta, ki se utegne končati s sodbo tega sodišča) ne izreka obvezujoče sodbe, mar-več, potem ko je ugotovil,.da je sporočilo dopustno in ko je dobil tudi stališča prizadete države, izda svoje mnenje, ki ga nato pošlje prizadeti državi in avtorju sporočila. Nadaljnje ukrepanje je stvar te države same.
STRAN 2
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so namenili največ pozornosti obravnavi osnutka delovnega programa IS o pripravi sprememb in dopolnitev dolgoročnega načrta soboške občine za obdobje 1986—2000 in za srednjeročno obdobje 1986—1990. Govorili pa sp tudi o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter za opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota. Razpravljali so tudi o gradivih za skupine delegatov za zbore republiške skupščine.
MURSKA SOBOTA — O predlogu za začasni ukrep družbenega varstva v PZC, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota so razpravljali tudi na seji občinskega sveta Zveze sindikatov. Strinjali so se s tem predlogom družbenega pravobranilca samoupravljanja, ker želijo, da se medsebojni odnosi v tej zdravstveni ustanovi čim prej uredijo. Sicer pa so na seji obravnavali tudi rezultate gospodarjenja v občini v prvem trimesečju letos in problematiko glede interventne zakonodaje. Na koncu seje pa so razpravljali o gradivu za razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in se seznanili z nekaterimi aktualnostmi.
GORNJA RADGONA — Prejšnji teden so se na izredni seji sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata. V radgonski občini so namreč izračunali, da bi, če bi morali osebne dohodke v gospodarstvu uskladiti že do konca junija, to pomenilo znižanje plač ponekod tudi za več kot 60 %. Predstavnik IS je povedal, da se razlaga zakona o OD iz ure v uro spreminja. Po novem jih bo potrebno uskladiti šele do septembra, kar naj bi pomenilo, da ostanejo le-ti v maju in juniju na aprilski ravni. Edina izjema je Kmetijska zadruga, ki je lani prepočasi dvigovala plače, zato naj bi tam do oktobra izplačevali zajamčeni osebni dohodek.
LENDAVA — Predstavniki Ine Nafte Lendava so na seji kolektivnega poslovodnega odbora sozda Ina Zagreb, ki se je tokrat sestal v Lendavi, seznanili vodstvo o razvojnih programih lendavske delovne organizacije. Najbolj »vroča« je bila pobuda o obnovi lendavske rafinerije in s tem tudi o povečanju zmogljivosti. Za ta program in za nekatere druge so se dogovorili, da je treba narediti ustrezne elaborate, in če bodo ti pokazali, da gre za gospodarsko smotrne naložbe, potem jim gre vsa sozdovska podpora. Seje kolektivnega poslovodnega odbora Ine Zagreb so se udeležili tudi predstavniki Ininih delovnih organizacij, s katerimi Nafta Lendava redno sodeluje.
TURNIŠČE — V vaseh krajevne skupnosti Turnišče so imeli v nedeljo referendum o uvedbi krajevnih samoprispevkov. Najvišji odstotek glasovalcev je zaokrožil »za« v Renkovcih, in sicer 87, nato v Turnišču, kjer je za samoprispevek glasovalo 81 odstotkov; v Nedelici je bilo za samoprispevek 77 odstotkov volilcev, precej slabše pa so se tokrat odrezali v Gomilici, kjer seje pozitivno izjavilo 56 odstotkov tistih, ki so prišli glasovat. Menda je vzrok za slab izid referenduma v tem kraju neenotnost med predstavniki naselja.
LENDAVA — Predzadnjo sredo so na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava obravnavali uresničevanje sanacijskega programa v Primatovem tozdu Skladiščna oprema. Ugotovili so, da tozd Marketing Maribor ne jamči nemotene prodaje, zato je nujno, da se s prodajo spoprime lendavska organizacija sama. Izvršni svet občinske skupščine je to pobudo sprejel, podpira pa tudi vse druge ukrepe, ki jih bodo sprejeli v tem 400-članskem kolektivu, da bi se otresli izgub.
MURSKA SOBOTA — Na skupnem dogovoru so se v petek sestali predstavniki iz lendavske in soboške občine, da bi sooblikovali pripravo programov pripadnikov madžarske narodnosti za republiško kulturno skupnost v letu 1989. Pogovor je potrdil daje na tem področju med narodnostnima sisoma še vedno premalo sodelovanja in da so občinske meje ovira v skupnih prizadevanjih. Ta so znana, pa tudi izhodišča za pripravo programov po kriterijih, kot so kakovost, pestrost, gospodarnost, smotrnost in odmevnost. Merila za kritje stroškov pa določajo 80-odstotni delež za knjižnično dejavnost, polovični v založništvu in 25-odstotni, kadar kulturna skupina ali društvo gostuje na območju druge občine. Pri gostovanjih v tujini se stroški delijo med gostujoče in gostitelje, stiki z matičnim narodom pa bodo po napovedanih spremembah pri prehodu čez mejo, ko dinar na Madžarskem ne bo več dobrodošel, gotovo razrahljani.
MURSKA SOBOTA — Delavci srednješolskega centra TPU v Murski Soboti so na zboru delavcev v preteklem tednu izrazili svoje nestrinjanje s stališči občinskega sindikata, ki med drugim obsojajo drugi dan stavke učiteljev, stavkovnemu odboru pa očitajo preširoka pooblastila. Razpravljalcem, med njimi so^ bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in enote Zavoda za šolstvo, so razčiščevanja o tem, kar je bilo, vzela največ časa, le posamezniki pa so se spraševali o osnovnih smotrih: kako končati to šolsko leto in še pomembnejšem — kako zagotoviti normalen začetek pouka v septembru. Da bi res naredili kaj konkretnega, je bil predlagan skupen odbor, ki mu bo po vsej verjetnosti prva skrb materialni položj šolstva in učiteljev, sicer pa konkretnih sklepov niso mogli sprejeti, ker po dobrih dveh urah in pol zbor ni bil več sklepčen.
do tedna
Pingpong s soboškim kopališčem
Odkar je bil leta 1983 sprejet odlok in je letno javno kopališče v Murski Soboti preneseno v komunalno dejavnost, se pojavljajo problemi z vzdrževanjem. Tozd Komunala Sobota, ki v skladu z občinskim odlokom o komunalnih dejavnostih upravlja ta objekt širšega družbenega pomena, se namreč vseskozi srečuje s težavami, kako zagotoviti potreben denar. Podatki kažejo, da se s prodajo vstopnic in gostinskimi storitvami krije le tretjina stroškov za vzdrževanje kopališča, v boljših sezonah, kar je v prvi vrsti odvisno od lepega vremena, pa zagotavljajo kvečjemu polovico potrebnih
ZAKAJ TAKO
sredstev. In ker bi morali denar zagotoviti s cenami storitev — tako pa ni že dlje časa — je takšen način financiranja tudi v nasprotju z določili zakona o komunalnih dejavnostih.
Letno javno kopališče v Murski Soboti tako ostaja še naprej velik trn v Peti občinske komunalne skupnosti, ki komajda priskrbi potreben denar za redno obratovanje in vzdrževanje tega objekta. Nič čudnega, če bazeni m njihova okolica počasi propadajo, zaradi nenehnih pripomb inšpekcijskih služb pa bi morali obnoviti celotni strojni del kopališča. Ugotavljajo namreč, da je ta za zdajšnje število bazenov premajhen, za olimpijski bazen pa naj bi zgradili novo strojnico. Najprej pa bo treba obnoviti bazene, zlasti olimpijskega in malega, ki sta zaščitena s poliestrom, ki počasi od-P^a. traJnejšo rešitev pa so potrebni beton in obloge iz keramičnih Ploščic.
To so seveda le predlogi za rešitev težav soboškega kopališča, o čemer resno razmišljajo tudi v tozdu Komunala Sobota, ki pa očitno ne bo zmoglo ogromnih bremen, saj bo treba zagotoviti več deset milijard dinarjev. To bo prevelik zalogaj tudi za občinsko komunalno skupnost, zato bo treba razmisliti o možnostih drugačnega financiranja. Slej ali prej bo moral prevladati gospodarski interes ter delovni organizaciji Radenska oz. njenemu tozdu Diana, ki ima na kopališču že svoj lokal, ponuditi takšno možnost. Posebej zato, ker je soboško kopališče sezonskega značaja in je bilo pred leti zgrajeno s samoprispevkom občanov. Slednjim seveda ne more biti vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda tega objekta, ki je nekoč slovel po svpjem videzu. To je dokazoval tudi visok obisk kopalcev ne le iz Pomurja, ampak tudi iz Maribora in od drugod, saj se jih je ob koncu tedna nabralo tudi 3 tisoč in več.
Predvsem pa bo treba na soboškem kopališču izboljšati ponudbo, predvsem z zabavnimi prireditvami za mlade in starejše, pri čemer imamo v mislih tudi obnovo in večjo ponudbo raznega sadja. Da o možnostih organiziranja družinskih piknikov sploh posebej ne govorimo, Ker pa gre ža objekt širšega družbenega pomena, bi kazalo razmisliti o porazdelitvi finan-čnega bremena. Pa ne le med občani Murske Sobote, ampak tudi Pomurja saj ga le-ti precej uporabljajo. Ob večji vlogi trženja, o čemer so nas polna usta, bi bilo tako razmišljanje gotovo umestno. Bolje tako kot pa. sedajle, ko si dobesedno podajajo pingpong žogico in za soboško kopališče ni posebej odgovornega.
Milan Jerše
Zagat ne manjka
Soboška občina je po površini in številu prebivalcev med večjimi v SR Sloveniji, toda razvoj komunalne infrastrukture se je začel dokaj pozno. Tako so mestni vodovod začeli graditi šele leta 1971 in do danes še ni postavljen v vseh predelih mesta Murska Sobota, medtem ko mestne ulice načrtneje urejujejo približno 15 let; pa še te brez pločnikov in kolesarskih stez. Hitremu družbenemu in gospodarskemu razvoju pa ni sledilo tudi urejanje naselij s potrebnimi komunalnimi objekti in napravami. Največji razkorak je pri oskrbi prebivalstva soboške občine z zdravo pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odplak, odlaganju smeti in odpadkov ter nevarnih snovi.
Zato se v občini nenehno" pojavljajo problemi, ki jih skušajo čimprej odpraviti, vendar vsega ne morejo storiti čez noč. Toliko teže je uresničiti izhodišča za organiziranost komunalnega gospodarstva, ki so opredeljena z zakonom o komunalnih dejavnostih, v katerem so hkrati določeni pogoji, oblike in načini delovanja komunalnih skupnosti. Precejšnjo oviro predstavljajo njihovi načrti, ki niso dovolj natančno opredeljeni, premalo pozornosti pa je namenjene tudi financiranju komunalnih dejavnosti,
saj cene večinoma ne dohajajo naraščajočih stroškov: V soboški občini menijo, da bi samoupravna organiziranost zaživela šele, ko bi se združile cestna, komunalna in stanovanjska skupnost, nikakor pa ne le cestna in komunalna. To naj bi navsezadnje prispevalo k racionalnejšemu oskrbovanju komunalnih sistemov in hitrejšemu uveljavljanju raziskovalnega dela, kjer je zadnje čase določen napre-
f ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU!
vsem ebeanom, delovnim kolektivom organizacij in ustanov lendavske občine in jim želimo $e mnogo delovnih uspehov v vseh delovnih oko|ih.!
SKUPŠČINA OBČINE IN IZVRŠNI SVET
Občinska konferenca SZDL
Občinska konferenca ZKS
Občinska konferenca ZSMS Občinski sindikalni svet l Občinski odbor ZZB NOV
PARTIJSKI POSVET V MURSKI SOBOTI
dek. Vsekakor pa bo treba več narediti pri usklajevanju aktivnosti z nekaterimi mejnimi področji komunalnega gospodarstva, ki delujejo v istem prostoru.
V tej zvezi so na izvršnem svetu v Murski Soboti podprli stališča republiškega izvršnega sveta o nujnosti spreminjanja srednjeročnih načrtov komunalnih in drugih dejavnosti. Od vsakega konkretnega okolja pa bo najbolj odvisno, kako zagotoviti trajnejše vire financiranja komunalne dejavnosti, ki je zdaj v velikih zagatah. Dejstvo je, da je v soboški občini trenutno zelo pomanjkljiva oskrba prebivalcev v vodo, saj je načrtno narejen le vodovod v Murski Soboti, delno pa v Beltincih. Na vodovod v Murski Soboti so priključena še naselja Rakičan, Moravske Toplice in Černelavci. Povsod drugje pa so vodnjaki postavljeni stihijsko, brez zaščitenih vodovodnih zajetij in upravljal-ca. Najbolj oporečna pa je voda na območjih Cankove do Bogojine, to je tam, kjer prekmurska ravnina prehaja v gričevnati svet. To so pokazale obsežne hidrogeoloske raziskave, zato je dolgoročno sprejemljiva gradnja enotnega vodovodnega sistema s črpališči v Črnskih mejah in Krogu. Poseben problem v Murski Soboti pa je vzdrževanje letnega kopališča, ki se financira s prodajo vstopnic, ki pa ne pokrivajo niti polovice stroškov za enostavno reprodukcijo. Kljub temu pa si ne bi smeli privoščiti, da kopališča do začetka sezone ne bi odprli.
Milan Jerše
Občinski komite ZKS Murska Sobota je organiziral v veliki skupščinski dvorani posvet s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz soboške občine, na katerem so spregovorili o vrsti aktualnih vprašanj sedanjega trenutka. Najprej so se podrobneje seznanili s potekom konferenc ZKJ in ZKS. O tem sta med drugim govorila republiška delegata Ferdo Pihlaf in Gu-sti Grof. Prvi je poudaril, da je bila to resnično delovna konferenca slovenskih komunistov, ki so v kritičnih razpravah skušali poiskati najboljše rešitve za izhod iz zaostrenih družbenih in gospodarskih razmer. V tem smislu so tudi sprejete akcijske usmeritve delovanja slovenskih komunistov do 11. kongresa, v katerih je dan poudarek krepitvi materialne osnove dela in uveljavljanju tržnega gospodarjenja. Gusti Grof pa je zlasti omenil diferenciacijo ob izvajanju sklepov konference ZKS in dal pobudo za sklic konference komunistov sozda ABC Pomurka, na kateri naj bi razčistili nekatere nejasnosti pri kmetijski politiki. Po njegovem mnenju so nujne spremembe v cenovni politiki, zlasti v živinoreji, in posojilih za kmetijstvo, kjer se morajo uveljaviti
ANALIZA DRUŽBENEGA DOGOVORA O POSPEŠEVANJU DROBNEGA GOSPODARSTVA V SOBOŠKI OBČINI
TUDI OBRTNIKOM NE CVETEJO ROŽE
Od sklenitve družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v soboški občini (sprejet je bil leta 1984) so minila štiri leta. V tem času so se zelo spremenile razmere poslovanja, gospodarska rast je počasnejša, možnosti naložb pa so zmanjšane. Že podatek, da lani niso imeli nobene nove naložbe v združenem delu drobnega gospodarstva, je dovolj zgovoren. Poleg tega se je število zaposlenih v zadnjem petletnem obdobju letno zmanjševalo v povprečju za 0,7 odstotka. Za primerjavo navajamo, da je bilo leta 1983 v drobnem gospodarstvu zaposlenih 307, lani pa le še 297 delavcev. K temu so verjetno prispevali tudi nespodbudni osebni dohodki, ki so nižji od povprečja v gospodarstvu. Nič čudnega, če se je v sestavi družbenega proizvoda občine delež obrti združenega dela znižal.
Vse to dokazuje, da kljub nekaterim pozitivnim rezultatom v predpisih je dan velik poudarek deficitarnim dejavnostim, inovacijam v obrti in dejavnostim, ki se usmerjajo v izvoz oz. nadomeščajo uvoz — zaostajajo za načrtovanimi gibanji. V zadnjih letih je tudi upadlo število obratovalnic v proizvodno-storitvenih dejavnostih. To se kaže v prvi vrsti v nekovinski, tekstilni in živilski industriji ter opravljanju osebnih storitev. Se bolj skrb zbujajoče pa je, da se je precej zmanjšalo število tradicionalnih obrti, kot so lončarstvo, kovaštvo, kolarstvo in druge. Po drugi strani pa so se pred dvema letoma pojavile nekatere nove obratovalnice, ki se ukvarjajo z intelektualnimi storitvami v gospodarstvu. Gre za projektiranje notranje opreme, gospodarske storitve, projektiranje objektov, organizacij-sko-svetovalne storitve v prometu ter agencijo za marketing in informatiko.
Nesporno je, da so visoka stopnja tveganja, pomanjkljiva izobraženost kadrov in šibka gospodarska spodbuda vplivale na razmeroma nizek obseg zaposlovanja in skromno rast družbenega proizvoda v drobnem gospodarstvu soboške občine. Povezovanje družbenega sektorja v drobnem gospodarstvu z zasebnim in drugim gospodarstvom je še vedno premajhno. Nosilci samostojnega osebnega dela sodelujejo predvsem z gospodar-
skimi organizacijami, pri  organiziranju in izvedbi teh poslov pa ima pomembno vlogo Obrtna zadruga Prekmurka. Med obrtniki ni zanimanja za ustanovitev pogodbenih organizacij združenega dela.
Posebnost v organiziranosti in delu v drobnem gospodarstvu je Obrtna zadruga Prekmurka, v kateri je zaposlenih 22 delavcev, ima pa tudi 230 članov-kooperantov. Osnovna naloga zadruge je skrb za razvoj kooperacijskih odnosov oz. sodelovanje zasebnega sektorja obrti z združenim delom tako, da organizira delo in sklepa pogodbe z ozdi in fizičnimi osebami. Letos naj bi ob Markišavski cesti v Murski Soboti uredili obrtno cono, Medobčinska gospodarska zbornica in Obrtno združenje Murska Sobota pa sta nosilca naloge za ustanovitev poslovno-informacijskega centra drobnega gospodarstva. Tu bodo obrtniki dobili vse potrebne podatke o ponudbi in povpraševanju. Stalno’ skrb pa namenjajo tudi oživljanju domače obrti. V soboški občini je registriranih 11 oseb, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo (lončarstvo, izdelava drobnih lesenih spominkov, poslikava predmetov, vezenje, kvačkanje, izdelki iz slame itd.), veliko pa je še takih, ki te dejavnosti niso prijavili.
Milan Jerše
ČE ZADEV NE SPREMINJAMO, SO DOBRI SKLEPI ZAMAN
tržne zakonitosti. Ob tem je dejal, da so nesprejemljive težnje Slovenske kmečke zveze oz. Zveze kmečke mladine o t.i. družinskih kmetijah, ki na 3 hektarjih ne morejo gospodarno poslovati (kvečjemu na 20 ali 30 hektarih). Čeprav ni proti taki organiziranosti kmetov, pa zadeve ne bi smeli spolitizirati in ne videti realnosti.
V nadaljevanju posveta so največ pozornosti namenili vzrokom prepočasnega izvajanja programa nalog občinske konference ZK, predvsem v osnovnih organizacijah. »Če zadev ne bomo spreminjali, bodo zastonj vsi dobri sklepi«, je opozoril sekretar predsedstva OK ZKS Boris Šte-fanec. Zato so se v razpravi zavzeli za večjo učinkovitost OO ZKS, ki ne smejo izgubljati časa za brezplodno sestankovanje, ampak za konkretne akcije. V soboški občini, kjer je več kot 140 osnovnih organizacij ZK, bodo skušali bolj pritegniti članstvo, več pa si obetajo tudi od vključevanja članov občinskega komiteja, ki naj bi pomagali pri meto-
doloških pripravah programov aktivnosti v OO ZKS. Te naj bi že do konca junija skupaj s strokovnimi službami v ozdih pripravile oceno uresničevanja in kakovostnega spreminjanja kadrovske politike. O tem je OK ZKS sprejel sklepe že septembra 1985.
Sicer pa se na posvetu niso mogli izogniti nekaterim aktualnim vprašanjem sedanjega trenutka. To pa so prenova ZK, uveljavljanje demokratičnega centralizma, aretacije in spoštovanje demokratičnega centralizma, aretacije in spoštovanje pravnega sistema ter zaupanje v legitimnost pravosodnih organov, nejasnost in nerazumevanje ob odpiranju nekaterih problemov glede JLA, civilnega služenja vojske in drugem. Omenjeni pa sta tudi soboška bolnišnica, kjer naj bi uvedli ukrep družbenega varstva, in prekinitev dela v srednješolskem centru, kjer so ubrali nepravo pot za reševanje materialnih vprašanj na škodo pouka učencev.
Milan Jerše
ZA SLOVENSKO PERESTROJKO IN Z VEČJIM POSLUHOM
ZA DEJAVNOST
Čeprav je začetek nakazoval futurističen posvet, ker je piskanje ozvočenja spominjalo na signalne znake iz vesolja, je njegov konec pomenil izredno trden pristanek na zemlji. Zadnji iz serije regijskih posvetov o stanju in aktivnostih po 15. maju 1988 — na pobudo iz republike, s katero želi slovenski izvršni svet oceniti stanje v deželi — v soboški skupščinski dvorani namreč ni izzvenel nič kaj spodbudno. Vmes je bilo sicer slišati mnogo uporabnega za gospodarstvenike, ki so prevladovali med vabljenimi in soglašajo s sprejetimi ukrepi ter podpirajo tako imenovano slovensko perestrojko. Ob dolgoročni viziji, ki jo je nakazal predsednik komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič, v ekipi petih predstavnikov iz Ljubljane (med katerimi je bil le eden, in še ta birokrat, zadolžen za pojasnila o družbenih dejavnostih) pa se je pojavila upravičena bojazen, da bo kratkoročno • zategovanje pasu na nepravem mestu zadušilo dejavnost zdravstva, kulture, izobraževanja in nazadnje šlo na rovaš varstva matere in otroka.
Vendar je bilo mnogo več besed kot o slednjem izrečenih o razmerju cena :ocena, financiranju kmetijske proizvodnje in kmetijski politiki, izvoznih oziroma pogojih na deviznem trgu, ki je po ukrepih bolj sproščeno zadihal in zaživel. Izhodiščno analizo stanja v regiji, ki jo je uvodoma podal predsedujoči na posvetu Janez Štotl, so dopolnili interpretacije in vprašanja posameznih vodilnih v pomurskih delovnih organizacijah (v razpravi so sodelovali Franc Skledar, Pavel Pongrac, Bela Pavlič, Gusti Grof, Darko Pej-novič in drugi), posebno aktualno pa je bilo opozorilo Vinka Plemenitaša iz Mure o izplačilih osebnih dohodkov in nejasnostih, točneje nepravilnostih pri tem. Omenjena je bila tudi prekmurska’ posebnost brezposelnosti, brez komentarja pa ljudski nagovor ca-rinika s primerjavo o tem, kako delamo na tej in kakšen je delovni zagon na drugi strani meje, ter prisotnega, ki je povzdignil glas ob sprejemu interventnega na interventni zakon, množici členov in določil, v katerih se izgubljamo in množimo administracijo v času, ko je žviljenje krepko v razkoraku s papirji.
Slednja ugotovitev drži predvsem za družbene dejavnosti, označene kot poraba in z značilnim odnosom — odhodom večine direktorjev iz gospodarskih organizacij, ko je bila beseda o tej negospodarski sferi. Da v soboški občini v njej zaposleni zaostajajo z osebnimi dohodki v povprečju za deset odstotkov, pričajo številke, izguba v zdravstvu in neposluh za varstvo kmečke matere in otroka pa dokazujejo kratkovidnost kratkoročnosti, ki bo imela dolgoročne posledice. Tudi v kulturi in izobraževanju napovedana reorganizacija strokovnih služb pa brez racionalizacije delegatskega sistema, v katerem je delitev na uporabnike in izvajalce ter prepričevanje o v ustavi zagotovljenem odveč, gotovo ne bo udejanjena. Posebno zato, ker je pri tem najbolj nujna strokovnost, pa je več kot te sprenevedanja po čudni formuli prilagoditve za vsako ceno, ki je bila občutena tudi na ponedeljkovem regijskem posvetu.
Brigita Bavčar
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
STRAN 3
1K KOMUNALO
SO POTREBNE HITRE IN ODLOČNE REŠITVE
Že dolgo nismo slišali take razprave kot na drugič sklicani skupščini občinske komunalne skupnosti v Murski Soboti. Na površje so izbili številni problemi, ki se pojavljajo v komunalnem gospodarstvu in terjajo hitre in odločne rešitve, sicer se bodo težave še poglabljale. Delegati so načeli vrsto vprašanj, največkrat pa so omenjali razna vzdrževalna dela in pomanjkanje denarja, ki v sedanji gospodarski krizi klesti tudi program komunalnih dejavnosti. Nelogično se jim je zdelo, da dobi občinska komunalna skupnost premalo denarja od Območne vodne skupnosti Mura, ki zbira denar od onesnaževalcev voda. Zato so sprejeli sklep, da se z OVS Mura čimprej dogovorijo o nujnosti njihovega večjega prispevka za potrebe komunalnega gospodarstva in da naj bo to v prihodnje trajnejši vir sredstev. Podobno je s prispevkom za uporabo stavbnega zemljišča, ker se dogovori v praksi ne uresničujejo. Delegati so soglašali s stališčem, da strokovna služba sisa za komunalno dejavnost in tozda Komunala Sobota od sklada stavbnih zemljišč zahtevata, da se iz virov za urejanje stavbnih zemljišč zagotovijo potrebna sredstva tudi za komunalno dejavnost.
Tudi tokrat se niso mogli izogniti mnenju, da imamo komunalo še vedno mnogokrat kot koš za vse smeti in redkokdaj kdo prispeva denar za njihove potrebe. Povsod tam, kjer je interes, predvsem v krajevnih skupnostih soboške občine, pa ni nikakršnih težav. Prav odlaganju odpadkov, zagotovitvi osnovne preskrbe z zdravo pitno vodo in urejanju odplak bodo morali v prihodnje nameniti posebno pozornost. S študijo, ki bo kmalu končana, bodo natančno opredelili osnovne vire zdrave pitne vode in dokazali, da na Goričkem vendarle ni dovolj te vod^, kot to nekateri zatrjujejo. Nekatere analize o kakovosti in količini vode so namreč ovrgle taka razmišljanja. Tudi podatek, po katerem je v Murski Soboti na mestni vodovod priključen najnižji odstotek prebivalstva v Sloveniji, je dovolj zgovoren. Poseben problem pa je mestno kopališče, ki ima večletno izgubo in zbran denar od vstopnic zdaleč ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov. Tu bodo očitno nujne dolgoročne rešitve, sicer ne bo možno načrtovati obnove tega pomembnega objekta, zgrajenega s samoprispevkom, ki je nekoč slovel daleč naokrog.
Potrdili pa so tudi podražitve komunalnih storitev. Z odobritvijo občinskega izvršnega sveta so od 1. junija cene vode, kanalščine in odvoza smeti višje v povprečju za 35 odstotkov. Po novem stane kubični meter vode 244 dinarjev za gospodinjstva, ki bodo za kanalščino odštele 61 dinarjev po kubičnem metru, medtem ko je treba za enako količino smeti plačati 5200 dinarjev. Cene drugih komunalnih storitev pa sprejema delavski svet tozda Komunala. Ob tem vendarle ostaja grenak priokus: ali bo vse te podražitve lahko prenesel sleherni družinski proračun?	Milan Jerše
LANSKA POPLAVA NENEHNO OPOZARJA!
V slabem se lahko najde tudi kaj pozitivnega, pa čeprav je to morda le pokošena trava! Tako nazorno se je izrazil eden od raz-pravljalcev na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, na kateri so osrednjo pozornost namenili poročilu o uresničitvi kratkoročnih ukrepov za izboljšanje varnosti pred poplavami. Gradivo sta pripravila tozd Vodnogospodarska enota Mura in Območna vodna skupnost Mura, v njem pa so številni organizacijsko-tehnični ukrepi, predvsem pa kratkoročni ukrepi, da bi odpravili nevarnost pred vodnimi ujmami, kot se je to zgodilo lanskega avgusta v Murski Soboti.
V ta namen so preverili delovanje službe obrambe pred poplavami in UKV zveze, dopolnili so zaloge potrebnega materiala, predvsem vreč s peskom, ki so bile porabljene pri lanskih poplavah. največ pozornosti pa je bilo namenjene kratkoročnim ukrepom. Med drugim so dopolnili načrt obrambe pred poplavami za skupščino občine, detno uredili predrt nasip razbremenilnika Le-dava—Mura, dela pa bodo končali, ko bo gotova študija, kar bo kmalu. Pomembno je bilo tudi čiščenje zemeljskih naplavin iz korita in zvišanje nasipa od mostu ceste Bakovci—Murska Sobota do preboja ter na odseku med mostoma na cesti na TišiKi in Cankovi. Prav tako so uredili potok Lukaj ob izlivu v akumulacijsko Ledavsko jezero, kjer so naredili hidravlični preizkus korita razbremenilnika do izliva v Muro. V tem času je izdelan tudi projekt za zapornico na Malem Doblu, da bi dokončno odpravili poplave pri Pomurskem tisku.
Seveda je bilo še nekaj drugih posegov, s katerimi naj bi zagotovili večjo varnost pred poplavami. V postopek ugotavljanja odgovornosti za lanske poplave v Murski Soboti seje vključil tudi poslovni kolegij Vodnogospodarskega podjetja Maribor, ki je ugotovil, da tudi ob pravočasnem reagiranju ne bi mogli preprečiti vseh posledic in da zatoni večje subjektivne odgovornosti vodstva tozda v Murski Soboti. S tem seje strinjal tudi soboški izvršni svet, ki je priporočil, da ga sproti obveščajo o vseh ukrepih, s čimer naj bi se izognili družbeni škodi, ki bi nastala ob morebitnih poplavah.	Milan Jerše
Kud Beltinci V Westfaliji
Med našimi zdomci, ki si služijo kruh v mestu Krefeld in okolici, ter beltinskim kulturnim društvom so se spletle trajne vezi. Od 3. do 6. junija letos so bili Beltinčani gostje v Kre-feldu. Po premagani razdalji 1200 km so se beltinski kulturniki predstavili v društvu naših zdomcev s celovečernim programom.
Ob zvokih večno mlade bande Ko-ciper-Baranja so se zavrteli folklorni pari in predstavili našim zdomcem različne dele naše ožje domovine, tam-buraške melodije pa so izzvale pravo navdušenje med poslušalci, tako da ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Tudi ubrano zapete narodne in umetne pesmi moškega pevskega zbora so privabile solzo iz marsikaterega očesa. Drugi dan pa so pripravili prireditev slovenske kulture tudi za domačine mesta Krefeld v okviru županije S. Josef. Že lani, na velikem festivalu
---LENDAVA---------------------------------
Kdaj nova bencinska črpalka?
Potreba po novi bencinski črpalki v Lendavi je že stara. Velike gneče na bencinski črpalki v Lendavi v turistični sezoni ogrožajo promet, ker je ta črpalka tik ob glavni cesti, ki je preozka. Črpalka v Lendavi, sredi stanovanjskih objektov in trgovin, je tudi glede požarnega varstva na nepravem mestu. Občani so že pred leti predlagali, da se na tej črpalki prepove točenje goriva za tovorna vozila in traktorje, saj ti, ko se ustavijo, zasedejo vse mesto in ovirajo promet. Izvršni svet in Petrol se že pogovarjata o gradnji nove bencinske črpalke, in čeprav še ni določena lokacija, je jasno, da bo ta morala biti zunaj mesta, kjer bo omogočen večji dostop. V lendavski občini je sicer troje bencinskih črpalk (Lendava, Dolnji Lakoš in v Dobrovnik. Razmisliti bo potrebno, če ne bi potrebovali še ene, na sredi poti med Lendavo in M. Soboto, to pa bi bilo v Črenšovcih.	Jani D.
folklore mesta Krefeld, so navdušili plesalci z bando Kociper-Baranja. Tokrat so se jim pridružili tamburaši in moški pevski zbor. Navdušenje nad izvedenim programom je bilo nepopisno. Beltinski kulturniki so bili tudi tokrat pravi ambasadorji svoje domovine, kot je poudaril predstavnik nemškega društva St. Josef. Nemškim gostiteljem ni bilo razumljivo, da prihajajo Beltinčani s podeželja in nosijo s seboj tolikšno izvirnost in kakovost kulturne dediščine svojega naroda.
Tokrat je bilo srečanje z zdomci in mestom Krefeld že drugič, kaže pa, da bodo vezi ostale trajne.
Poleg društva St. Josef in naših zdomcev so jim gostovanje omogočili še sozd ABC Pomurka iz Murske Sobote in SO Tabor mesta Maribor, ki je pokrovitelj zdomcev v mesttu Krefeld. Vsem se iskreno zahvaljujejo.
P. N.
Tekmovanja so koristna
V Centru za obrambno usposabljanje v Gornjih Ivanj-cih v radgonski občini je bilo pretekli teden regijsko tekmovanje mladih iz veščin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Udeležilo se ga je 7 ekip iz. osnovnih in 8 ekip iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja ter ena izvenšol-ska ekipa iz ljutomerske občine. Pri osnovnošolskih ekipah je zmagala OŠ Videm ob Ščavnici s 783 točkami pred OŠ Šalovci, 757, in OŠ Cren-šovci, 725 točk. Med ekipami iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja pa je bila najboljša prva ekipa iz Srednješolskega centra tehniško-pe-dagoške usmeritve Murska Sobota s 750 točkami pred drugo ekipo iste šole, 732; in ekipo iz Srednje zdravstvene šole Rakičan, 676 točk.
Predsednik organizacijskega odbora za regijsko tekmovanje mladih o SLO in DS Feliks Petek je tekmovanje ocenil takole: »Po opravljenih občinskih tekmovanjih in sedaj še regijskem lahko ugotovimo, da je še vedno dovolj zanimanja za tovrstna tekmovanja, ki so koristna in imajo družbeni pomen. Pri tem lahko ugodno ocenimo delo mentorjev na šolah. Zadovoljni smo tudi, da so se ekipe polnoštevilno udeležile tekmovanja ter pokazale primerno znanje iz obrambnih veščin. Čeprav so različna mnenja o tem, da naj bi bila regijska tekmovanja le takrat, ko so republiška tekmovanja, smo mi sklenili, da letos to tekmovanje organiziramo.«
F. Maučec
----USPOSABLJANJE MLADIH ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR--------------------
Mala šola za velike naloge
Vzgoja in izobraževanje mladih za udeležbo v oboroženem in neoboroženem boju v morebitni vojni ter udeležba v strukturah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite sodita med najpomembnejše naloge obrambno-zaščitnega usposabljanja. Pouk in usposabljanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito za mladince in mladinke, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraže-
Mladi ki so po končani osnovni šoli ostali doma in niso nadaljevali šolanje na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, so se v centru za obrambno usposabljanje v Petišovcih prvič srečali z orožjem. Na dvotedenskem usposabljanju se bodo spoznali z osnovami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
J.D.
Po prospektu še turistični vodnik Sobote
Ob tem, ko so v soboški tiskarni pripravljali prvi prospekt mesta Murska Sobota, so stekle tudi priprave za izdajo turističnega vodnika. Pobudnik zanimive akcije je Turistično društvo Murska Sobota, ki se je odločilo, naj bi osnutke novega vodnika izdelali učenci soboških osnovnih šol. Nagradnemu razpisu so se odzvali v osnovnih šolah Dane Šu-menjak-Mtran in Edvard Kar
delj, svoj prispevek pa je poslal tudi krožek Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota. Prvo nagrado — sto tisoč dinarjev — je dobila Osnovna šola Dane Šumenjak-Miran, drugi nagradi (70 tisoč dinarjev) pa sta si razdelili podmladek prve osemletke in krožek Srednje družboslovne in ekonomske šole.
V upravnem odboru so bili zelo zadovoljni s prispevki, saj vsak na svoj način ponuja obiskovalcem Pomurja turistične informacije, ki ga najbolj zanimajo. Prvonagrajeni podmladek je svojo informacijo celo ponazoril s fotografijami soboških zname-
Vaja enot TO na Goričkem
Teritorialci homogen
vojaški
Na območju Goričkega je bila pretekli teden 4-dne'vna vaja ene od enot teritorialne obrambe Občinskega štaba TO Murska Sobota. Njen namen je bil, da se skozi taktično urjenje dodatno usposablja in preverja usposobljenost enote za samostojno delovanje v okviru programa ob eventualni potrebi na tem območju in tudi komandni kader za vodenje in uporabo enot v vseh okoliščinah delovanja s poudarkom za dej-
stvovanje na začasno zasedenem ozemlju. Med vajo pa sta se tudi preverjala strokovna usposobljenost in moralnopolitično stanje enote ter povezanost v sodelovanju z ostalimi obrambnimi strukturami. Pripadniki enote so med vajo pokazali primerno znanje in
vanja, je prvi stik z obrambno zaščitno problematiko. Ker za mladinke pri nas ni obvezno služenje vojaškega roka, bodo nabrano znanje lahko uporabile v drugih strukturah, v civilni zaščiti, narodni zaščiti ali v enotah prve pomoči. Fantom pa bo ta pouk koristil, da se bodo spoznali s tistim, kar jih čaka, ko bodo oblekli vojaško obleko.
V lendavski občini vsako leto organizirajo takšno usposablja-
nitosti. V turističnem društvu zagotavljajo, da bodo pripravili povzetek teh prispevkov in jih posebej natisnili. Sicer pa so podmladkarji dejavni tudi na drugih področjih. Lani so bili na festivalu v Polzeli, kjer so prejeli pohvalo za razstavljene turistične predmete, letos pa so veliko delali pri urejanju šolskega okolja, predvsem pri Osnovni šoli
Več skrbi za udeležence NOV
Socialno-varstveni problemi borcev NOV v občini Lendava postajajo čedalje bolj zapleteni, saj so ljudje ostareli in potrebujejo različno pomoč. V' lendavski občini je .460 članov borčevske organizacije, od tega jih je zaposlenih le 25, upokojenih je 314, medtem ko se jih 121 preživlja s kmetijstvom in pomočjo, ki jo dobivajo. Stalno občinsko priznavalnino prejema 62 upravičencev.
V zadnjem času postaja zdravstveni položaj udeležencev NOV vse bolj pereč, predvsem zaradi starosti in hitrejšega slabšanja njihovega zdravstvenega stanja. Zaradi tega narašča potreba po
zdomski oskrbi, kakor tudi po oskrbi in negi na domu Jer patronažni službi. Borci menijo, da bo potrebno posvetiti več skrbi tistim onemoglim borcem, ki niso zajeti v zdomsko varstvo. Za to je potrebno bolj angažirati interesne skupnosti s področja socialnega varstva, skrbstva in zdravstva, saj bodo le-te najlaže reševale probleme. Zagotoviti bo potrebno ustrezen obseg in kakovost zdravi-liško-klimatskega zdravljenja borcev in vojaških invalidov. Člani borčevske organizacije v Lendavi podpirajo prizadevanje, da bi v lamdavi zgradili dom ostarelih.	Jani D.
kolektiv
obvladovanje vojaških veščin ter vse zadane naloge uspešno izvajali, hkrati pa kljub večji obremenitvi pokazali visoko stopnjo zavesti in privrženosti braniti naše pridobitve. Enote, ki so bile tudi nosilec tovariških srečanj, so bile povsod pri prebivalstvu dobro sprejete in pokazale odprtost do poglabljanja SLO. Krajani Ku-štanovec, Bodonec in Otovec, kjer se je_ enota zadrževala, so jim nudili vsestransko podporo
in pripravili prijetna srečanja. Tako je vaja, ki je bila dobro pripravljena, pri čemer ima pomemben delež tudi OŠTO Murska Sobota, dosegla svoj namen, da si pridobi čimveč strokovnega znanja in se uveljavi kot homogen vojaški kolektiv. F. Maučec
nje v Centru za obrambno usposabljanje v Petišovcih. Letošnje traja dva tedna, obiskuje pa ga 70 mladincev in mladink. Kaj naj bi mladi ob svojem prvem srečanju z obrambno problematiko spoznali? Program usposabljanja je pester, saj zajema osnove sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti občanov pri obrambi države, delovanje narodne zaščite in civilne zaščite. Drugi del programa letošnjega usposabljanja pa je po besedah vodje usposabljanja Branka Varge bolj praktičen in za mlade verjetno tudi bolj zanimiv. Gre za spoznavanje orožja, taktične vaje, streljanje, orientacijski pohod in druge osnovne vaje za napad ali obrambo. Mladinci se bodo spoznali tudi z osnovami zaščite proti kemičnemu, biološkemu in jedrskemu orožju.
Vsa predavanja so povezana s predvajanjem filmov, da bi mladim kar najbolje približali tematiko, s katero se srečujejo prvič v življenju.
Med bivanjem v centru za obrambno usposabljanje bodo mladince obiskali borci in jim pripovedovali o svojih doživljajih iz narodnoosvobodilne vojne.
Jani D.
Edvard Kardelj pred odprtjem nove telovadnice. V pogovoru s predstavnikom društva so se že dogovorili, da bodo jeseni pripravili skupni delovni načrt za naslednje šolsko leto, najprej pa ocenili uspeh letošnje akcije Naše mesto — čisto mesto. Pod-mladkarjem vneto pomagajo mentorice in vodstva njihovih šol.	M. Jerše
Na Madžarsko
le z devizami?
Čeprav smo zadnja leta ugotavljali, da se sodelovanje naše dežele z Ljudsko republiko Madžarsko krepi, smo pogosto zadevali ob kamen spotike, ki so ga postavili naši sosedje — obvezno menjavo dinarjev na madžarskih mejnih prehodih. Sprva to niti ni toliko motilo obiskovalcev, saj so, če so hoteli kje kaj kupiti, pač morali priti do forintov, obvezna menjava dinarjev pa je bila nekaj časa še kar ugodna. Marsikdo je celo težko vse potrošil, ker so tudi cene bile na Madžarskem svojčas dokaj nizke in jih po več let niso spreminjali. Potem pa je bilo treba za 760 forintov obvezne menjave odštevati vedno več dinarske protivrednosti. Pred dnevi je bil ta znesek za eno osebo 34.000 dinarjev (na potni list). Sir se je s tem denarjem nekako še splačalo kupiti, pa še kakšne druge izdelke, v hotelu B-kategorije pa je za 760 forintov težko dobiti prenočišče za eno noč, ker za tujce pač veljajo višje cene. Zato se je že opazno zmanjšalo število jugoslovanskih turistov, ki so obiskovali Blatno jezero, Budimpešto in druge turistične zanimivosti na Madžarskem.
Zahteve, da je potrebno obvezno menjavo ukiniti, so bile pri nas zato vse glasnejše in smo jih vedno postavljali tudi ob srečanjih predstavnikov vlad, družbenopolitičnih organizacij pa tudi sicer. Tudi predsednik zvezne jugoslo-' vanske vlade Branko Miku-lič, ki je bil pred dobrim mesecem na obisku v Budimpešti, je gostitelje opozoril na ta problem. In naposled smo neuradno zvedeli, da s L julijem ne bo več obvezne menjave. Vse lepo in prav — bi dejali na prvi pogled. Toda hkrati naj bi na Madžarskem sploh prenehali menjavati dinarje, ker jih več ne bodo obravnavali kot konvertibilno valuto, tako kot je to bilo doslej. Če bodo torej hoteli jugoslovanski potniki na Madžarskem kaj kupiti ali plačati, bodo morali prej zamenjati v forinte dolarje, šilinge, marke, franke, lire ... skratka, devize. To pa bo torej druga pesem. Govori se celo, da bodo morali imeti naši potniki celo obvezno s seboj določeno vsoto deviz, sicer jih ne bodo spustili čez mejo, tudi če bodo namenjeni samo na obisk k sorodnikom in znancem ali kam drugam. Kaj to pomeni, najbrž ni treba posebej razglabljati. Vsekakor pa Jugoslovani z Madžari še zdaleč ne bomo v enakopravnem položaju pri medsebojnem obiskovanju. Oni namreč pri njih dobijo (kupijo na banki) dinarske čeke, pri nas pa lahko na bankah menjajo tudi forinte (na vseh enotah Ljubljanske banke in še v nekaterih drugih bankah). Res da tečaj ni tako ugoden kot pri njih — ker naši bančniki ugotavljajo, da so sosedje svoj forint precenili — toda menjava je urejena. Za nas pa naj ne bi bilo ne enega ne drugega.
Ukinitev obvezne menjave dinarjev v forinte bo torej, kot kaže, imela dokaj grenak priokus. Med pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju zato že zdaj vlada nezadovoljstvo. Tako bodo v stikih z matičnim narodom spet zadevali ob nov kamen spotike.
Jože Graj
STRAN 4
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
OKROGLA MIZA PRED PRAZNIKOM OBČINE LENDAVA
Z namenom, da bi v času, ko občina Lendava praznuje svoj praznik, zvedeli kaj več o dosežkih te obmejne in narodnostno mešane družbenopolitične skupnosti in njenih prizadevanjih, smo za okroglo mizo povabili predstavnike občine in nekaterih gospodarskih organizacij. Vabilu so se odzvali: predsednik skupščine občine Rudi Leiner, predsednik izvršnega, sveta Jože Kuronja, vodja programa petrokemija v Ini Nafti Ladislav Gal, direktor Kmetijske zadruge Lendava Jože Vidič, direktor Univerzah Jože Kocon, direktor Var-strojevega tozda Montaža-Purlen Štefan Sobočan in direktor tozda Naravno zdravilišče Albert Giorgiutti.
In vendarle se premika...
MOŽNOSTI
ZA POBRATENJE
Predsedniku skupščine občine Lendava Rudiju Leinerju smo postavili vprašanje o sodelovanju lendavske občine s sosednjimi družbenopolitičnimi skupnostmi, torej občinami v Pomurju, na Hrvaškem, pa tudi na Madžarskem. Med drugim je povedal:
»V času, ko je bil sedež skupnosti pomurskih občin v Lendavi, smo dosegli nekatere premike, vendar pa so področja, kjer ni napredka, predvsem v vzgoji in izobraževanju, kajti o usmerjenem srednješolskem izobraževanju se še vedno nismo poenotili. Pomurci pa smo nasproti temu dosegli soglasje o vključitvi naših kmetijskih organizacij v sozd ABC Pomurka, kar pa ne pomeni, da smo v celoti zadovoljni, saj si žejimo, da v naši občini ne bi bila le surovinska baza. Dokaj dobro Sodelujemo z občinami, kjer so sedeži matičnih podjetij naših tozdov. Nazadnje smo tako sodelovanje navezali z občino Peščenica pri Zagrebu, kjer je sedež Elektro-Kontakta, ki ima v Lendavi tozd Elektromaterial. Srečujemo se letno in skupno problematiko nekako razčlenimo in postavimo stvari na pravo mesto. Sodelovanje med našo skupščino in skupščino občine Čako-
drugih, izredno visoki in so že pravo breme.«
ODPRTI NAVZVEN
Občina Lendava daje torej prednost gospodarskemu sodelovanju in se odpira navzven: Da je tako, dokazuje tale podatek: imajo samo 6 domačih organizacij združenega dela, vse druge pa so temeljne organizacije delovnih organizacij, ki imajo sedež zunaj lendavske občine. Predsednika izvršnega sveta skupščine občine Lendava Jožeta Kuronjo smo pobarali o uspehih gospodarstva, rezultatih prizadevanj za nove programe, večjo zaposlenost ...
»Izvršni svet si je v svoji strategiji delovanja zastavil osnovno nalogo: vse storiti za hitrejši gospodarski razvoj, saj je to temelj za razmah drugih dejavnosti. Uspehi gospodarjenja v obdobju med dvema občinskima praznikoma so še kar spodbudni, kar pa je seveda predvsem rezultat dobrega dela delavcev v neposredni proizvodnji, poslovodnih delavcev, strokovnih služb, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij .. . Raznim ukrepom, ki jih ni bilo malo, so se naše organizacije »prilagodile«, saj — razen v tozdih Petrokemija in Skladiščna oprema — v prvem četrtletju ni bilo večjih motenj pri poslovanju. Razmere
čin nekoliko omilili problem nezaposlenosti. Premika se tudi v kmetijstvu, saj so pred kratkim začeli graditi prevzemno središče za grozdje, naše družbeno posestvo pa gradi hleve za 600 pitancev.«
IZGUBE NE BO VEČ?
Ina Nafta Lendava ustvari v lendavski občini največ akumulacije, že nekaj časa pa ima tudi največ izgube. V zadnjem času se razmere vendarle izboljšujejo, kar je posledica nekaterih gospodarskih ukrepov, pa tudi preor-ganizacije tega ozda. Ladislava Gala smo na naši okrogli mizi povprašali, katere dejavnosti bodo razvijali še naprej.
»V glavnem ostajamo pri dosedanjih. Te so: raziskave in črpanje nafte in plina, rafinerija.
Rudi Leiner
ga bomo izvozili čez 60 tisoč ton. Razvoj gradimo na sedanjih in novih lastnih izdelkih v sodelovanju z Zlatorogom, Lekom, Krko, Ilirijo. Tudi v programu strojegradnje imamo smele načrte, saj nameravamo proizvodni program razširiti z novimi izdelki, zlasti z napravami za Šobdelavo< vrtin. Naši delavci pa obnavljajo tudi opremo v različnih tovarnah, zlasti lesnopredelovalni industriji.«
PREMALO ZEMLJE ZA
VSE
Kako pa je v Lendavski občini s kmetijstvom? Zanimalo nas je predvsem stanje v zasebnem sektorju. Jožeta Vidiča so pred kratkim znova izvolili za direktorja zadruge, zato smo toliko bolj vrtali z vprašanji.
Jože Kuronja
VELIKO NOVOSTI
Mladih kmetijstvo žal ne navdušuje in po vsej sili hočejo v tovarne. Mnogi so združili delo v Varstrojevih tozdih Tovarna varilne opreme, Varis in Montaža-Purlen. Zadnji dve temeljni organizaciji bosta od 1. julija poslovali v okviru Gorenja Imo. Nastala je torej nova delovna organizacija. Še naprej bodo izdelovali sanitarne kabine, betonsko strešno opeko, razne vrste cevi, in tako naprej, napovedujejo pa tudi nove izdelke. O njih nam je pripovedoval Štefan Sobočan.
»Načrtujemo vrsto novih izdelkov. Najprej naj omenim radiatorje moncer (montažni cevni radiatorji). Poleg temeljnega namena — ogrevanja — so tudi za okras v stanovanju, pisarni. Z njimi lahko tudi pregradimo en
Ladislav Gal
leto. V tem delu bodo nova terapija z vsemi spremljajočimi prostori, trimski kabinet, pa tudi bazen na prostem, ki bo povezan z manjšim bazenom v notranjosti hotela. Naši gostje se bodo potem lahko kopali na prostem tudi pozimi. V prizidku k hotelu bo tudi 60 novih ležišč, tako da bomo imeli v tem hotelskem kompleksu skoraj 200 postelj. Računamo, da bomo sčasoma privabili še več tujih gostov. S pripravami na gradnjo smo že precej daleč, saj pripravljamo idejni projekt, na jesen pa bomo naročili glavne načrte. Predvidevamo, da bo treba za naložbo 5 novih milijard dinarjev, česar seveda ne bomo zmogli sami ne v naši delovni organizaciji, še manj pa v tozdu, zato hočemo pritegniti večje organizacije združenega dela, ki bi si s svojim denarjem vnaprej zagotovile določeno število postelj za določen čas. Za
Jože Vidič
Štefan Sobočan
Albert Giorgiutti
Jože Kocon
vec pa je v zadnjem letu nekoliko zamrlo. Nasproti temu pa dobro sodelujejo upravni organi: sekretariata za ljudsko obrambo, upravi za družbene prihodke, inšpekcijske službe, organi za notranje zadeve. V naši občini živi madžarska narodnostna skupnost, zato nam je veliko do tega, da naveže kar največ stikov z matičnim narodom v LR Madžarski. Stiki so res pristni; skupščina občine sodeluje tudi z mestnimi sveti v Monoštru, Za-laegerszegu in v Sombotelu. Opustili tudi nismo misli o dnevu odprte meje, ko bi ob določenem dnevu prebivalstvo iz sosednjih krajev lahko brez večjih formalnosti — podobno kot je to na Primorskem — prešlo mejo. Mislim, da bo do tega prišlo, kajti ugotavljamo, da Madžari želijo okrepiti oziroma poglobiti obmejno sodelovanje. Naša občina pa je ena izmed redkih, ki še ni pobratena s katero izmed jugoslovanskih občin. V ihti iskanja občin za pobratenje, ko je bilo to zelo popularno, moderno in morda celo politično koristno ... takrat nismo našli pravega partnerja. Želimo, da mora med našo in drugo občino priti najprej do gospodarskega sodelovanja, šele potem pride morda na vrsto uradno pobratenje. Žal pa kakega močnejšega sodelovanja z občinami zunaj Slovenije še nimamo. Seveda pa to ne pomeni, da se zapiramo. Za zgled naj navedem osnovno šolo Drago Lugarič iz Lendave, ki že vrsto let sodeluje s šolo v Smederevski Pa-lanki. Od tam je prišla tudi pobuda za pobratenje, žal pa ni pri-slo do gospodarskega sodelovanja. Najprej se morajo povezati kolektivi, saj je potem možno lažje razdeliti tudi stroške, ki bi nastali. Le-ti so, sodeč po izkušnjah
v Petrokemiji se izboljšujejo, v Primatovem tozdu Skladiščna oprema pa je za zdaj še hudo, vendar tozd prevzema usodo v svoje roke ...
Kako naprej? Moram reči, da imajo vse organizacije združenega dela svoje razvojne ambicije oziroma razvojne programe. Uresničijo jih lahko, če si bodo v ospredje postavile izvoz. To je edini pogoj za uspešno nadaljnje poslovanje, saj lahko domnevamo, da se bo povpraševanje domačih kupcev zmanjšalo, pač zaradi omejitev porabe vseh vrst. Posebej si bo treba prizadevati zlasti v tem prehodnem obdobju; kdor vzdrži, ne le da preživi, am-, pak bo imel možnost za nadaljnji razvoj.
Največji problem v lendavski občini je 600 nezaposlenih. Ugotovili smo, da jih ni možno zaposliti v obstoječih programih organizacij združenega dela, zato s pomočjo gospodarske zbornice in drugih iščemo nove programe in skušamo ustanoviti nove zametke industrije. Nekaj uspehov smo vendarle dosegli: na Kobilju je nastal obrat kamniškega Utoka, razširili smo proizvodne zmogljivosti v polanski Delozi, Indip v Lendavi je dobil novo proizvodno halo, vsa kemična industrija Slovenije bo združila denar z Nafto in v Petišovcih uredi- , la obrat za izdelavo razpšilcev in potisnega plina, v Nafti je že pripravljena hala, s katere del naj bi namenili za ustrezen program Iskre, pripravljamo se na širitev izdelave antibiotikov pri obratu Leka v Lendavi... Se nadalje pa smo s programom izdelave sveč in čistil, ki jih bodo izdelovali v novih prostorih pri Nafti. Zgradila jih bo ljubljanska Ilirija Ve-drog. Tu se bo lahko zaposlilo 100 delavcev in bomo na ta na-
petrokemija in strojegradnja. Od programa raziskave in črpanje nafte in plina veliko pričakujemo, saj delujemo na celotnem območju Slovenije, največ seveda na našem območju — na že odkritem naftnem polju v Petišovcih in okolici. Rezultati novih, raziskav so dokaj ugodni, saj delno že uporabljamo zemeljski plin iz teh poglobljenih vrtin. Predvidevamo, da bomo v kratkem odkrili nova nahajališča in s tem zagotovili ustrezno surovino za bazno petrokemično industrijo pri nas oziroma za izdelavo metanola. Usposobiti nameravamo tudi pozdemeljsko skladišče, in sicer skupaj s Petrolom, ki uvaža plin iz Sovjetske zveze. Velike ambicije imamo tudi v programu rafinerija, saj je ta dejavnost donosna. Pri nas letno predelamo okrog 500 tisoč ton surove nafte, in četudi so zmogljivosti izkoriščene 80-odstotno, smo uspeli pokriti ne le sprotne stroške poslovanja, ampak tudi izdatke v zvezi z rafinerijo, ki je nismo zgradili. Je pa ta opuščena naložba močno zavrla naš razvoj. Torej bomo skušali obnoviti staro rafinerijo, še več: zmogljivosti nameravamo povečati. Radi bi izboljšali tudi kakovost naših izdelkov. S sedanjimi napravami ni mogoče izdelovati superbenci-na, ki sicer vse bolj spodriva dosedanjega. Iz obnovljene rafinerije pa želimo dobiti še druge izdelke. Dilem pa tudi ni pri petrokemični dejavnosti: čim bolje izkoristiti zmogljivosti. Tako bomo letno pridobili 150 tisoč ton metanola, 120 tisoč kubičnih metrov izolacijskih materialov. Pogoji prodaje plina metanola so se v zadnjem času spremenili, torej je ta dejavnost donosna, zato dosegamo '100-odstotni izkoristek proizvodnih zmogljivosti. Letos
»Ce primerjamo-pridelavo na zasebnih njivah s količinami, ki jih dosegajo v družbenem sektorju, ugotovimo, da bi na kmečki zemlji lahko pridelali od 30 do 40 odstotkov več, seveda tedaj, ko bodo zemljišča meliorirana in zložena v večje komplekse. Na tem področju smo že veliko naredili, še več pa nameravamo. V mislih imam območje Renkovec, Kobilja in širše povodje potoka Črnca. Seveda pa je treba uskladiti interese. V kmetijski zadrugi tudi ugotavljamo, da se je stalež osnovne črede živine močno zmanjšal, kar je posledica odhajanja mladih v industrijo. Če pa ni krav, potem ni prirastka, ne mleka, organskih gnojil ... Z denarjem iz sklada za pospeševanje pridelovanja hrane bomo pomagali pri zidavi objektov za rejo osnovne črede, vendar zanimanje ni tolikšno, kot smo pričakovali: pridobili bomo 63 novih stojišč, kar je veliko manj, kot je dosedanje letno število zmanjševanja osnovne črede.
V naši zadrugi imamo 1300 članov oziroma kmetov, ki so podpisali pogodbe o trajnejšem sodelovanju. So pa tudi taki, ki imajo kratkoročne pogodbe. Obojih skupaj je čez 2 tisoč. Številka pa se poveča, če prištejemo še tiste, ki pridelujejo grozdje za prodajo in so člani vinogradniške skupnosti v okviru zadruge.
Vseh skupaj je kakih 2500. Velika številka glede na oddane količine pridelkov in prirejo! Poleg ne dovolj izkoriščene zemlje, hlevov ... je oddaja manjša od pričakovane tudi zato, ker seveda vsi pridelki niso namenjeni prodaji, ampak dokaj tudi domači porabi — samooskrbi. Kmetijska zadruga bo pomagala kmetom pri nakupu zemlje. V zadnjih dveh letih smo kupili 12 hektarjev, in to na območjih, kjer družbeni sektor ni imel interesa. Žal na območjih, kjer ni delovnih enot tozda Poljedelstvo, ni kake večje ponudbe zemlje. Mi si prizadevamo, da bi okrepili kmetije z razvito živinorejo in tiste, ki se v to smer šele razvijajo. Take kmetije naj bi vso krmo pridelale pretežno same. Spodbujamo tudi uvajanje novih poljščin. Letos bomo poskusili z ajdo, ki je bila nekoč na našem območju močno razširjena, vendar zaradi podnebnih razmer ni bila primerna.
Morda bo nova sorta uspešno kljubovala vremenu. Pomembna je zato, ker je drugi letni posevek in prispeva k boljšemu izkoriščanju zemlje. Nadaljevali bomo tudi pridelavo vrtnin.«
prostor v dva (>stena<). Drug izdelek je katalizator imokat, ki je namenjen čiščenju dimnih plinov pri kurjenju na trda goriva. Vgraditi ga je treba čim bliže kurišču oziroma kotlu, vključuje pa se avtomatsko, ko je temperatura dimnih plinov višja od 200 stopinj. Nastopi kemična reakcija in škodljivi dimni plini zgorevajo. Tako je zrak čistejši, kar je prispevek k varstvu okolja, o katerem dosti govorimo, vendar premalo naredimo. Tako menimo, da tudi ta izdelek prihaja na naše tržišče >prezgodaj<. Naslednja novost je sevalno ogrevanje infravent, katerega prednost je, da topel zrak, ki se sicer zadržuje predvsem pod stropom, nekako >razdelimo< po celem prostoru. Za to pa so potrebne naše cevi varvent. Prihranek pri energiji znaša od 35 do 70 odstotkov, vendar pa je naložba za 20 do 60 odstotkov dražja od klasičnih ogrevalnih naprav, a se sčasoma povrne. Četrta novost je sestavljiva sanitarna kabina, ki je iz drugačnega materiala, kot ga uporabljamo zdaj. Tako kabino lažje dostavimo naročniku oz. kupcu, kar je zlasti pomembno za naša izvozna prizadevanja. Teh izdelkov bomo potlej prav gotovo prodali na tuje več kot sedanjih iz klasičnega materiala. Letos smo prodali v Zvezno republiko Nemčijo 180 sanitarnih kabin. Vsi omenjeni novi izdelki so plod domačega znanja. Snovanju novih vrst izdelkov dajemo v naših razvojnih službah vso gmotno in moralno podporo, zato rezultati ne izostanejo. Pri mnogočem pa nam pomaga tudi občinska raziskovalna skupnost.«
NA VIDIKU ŠIRITEV HOTELA
Kadar v občini Lendava govorijo oziroma snujejo nadaljnji razvoj, ne zanemarjajo tudi gostinstva in turizma, še posebno pa ne zdraviliškega. Nosilec razvoja te dejavnosti je Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava. Novi direktor Albert Giorgiu-ti je zelo zagnan. Pravilno ugotavlja, da niso dovolj naravne danosti, ampak tudi ustrezni objekti in dobro osebje.
»Od leta 1983 smo registrirani kot naravno zdravilišče, čeprav hotel še ni povsem dograjen. Pri nas je glavna sezona v zimskih mesecih, spomladi in jeseni. Ko pa bomo uredili tako imenovani trakt C, potem bomo lahko s polnimi zmogljivostmi poslovali vse
tak način sodelovanja se zanimajo tudi tujci, žal pa delujejo naši sedanji predpisi še vedno zaviralno. Pomembna pridobitev v neposredni bližini hotela Lipa pa je letno kopališče, ki ga je financirala lendavska krajevna skupnost. Odprli ga bodo jutri, poleg kopanja pa bo tudi veliko možnosti za rekreacijo na prostem. Bazen bo upravljalo Naravno zdravilišče, čeprav se zavedamo, da od tega ne bomo imeli denarne koristi. Kolikor bomo imeli denarja, bomo posodabljali gostinske lokale, zlasti gostilno Park v središču Lendave. Z lokaloma na madžarsko-jugoslovan-ski meji in gostilno v Kolodvorski ulici pa se želimo približati tudi turistom iz vzhodnih dežel.«
VELIKO NOVIH TRGOVIN
Lendavski delovni organizaciji Univerzal, vključeni v sozd Mercator Ljubljana, priznavajo, daje veliko naredila za posodobitev trgovske mreže. Direktor Jože Kocon je o tem postregel z množico podatkov.
»Naj naštejem le nekaj pridobitev: v Lendavi smo sezidali veleblagovnico, v Črenšovcih, Veliki Polani in Hotizi pa samopostrežne trgovine z bifeji. Na Bistrici smo uredili trgovino in bife v preurejenem zadružnem domu. Lepo tekstilno trgovino so dobili v Turnišču, v Polani trgovino s tehničnim blagom ... Pred kratkim smo posodobili tehnično trgovino Oprema v Lendavi, ki je odprta neprekinjeno. Pripravljamo se na ureditev sodobne trgovine v Odrancih, potem pa bo prišlo na vrsto Turnišče, saj je eno izmed središč občine in sedanji trgovski prostor nikakor ne ustrezajo več sodobni ponudbi blaga. Doslej smo uresničili vse načrte, večkrat celo na račun nizkih osebnih dohodkov, kar pa se nam zdaj maščuje. Pri naložbeni dejavnosti nam je bila v veliko pomoč sestavljena organizacija združenega dela Mercator. V okviru te deluje tudi interna banka, kjer združujemo denar za tekoče poslovanje, zato z likvidnostjo nimamo težav. Univerzal ima 34 različpjh prodajaln in 15 bifejev. V lendavskem pri blagovnici pripravljamo tople malice. Ubadamo se tudi s težavami, saj se materialni in drugi stroški nenehno povečujejo, kupna moč prebivalstva pa pada. Ne glede na to smo vendarle optimisti in nameravamo povečati celotni prihodek od lanskih 15 milijard 467 tisoč na letošnjih 35 milijard novih dinarjev. V naših prodajalnah bomo imeli še naprej vse vrste blaga, zlasti pa za vsakodnevno oskrbo. O diskontni prodaji blaga pa za zdaj še ne razmišljamo. Pa tudi kakih posebnih prodajnih akcij se ne smemo lotevati, saj nam tega ne dovoljujejo ustaljeni poslovni običaji.«
Zapisal: Štefan Sobočan
STRAN 5
~  •
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
REPUBLIŠKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SOLIDARNOST V MURSKI SOBOTI
KDOR HITRO DA
MARLES JE MARLES -
TUDI V LJUTOMERU
- DVAKRAT DA!
To se je jasno potrdilo tudi ob lanski solidarnostni akciji za odpravljanje posledic neurja s točo, ki je najbolj prizadelo Pomurje. Ocenjena škoda v soboški občini je znašala čez 29 milijard 241 milijonov dinarjev; od tega blizu 25 milijard dinarjev samo v kmetijstvu, kar dokazuje katastrofalen obseg te naravne nesreče. Bilo pa je še 5 milijard dinarjev škode v drugih pomurskih občinah, ki so dobile precej denarja iz republiške solidarnosti. Tako se je še enkrat potrdila velika pripravljenost delovnih ljudi in občanov Slovenije, da vsakomur pomagajo v nesreči. Odbor podpisnikov republiškega družbenega dogovora pa je v ta namen zagotovil še dodatnih 7,4 milijarde dinarjev.
Spodbudni podatki, ki smo jih slišali na skupni seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze in koordinacijskega odbora za uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu RK SZDL Slovenije v Murski Soboti! Kot je poudarila predsednica slovenskega koordinacijskega odbora Marija Zu-pančič-Vičar, je izjemnega pomena, da je zaživela solidarnost med pomurskimi občinami, zlasti z enodnevnimi zaslužki zaposlenih in raznimi prostovoljnimi akcijami, učinkovita pa je bila tudi sosedska pomoč. Brez hitrega odziva v občinah in učinkovitega odpravljanja posledic neurja s točo bi si danes težko predstavljali redno proizvodnjo na
& AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29
Telefon: (069) 21-884, 21-459, 22-606 direktor 22-901
vodja komerciale 22-820
nabavna služba 22-807
AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
Pogoji:
— končana srednja ekonomska šola — končana srednja administrativna šola — končana poklicna šola
2. BLAGAJNIK IN LIKVIDATOR FAKTUR
za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoja:
— končana srednja ekonomska šola
— devet mesecev strokovne prakse v računovodstvu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Murska Sobota. Bakovska 29, osem dni od dneva objave.
prizadetih območjih. Zato so izrazili priznanje izvršnim svetom, SZDL, krajevnim skupnostim, ozdom ter številnim aktivistom na terenu. Niso pozabili tudi na humanitarne organizacije, predvsem Rdeči križ, ki je poskrbel za solidarnostno zbiranje vsega potrebnega. Edinstveno je bilo zbiranje poljskih pridelkov, ki ga je organizirala občinska organizacija RK v Murski Soboti. Uveljavili so se tudi enote civilne zaščite in delavci zavarovalnice. Skratka — sistem obrambe pred naravnimi nesrečami je ob tej priložnosti dobro deloval, v prihodnje pa bo treba še več narediti za preventivo.
Na skupni seji pa so obravnavali tudi spremembe in dopolni-
1. PRIPRAVNIKI
— ekonomski tehnik
— administrativni tehnik
— avtomehanik
za določen čas 6 mesecev
tve družbenega dogovora o upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v naši republiki. Po mnenju razpravljalcev je sistem solidarnosti dober, vendar ga bo treba, predvsem ko gre za večje naravne nesreče, izpopolniti. Za to se zavzema tudi predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora v SR Sloveniji Tomaž Vuga, ki meni, da bi morali poenostaviti dolgotrajen postopek odločanja o potrebnih sredstvih za pomoč ob večjih naravnih nesrečah, zvišali naj bi cenzus (s 3 na 4 odstotke druženega proizvoda posamezne občine) za uporabo teh sredstev itd. Hkrati naj bi uvedli revalorizacijo sredstev na dan nastanka škode in zmanjšali število podpisnikov.
Po seji, na kateri so oblikovali tudi predlog priznanj in zahval ob 25-letnici večjih naravnih nesreč pri nas in organizirane solidarnosti v SFRJ, so si udeleženci ogledali rezultate odprave škode na prizadetem območju Goričkega. Popeljali so jih v Dolnje Slaveče, kjer so jim pokazali novo hišo za mater samohranilko osmih otrok; v tej akciji se je izkazal Rdeči križ.
Milan Jerše
Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom Lendava
razpisuje
'dela in naloge
glavne sestre tozda
za mandatno dobo 4 let s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo VI. stopnjo VIP zdravstvene usmeritve — višja medicinska sestra,
— 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit in sposobnost organiziranja dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom Lendava.
Prijavljene kandidate bomo o izidu imenovanja obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Po vseh zapletih in težavah z izgubo po zaključnem računu, ki je nastala zaradi napake v obračunu, je v Marlesovem tozdu Masivno pohištvo v Ljutomeru položaj zdaj nekoliko ugodnejši. Izgubo so pokrili, čeprav je pri tem krajši konec potegnila temeljna organizacija, v letošnjem prvem četrtletju pa so v sklade razporedili že nekaj več kot 70 milijonov dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je to sicer nekoliko manj, vendar ob tem ne gre pozabiti, da je poslovanje v tem času potekalo pod bremenom novembrskih ukrepov, ko so se tudi v tej temeljni organizaciji morali prilagoditi zaostrenim pogojem gospodarjenja. Po reorganizaciji delovne organizacije se je nekoliko uredil tudi status temeljne organizacije v Ljutomeru, računi so zdaj bolj »čisti«, z ukinitvijo tozda Marketing pa so racionalizirali poslovanje. Kljub vsemu pa v Ljutomeru trdijo, da so v delovni organizaciji še vedno preorganizi-rani, saj morajo kar deset odstotkov svoje realizacije dati za skupne službe, kar proizvodnjo samo še podražuje.
Kakovost in konkurenčnost sta osnovna pogoja, če želijo vzdržati na trgu, in tega se dobro zavedajo tudi v Marlesovi temeljni organizaciji v Ljutomeru, ki dela čedalje več predvsem za izvoz. Dobri dve tretjini proizvodnje zdaj že izvažajo, prihodki, ki jih ustvarijo na tujem trgu, pa predstavljajo približno 40 odstotkov celotnega prihodka. Ob koncu lanskega leta je bilo čutiti manjše povpraševanje na domačem tržišču in računali so, da se bodo tak-
Natožba v skladiščne prostore in ureditev tehnologije lepljenja ho stala 1,8 milijarde dinarjev, zanjo so v okviru delovne organizacije združili milijardo dinarjev, lastna sredstva tozda znašajo 200 milijonov dinarjev, 100 milijonov dinarjev posojila zagotavlja dobavitelj opreme, 500 milijonov dinarjev pa bodo najeli posojila pri Pomurski banki. V novem skladišču bo prostora za 20.700 kosov pohištva, v njem pa bo možno uskladiščiti tudi reprodukcijski material, ki je sedaj v proizvodnih prostorih.
šne težnje nadaljevale, zato so se še bolj usmerili v izvoz. Kaže pa, da so se pri tem ušteli, saj je zaradi pričakovanih majskih ukrepov povpraševanje v prvih letošnjih mesecih doma
spet močno poraslo in na to v ljutomerski temeljni organizaciji niso bili pripravljeni. Če bi se bolj usmerili na domače tržišče, bi bili tudi finančni rezultati ugodnejši, pravi Stanko Škalič, direktor tozda Masivno pohištvo, z izvozom pa so pre-’ cej izgubljali. Zadnja devalvacija dinarja bo položaj sicer nekoliko popravila, saj imajo na račun izvoza še okrog 900 milijonov dinarjev deviznih terjatev, vseeno pa je izvoz še slabo plačan. Od 10 do 20 odstotkov še vedno izgubljajo z izvozom, če se bodo znižale izvozne spodbude, pa bo položaj še slabši. V tozdu se skušajo razmeram prilagajati, naročila imajo že za avgust in z nadur-
Kakovost je porok za prodajo in v Marlesovem tozdu v Ljutomeru so dokazali, da so sposobni prodajati tudi na najzahtevnejša tržišča, saj že zdaj dobri dve tretjini izdelkov izvažajo. Foto: Nataša Juhnov.
nim delom naj bi povečali proizvodnjo,: vendar zaposleni za to ne kažejo' posebnega zanimanja. Vzroke je delno iskati tudi v osebnih dohodkih, kjer prihaja do omejevanja. Prvi iz-računi'na ravni delovne organizacije kažejo, da bi morali do konca prvega polletja osebne dohodke znižati za dobrih 8 odstotkov, vseeno pa upajo, da se to ne bo zgodilo.
V zadnjem času se v delovni organizaciji srečujejo tudi s problemom likvidnosti, ki pa ima svoje vzroke v razmerah, ki vladajo na tržišču. Kupci zahtevajo podaljšanje plačilnih rokov tudi na 60 do 90 dni, medtem ko dobavitelji zahtevajo petnajstdnevno plačilo, bremenijo pa jih tudi zaloge, predvsem surovin, pa tudi gotovih izdelkov, saj je program njihove proizvodnje izredno širok in
zahteva kompletiranje. Zaloge lesa v tozdu Masivno pohištvo zadoščajo za štiri- do petmesečno delo, takšne zaloge pa so tudi nujne zaradi posebnosti proizvodnje, saj se mora les naravno posušiti. Pri umetnem sušenju prihaja do deformacij in bi tako več izgubljali, pa tudi cene lesa rastejo hitreje kot obresti, ki jih morajo plačati za kreditiranje teh zalog.
Surovine so izredno drage in se dražijo hitreje kot cene gotovih izdelkov, za to so za lesarje velikokrat cenejše surovine, ki jih dobivajo iz uvoza, predvsem drži to za materiale za površinsko obdelavo lesa. Prav draga surovina pa jih sili tudi k varčevanju in v ljutomerskem
tozdu si prizadevajo, da bi bil izkoristek materiala kar največji. Iz teh razlogov so se odločili tudi za novo naložbo, s katero bodo pridobili skladišče gotovih izdelkov in uredili tehnologijo lepljenja. S spajanjem lesa bodo izkoristek letne mase lesa povečali za blizu 200 kubičnih metrov, z novimi skladiščnimi prostori pa se bodo povečale možnosti kompletiranja pohištva in tudi večjega izvoza. Sočasno se bodo sprostili sedanji proizvodni prostori, kjer bodo, kot že rečeno, uredili tehnologijo lepljenja lesa. Ker je naložba izvozno naravnana, je že dobila zeleno luč komisije za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, 380-članski kolektiv tozda Masivno pohištvo v Ljutomeru pa si z njo zagotavlja možnosti za nadaljnji razvoj.
Ludvik Kovač
Rokometni klub Krog
vabi
v nedeljo, 19. 6. ob 15. uri
na veliko tradicionalno tombolo.
Glavni dobitki: 1. lada samara
2.	osebni avtomobil 126 P
3.	4.000.000 din gotovine
4.	barvni TV Gorenje
5.	2.000.000 din gotovine
in še vrsta lepih dobitkov. Na prireditvi vas bosta zabavala ansambel Vzmet in humorist Geza	__-i

TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o.
MURSKA SOBOTA
ABC POMURKA — TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. Murska Sobota,
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja
prosta dela in naloge
ODKUP IN SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI TRANSPORTA
' Pogoji:
— poljedelsko-živinorejski tehnik — V. stopnja strokovne izobrazbe
— nad 1 do 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka — Tovarna mlečnega prahu, M. Sobota.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Letos
Po zaključnem računu samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota je znašal ostanek sredstev kar blizu 110 milijonov dinarjev. Ta denar bodo letos porabili za dokončanje del oziroma poravnavo obveznosti še iz minulega leta. V' prvi vrsti gre za izdelavo tehnične dokumentacije za oskrbo z vodo v soboški občini, za kar bodo morali odšteti čez 46 milijonov dinarjev. Precej denarja, in sicer blizu 26 milijonov dinarjev, bodo morali plačati Geotehniki iz Zagreba za poskusne vodnjake v Bogojini in Črnskih mejah. S preostalim denarjem pa naj bi omogočili izdelavo lokacijskih načrtov za oskrbo z vodo v občini in čistilne naprave v Murski Soboti, za priključek severnega predela Lendavske ulice na severni zbiralnik, kjer je angažiran tozd Komunala Sobota, in za obnovo ulične razsvetljave na Trgu zmage v Murski Soboti, kar so opravili delavci Elektra Ljutomer.
---LENDAVA .............
Stanovanjska zadruga še letos?
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske stanovanjske skupnosti je zapisano, da bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili 150 družbenih stanovanj. V letih 1986 in 1987 jih je bilo zgrajenih 21 za potrebe združenega dela in 19 solidarnostnih. V letošnjem letu je že nared 6 stanovanj, gradijo pa jih še 14. Očitno je, da se plan ne uresničuje. Samoupravna stanovanjska skupnost je predvidela tudi ustanovitev stanovanjske' zadruge. Ker bi bilo racionalneje, so se odločili, da se v Lendavi ustanovi enota stanovanjske zadruge Černelavci. S to zadrugo so opravljeni pogovori, tako da bo do ustanovitve prišlo že v tem letu. Nadejajo se, da bodo s tem veliko pridobili, saj naj bi bila zadružna gradnja nekoliko cenejša in zaradi tega privlačnejša za občane, ki nameravajo graditi. Tudi parcele za zadružno gradnjo bodo na voljo.
Jani D.
3 milijarde za komunalne objekte
V občinski komunalni skupnosti zatrjujejo, da je program osnovne komunalne dejavnosti zadovoljivo uresničen in da je delo potekalo v skladu s finančnim načrtom. Podobno bi lahko ugotovili za dopolnilne programe krajevnih skupnosti ter gradnjo komunalnih objektov in naprav v soboški občini. Nenehno povečevanje cen in inflacijska gibanja pa so vplivala na to, da so presegli prvotno načrtovani obseg skupnih prihodkov in odhodkov. In če še pogledamo finančni načrt za letošnje leto, ugotovimo, da bodo porabili čez 3 milijarde dinarjev. Za osnovno komunalno dejavnost, kamor štejejo red-
no tekoče vzdrževanje komunal-
nih objektov, zelenih površin, parkov in nasadov v mestu Murska Sobota, vzdrževanje mestne javne razsvetljave, sofinanciranje vzdrževanja okolice gradov v Rakičanu, Beltincih in drugod, stroške delovanje delegatskega sistema, razne prispevke itd., bodo potrebovali nekaj nad 634 milijonov dinarjev. Za dopolnilne programe krajevnih skupnosti bodo zagotovili čez 383 milijonov dinarjev. Večinoma so to združena sredstva organizacij združenega dela, namenjena za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti v soboški občini. Največ denarja, in sicer nekaj čez 2 milijardi dinarjev, pa bodo porabili za gradnjo
komunalnih objektov in naprav. V ospredju je dograditev potrebnih objektov na črpališču v Črnskih mejah, ki zajema čistilno napravo, vodnjake za pronicanje vode, s pripadajočimi cevovodi, razširitev začitnega pasu, avtomatizacijo vodovodnega sistema in druga dela. Poleg tega nameravajo postaviti industrijski kanalski zbiralnik od čistilne naprave do Markišavske ceste, izdelavo tehnične dokumentacije, lokacijskih načrtov, razne študije za čiščenje odplak ter oskrbo naselij s pitno vodo. Računajo pa tudi na milijardo 270 milijonov dinarjev posojila za gradnjo komunalnih objektov in naprav.
Milan Jerše
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Lendava o. sol. o.	/
Vsem občanom lendavske občine čestitamo ob njihovem prazniku!
STRAN 6
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
kmetijska panorama
Zahteve uskladiti z možnostmi
Kmetijstvo je tista panoga gospodarstva, kjer prihajajo zaostreni pogoji gospodarjenja bolj do izraza, saj je ciklus proizvodnje daljši kot marsikje v industriji in za prilagoditev spremenjenim razmeram je potreben daljši čas. Kmetijstvo je že nekaj časa v izredno težkem položaju, saj so tako rekoč porušena vsa cenovna razmerja, zahteve kmetijcev pa so v glavnem naletele na nerazumevanje. Z majskimi ukrepi, ki naj bi pripeljali naše gospodarstvo k postopni ozdravitvi, se spreminjajo pogoji gospodarjenja tudi v kmetijstvu in kmetijcem vlivajo upanje, da bo ta panoga v enakopravnem položaju i. drugimi panogami gospodarstva. Prehod na tržno gospodarstvo in delovanje tržnih zakonitosti naj bi veljalo tudi v kmetijstvu, v kakšni meri se bo to uresničilo, pa bo seveda pokazal čas. O tem in nekaterih drugih vprašanjih, ki v tem treutku najbolj prizadevajo kmete, smo se pogovarjali s Francem Vrataričem, direktorjem Kmetijske zadruge Panonka.
FRANC VRATARIC: Skrajni čas je, da je obveljalo spoznanje, da se moramo tudi pri nas tržno obnašati, vprašanje pa je, kako smo na takšno ravnanje pripravljeni. V kmetijstvu moramo predvsem ugotoviti, s katere osnove štartamo, vendar menim, da še nekaj časa o pravih tržnih odnosih ne bomo mogli govoriti, še manj pa jih uveljaviti. Zelje so eno, možnost spet drugo in tako se kmetijci bojimo, da nam bo država še nekaj časa predpisovala pogoje gospodarjenja. Se vedno namreč ne vemo, katere cene bomo lahko v kmetijstvu oblikovali povsem svobodno in katere pod taktirko družbe, ki mora skrbeti tudi za socialnovarnostni položaj delavcev.
V zadnjih mesecih so bila v kmetijstvu, še posebej v živinoreji porušena vsa cenovna razmerja. Se položaj zdaj kaj popravlja?
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Če bi bilo več tako zagnanih mladih kmetovalcev, kot je 28-letni Zvonko Horvat iz Žižkov, potem se nam ne bi bilo treba bati za usodo zasebnega kmetijstva. Ta čas namreč redi kar 78 govejih pitancev, obdeluje 26 hektarjev zemlje ...
»Kmetijstvo me je pač pritegnilo. Že v rani mladosti sem rad delal na polju, pri živini. Potem ko se je oče preusmeril iz kmetovanja v obrt, sem se s kmetijstvom spoprijel sam. Leta 1982 sem zgradil hlev, velik 32 krat 12 metrov, v njem je prostora za 80 glav živine. Trenutno je v njem 52 pitancev (biki in telice), težkih po približno 500 kilogramov, in 26 pitancev, od katerih ima posamezni od 200 do 300 kilogramov. V pitanje dobivam 120 do 130 kilogramov težka teleta. Sodelujem s temeljno zadružno organizacijo Čren-šovci, ki mi priskrbi teleta iz prostega odkupa z njenega območja. V glavnem so teleta dobro rejena in v 10 do 12 mesecih dosežejo ustrezno težo.«
Zvonkovi pitanci dosegajo dnevno od 1,20 do 1,30 kilograma prirastka, kar je lep dosežek. Čas pitanja do določene teže pa ni odvisen samo od pasme in dnevnih obrokov, ampak tudi od letnega časa. Pozimi, ko živali potrebujejo več energije, traja pitanje nekoliko dlje kot poleti.
Sogovornika sem seveda vprašal, kako je sestavljen krmni obrok. Bil sem prijetno presenečen, ko sem zvedel, da ne na pamet, ampak strokovno. Vso silažno krmo namreč da v analizo na živinorejski zavod in na podlagi izvida potem daje Osnovni krmi dodatke, kot so tropine oljne repice, sojin zdrob, mesna in ribja moka, visok vitaminski dodatek premiks itd. Živalim, dokler ne dosežejo 200 kilogramov teže, poklada tudi seno. Pita dvakrat dnevno: zjutraj in zvečer. Seveda tudi brez sodelovanja z veterinarjem oziroma pospeševalcem ne gre. Teleta takoj po uhle-vljenju cepi, po potrebi tudi pozneje.
»Kako pravzaprav poteka sodelovanje z zadrugo?«
»Ko prevzamem teleta v pitanje, me v zadrugi Finančno obremenijo za vrednost telet, ob oddaji pitancev pa k temu znesku prištejejo obresti, ki veljajo v tistem trenutku. Oddano živino mi obračunajo po ceni, ki velja v času oddaje. Računi so torej čisti, kakega posebno velikega ostanka dohodka pa ni, kajti vsi vemo, da so teleta draga, cena pitancev pa ni ravno visoka. Ker pa letno oddam živino iz dveh do treh izmen, v vsaki od 26 do 30 pitancev, se račun za zdaj se nekako izide. To je predvsem posledica tega, ker dajem živalim lastno krmo.«
»Koliko hektarjev zemlje pa obdelujete in koliko kubičnih metrov silaže pripravite.«
»Moja kmetija ima 9 hektarjev zemlje, skupaj pa obdelujem 26 hektarjev. Torej imam 17 hektarjev zemlje najete. Na našem območju m večjih možnosti za najem zemlje, zato jo najemam na drugih, na primer na območju Dobrovnika, Hotize in Razkrižja. No ja, manjše parcele bi se že dobile, vendar gledam tudi na ekonomičnost. Pridelujem koruzo, in sicer na 24 hektarjih, e
FRANC VRATARIC: Lahko bi dejal, da se zadnji mesec začnejo stvari obračati na bolje, zlasti v govedoreji, medtem ko v prašičereji težave še vedno ostajajo. Tudi pridobivanje mleka je bila v letošnjih prvih štirih mesecih primerno spodbujano v zadnjem času pa cena mleka spet ni primerna in bo potrebno spremeniti odkupno ceno. Upamo, da bo do sprememb prišlo, saj jc na tržišču že čutiti določeno pomanjkanje, to pa pomeni za nas konjunkturo in računamo, da bomo kmetijci potegnili vsaj nekaj od tega. Pred nami je tudi turistična sezona, vprašanje pa je, kako bo po sezoni, saj kupna moč pada in kmetijci ne bomo mogli doseči tistega, kar želimo.
Zanimiva je ugotovitev, da ste kmetijci ves čas opozarjali na nesprejemljive odkupne cene živine, kljub temu pa ves ta čas prireje
POTI NAZAJ NI
no pripravim od 500 do 550 kubičnih metrov sveže koruzne silaže in od 100 do 120 kubičnih metrov silaže iz koruznega zrnja. Na preostalih dveh hektarjih pa pridelujem poljščine za domače potrebe.«
Kot ste opazili je sogovornik govoril v prvi osebi. Naj se sliši še tako neverjetno, ampak res je: Zvonko Horvat obdeluje povsem sam vseh 26 hektarjev zemlje, le v času priprave silaže brez pomoči seveda ne gre. Tedaj — delo traja 14 dni
Mladi kmetovalec Zvonko Horvat iz Žižkov ima hlev za 80 pitancev, namerava pa ga razširiti za nadaljnjih 50 stojišč. Le množična vzreja goveda je donosna. Foto: Š. S.
— delovni dan mineva skorajda brez počitka, od zgodnjega jutra pozno v noč. Koruzne sorte, ki jih seje, dajejo obilen pridelek. Pravega časa ni niti pozimi, čeprav ga za krmljenje ne porabi ravno veliko; ima večjo mehanično delavnico z vsemi mogočimi pripomočki, zato glavnino strojev popravi sam, le za redno servisiranje pokliče mehanika. Na gruntu so trije traktorji (40, 75 in 90 KS), žitni kombajn, niz strojev za setev in spravilo koruze, 6-tisočlitrska cisterna za gnojevko in tako naprej.
»Pa načrti?« sem še povprašal.
»Končal sem kmetijsko šolo, odločil sem se za zasebno kmetovanje oziroma za živinorejo, zato poti nazaj ni več. Nasprotno: treba je iti naprej. Ce se bodo razmere na tržišču goveje živine vsaj nekoliko izboljšale, potem bom obseg pitališča razširil še za 50 pitancev.«
niste zmanjševali. Podatki kažejo, da se je odkup v prvih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem celo povečal.
FRANC VRATARIC: To je po svoje razumljivo, saj smo kmetijsko območje in druge izbire nimamo. Kmet mora proizvajati, če želi pokrivati vse družbene dajatve in obveznosti, ob tem pa mora skrbeti tudi za svoj osnovni standard. Proizvaja pa tudi zato, ker upa, da bo boljše in zato se proizvodnja v kmetijstvu ni znižala. Dejstvo pa je, da se tisti rejci, ki enkrat opustijo pitanje, težko ponovno vključijo. Ciklus proizvodnje v kmetijstvu je namreč mnogo daljši kot v drugih panogah in prav to nas v zadnjem času najbolj skrbi. Podatki namreč opozarjajo, da stalež krav pada, prav tako pa tudi zanimanje rejcev za vhlevljanje krav in plemenskih telic.
Že uvodoma ste dejali, da je v kmetijstvu prehod na tržno gospodarstvo težji in zahteva daljši čas. V zadrugi ste že pred koncem maja pripravili predlog novih odkupnih cen živine, ki pa jih, kot kaže, živilskopredelovalna industrija ne sprejema.
FRANC VRATARIC: Žal smo rejci in predelovalci še vedno na dveh bregovih. Položaj je namreč takšen, da ima tudi predelovalna industrija svoje težave in tako ne moremo najti skupnega
jezika. Menim pa, da tudi tam (tako kot oni menijo za nas) še obstajajo določene rezerve in predelovalna industrija bo morala dojeti, da so težave v osnovni proizvodnji mnogo hujše kot včasih. Nekaj višjih cen smo že izsilili, vendar se zavedamo, da izsiljevanje ne vodi k dolgoročnim rešitvam. Rejci in predelovalci bomo morali združiti interese, če ne želimo, da bi zašli oboji v še večje težave.
Zaradi neurejenih cen vam prašičereja prinaša izgubo. Kakšne so napovedi za naprej?
FRANC VRATARIC: V prvih treh mesecih smo imeli v prašičereji nekaj čz 190 milijonov dinarjev izgube, približno toliko pa izgubljamo tudi v drugem četrtletju. Podatki že zdaj kažejo, da bomo ob polletju imeli v prašičereji okrog 400 milijonov dinarjev primanjkljaja, je pa ta v naši zadrugi na enoto proizvoda še vedno manjši kot na nekaterih drugih območjih. To pomeni, da je rejec pri nas za svoje delo tudi slabše plačan. Žal tudi napovedi za drugo polletje niso spodbudne, zato smo se dogovorili za sanacijski program, ki mora dati odgovore na nekatera vprašanja.
Kljub vsemu pa se vam je z mesarji le uspelo dogovoriti za nekatere nove cene?
FRANC VRATARIC: V osnovni reji smo toliko realni, da ne zahtevamo cen, ki jih predelovalna industrija v tem trenutku ne more dati. Žato smo se dogovorili, da z odkupnimi cenami zaenkrat pokrijemo vsaj 75 odstotkov polne lastne cene in tako je izhodiščna cena pri govedu 4,450 dinarjev za kilogram tople polovice ekstra kakovosti, k temu pa je treba dodati še premijo, ki bo poslej višja za okrog 65 odstotkov. Pri prašičih je izhodiščna cena 70 dinarjev in z njo prav tako pokrivamo le 75 odstotkov ekonomske cene. Odprto še naprej ostaja vprašanje mleka, ki je v pristojnosti Zveznega izvršnega sveta. Tudi tu bo cene nujno potrebno spremeniti in mi predlagamo, da bi kmet dobil za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe 500 dinarjev, s čemer bi pokril od 80 do 85 odstotkov ekonomske cene.
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine sta pred dobrim tednom pozvali rejce, da ne oddajajo goveje živine pod 3.000 dinarjev za kilogram žive teže. Kako ste v Panonski reagirali na ta poziv?
FRANC VRATARIC: Ta poziv je vsekakor dobrodošel in ga pozdravljamo. Tudi mi smo namreč v našem strateškem cilju potrdili, daje 3.000 dinarjev tista cena, ki rejcem zagotavlja ekonomski interes za pitanje, vendar mora realnost biti tista, ki bo ta poziv spravila v življenje. Kot sem že omenil, kupna moč pada, zato je potrebna strpnost pri postavljanju zahtev do tistih, ki naše blago prevzemajo.
Ludvik Kovač
CENE
V kmetijstvu je pač tako, da nekatere cene določi država, druge pa se oblikujejo prosto na trgu, pač glede na ponudbo in povpraševanje. Koruza že nekaj let povzroča zmedo na trgu in kaže, da je tudi tokrat tako. Na novosadski borzi je že presegla ceno 300 dinarjev za kilogram, saj za naravno sušeno zahtevajo od 310 do 315 dinarjev, približno toliko pa tudi za umetno sušeno, medtem ko je tisto v vrečah treba odšteti od 330 do 340 dinarjev za kilogram. Rekordno'ceno pa je koruza dosegla v okolici Poža-revca, kjer ostaja vse več skladišč praznih, cena pa še naprej raste. Pred kratkim je na prostem trgu koruza tu že dosegla ceno 350 dinarjev za kilogram.
Mastitisi zmanjšujejo prirejo mleka
Mastitis je vnetna sprememba mlečne žleze, ki jo spremljajo fizikalne, kemične in mikrobiološke spremembe, povečano število celic v mleku, posebno belih krvnih telesc, in bolezenske spremembe v tkivu. Mastitise delimo praviloma na klinične in subklinične.
Mastitisi zmanjšajo pridobivanje mleka. Subklinični mastitisti jo zmanjšajo za 10 do 12%, klinični pa za 15 do 20 % in tudi več. To pomeni, da krava s 5.000 kg mleka izgubi na leto do 900 kg mleka. Zaradi mastitisa je v mleku povečano število celic in soli (kloridov), manj pa je beljakovin in tolšče. Tako mleko povzroča težave pri predelavi v sir in maslo.
Povzročitelji mastitisa vdrejo v vime najčešče skozi seskov kanal, lahko jih prinese kri, vderejo pa tudi skozi poškodovano kožo seskov ali skozi ranjeno sluznico seskove-ga kanala in cisterne. Za zdravljenje te bolezni je pomembno pravočasno odkrivanje. Ob vsaki molži mleko nadzorujemo tako, da prve curke izmolzemo v posodo s črno, zeleno ali temno modro ploščico; tako hitro opazimo, če je mleko
vnete četrti bele barve, mogoče malo bolj vodeno kot normalno, v njem vidimo kepice ali krpice sprijetih belih krvnih telesc in nekaterih drugih sestavin mleka, V mleku utegnejo biti sledovi krvi, lahko je popolnoma vodeno ali pa pomešano celo i gnojnim izcedkom.
Prav je, da zdravje vimena kontroliramo enkrat mesečno s posebnimi reagensi. Mleko vsake četrti zmešamo z obarvanim reagensom in opazujemo učinek. Mleko iz zdrave četrti se le obarva, mleko iz obolele četrti pa se obarva in zgosti v gosto tekočo gmoto.
Mastitis je vnetje vimena, ki zelo hitro napreduje. Takoj, ko opazimo, vneto četrt ali spremenjeno mleko, pokličemo veterinarja in se ravnamo po njegovih navodilih.
Pri lažjih obolenjih živinozdrav-nik vbrizga v seskov kanal obolele četrti antibiotično zdravilo, pri težjih znakih da kravi tudi injekcijo antibiotikov.
Po zdravljenju izmolzemo zdravljeno četrt pet — do šestkrat. S tem izmolzemo okuženi, izcedek in pospešimo zdravljenje obolelega tkiva. Izmolzujemo v posebno posodo, izmolzek zakopljemo v gnoj ali zemljo. Roke in posodo pa po opravljenem delu razkužimo s sredstvom za razkuževanje seskov po molži (iosan CCT: dva dela vode na en del iosana).
Krave z mastitisom pomolzemo vedno zadnje,, zdrave četrti lahko strojno, bolne pa ročno. Zdravljenje po potrebi ponovimo. Pri trdovratnih vnetjih lahko bolno četrt ali vime presušimo. Nato vbrizgamo antibiotično zdravilo.
Klinični mastitisi se delijo na akutni mastitis, na kronični mastitis in na subakutni mastitis. Pri akutnem mastitisu je okužena črtrt otekla, vroča in boleča. Mleko je navadno spremenjeno. Žival ima visoko temperaturo, njeno splošno stanje pa se poslabša. Pri kroničnem mastitisu znaki bolezni niso očitni; zatrdline nastanejo v vimenu, posebno pogosto pri osnovi seskov in okrog mlečne cisterne. Mleko je običajno spremenjeno. Bolezen lahko traja tedne in mesece, obolela četrt pa lahko popolnoma ogluši. Subakutni mastitis se od časa do časa pojavi v kronično obolelih četrtih in lahko preide v akutno obliko. Obolela četrt je rahlo nabrekla, mleko pa spremenjeno. Znaki vnetja lahko izginejo po nekaj molžah, vendar ostane četrt ogrožena.
Pri subliničnih mastitisih okužena četrt in mleko nista spremenjena, zmanjša pa se proizvodnja. Razmerje med kliničnimi in sub-kliničnimi mastitisi je navadno 1:32. V hlevu, kjer je ena četrt s kliničnim mastitisom, je prav gotovo 32 četrti s subkliničnim mastitisom.
Povzročitelji mastitisa so trdovratni in jih z razkuževanjem težko uničimo. Le povzročitelja kužne presušitve vimena lahko hitro uničimo s pravilnim zdravljenjem in razkuževanjem.
Mastitise preprečujemo predvsem tako, da zaviramo pojav in razvoj povzročiteljev. Pri tem so odločilne klima v hlevu, urejena stojišča, na katerih si krave ne poškodujejo seskov, pa tudi pravilna prehrana. Molzniki morajo biti zdravi in morajo obvladati tehniko molže. Oprema za molžo, predvsem stroj za molžo, mora biti po vsaki molži očiščena in razkužen. Molzni stroj mora delovati brez napake, odločilni sta višina vakuuma in pul-zacija. Mastitise preprečujemo tudi s tem, da po vsaki molži razkužuje-mo seske, da preprečujemo medsebojno sesanje in da pokličemo veterinarja, brž ko ugotovimo mastitis. Posebno pomembna sta mesečna kontrola zdravja vimena z reagensi in varovalno vbrizgavanje antibiotikov v vsako četrt vimena ob zasuši-tvi. Da zavarujemo živali pred mastitisom, vbrigamo takoj po zadnji molži v vsako četrt 400 do 600 mg orbenina (cioxacillin), in to ponovimo po 10 do 14 dneh. Krave, pri katerih se mastitisi ponavljajo, izločamo. Včasih je to težko, ker so te krave navadno najboljše molznice.
Če stojišča niso ustrezna, so vimena precej umazana. Težko jih je očistiti, še posebno, če je umazanija mokra ali vlažna. Taka vimena navadno peremo s toplo vodo. Ponekod jih po pranju še razkužijo z razredčenim razkužilom.
Po pranju vimena s toplo vodo, ki ima nad 40 °C, ali pri grobem pranju odstranimo s kože na seskih zaščiti sloj tolšče ter olajšmo vdor mikroorganizmov v tkivo.
Voda za pranje vimena je navadno čista le pri prvih nekaj kravah. Zamenjati bi jo morali skoraj po pranju vsakega vimena posebej, kar je precej težko izvedljivo. Prav tako je večinoma umazana tudi krpa ali goba za brisanje vimena. V vodi, krpi ali gobi za pranje vimena pravzaprav le kopičimo umazanijo in škodljive mikroorganizme. Krpo oz. gobo bi morali vsaj po vsaki molži tudi prekuhati ali pa vsako vime obrišemo s posebno papirnato brisačo, ki jo uporabimo le enkrat.
Zato priporočamo predvsem pravilno dimenzionirana stojišča, na katerih so vimena čista. Tako jih
Ponekod vimena po pranju tudi razkužujejo. Pri tem naletimo na podoben problem, kot pri vodi za pranje vimčn:
— skoraj nikoli ne pripravimo dovolj močne koncentracije razkužila, da bi lahko uničili klice na vimenu v času razkuževanja. Razkuževanje traja navadno 5 do 15 sekund;
— s krpo ali gobo vnašamo v razkužilo organske snovi z vimena, ki mu slabijo učinkovitost. Po.določenem času ga popolnoma inaktivira-jo. Razkužilo bi morali večkrat obnavljati ali zamenjavati;
— večinoma uporabljamo cenena razkužila, ki tudi sušijo in najedajo kožo na seskih ter rokah. Skozi ranice v koži vdirajo tudi škodljive klice.
Marsikje še vedno uporabljajo razredčeno razkužilo za razkuževanje molznih enot med pretikanjem. Po razkuževanju enote izperejo z vodo in nato nataknejo na vime. Tudi tu koncentracija razkužila navadno ni dovolj močna, da bi v nekaj sekundah uničila vse škodljive klice. Poleg tega vedno, ko pomočimo molzno enoto v vedro, zanesemo v razkužilo nekaj mleka, ki je bilo v molzni enoti. Tako slabimo učinek razkužila in v njem kopičimo organske snovi. Podobno je z vodo, s katero izpiramo molzne enote: v njej pravzaprav samo kopičimo umazanijo, ki smo jo zajeli v vedru z »razkužilom«. Tako lahko povzročitelje mastitisa prenašamo od vimena do vimena, od krave do krave — po vseh hlevu.
Precej je tudi možnosti, da pri iz-molzenju prvih curkov mleka ne ugotovimo mastitisa (subklinični
mastitis). Povzročitelje mastitisa lahko s take četrti prenesmo z molzno enoto na zdravo četrt. Pri tem se povzročitelji, če je seveda molzni stroj brez napak, zadrže večinoma na koži seska in v seskovnem kanalu. Včasih jih takoj po molži najdemo tudi v seskovi cisterni. V tem trenutku, ko so nam še dostopni, jih moramo uničiti. To dosežemo z razkuževanjem seskov po molži (teat dip).
Takoj ko molzno enoto prenesemo s pomolzenega vimena na pripravljeno, pomočimo pravkar pomolzene seske v primerno razkužilo. Razkužilo ostane nekaj časa na koži seskov in uniči klice na njej. Del razkužila pa vakuum, ki po molži še ostane v notranjosti seska, potegne v seskovo cisterno. Tako uničimo tudi še ostane v notranjosti seska, potegne v seskovo cisterno. Tako uničimo tudi klice v notranjosti seska. Za ta postopek največ uporabljamo jodofore, posebej prirejene za zaščito kože (iosan CCT, razredčen z vodo v razmerju 1:2). S tem zmanjšamo odstotek novih obolenj vimena za več kot polovico.
VESTNIK, 16, JUNIJ 1988
STRAN 7
POTOVANJE PO MURINEM PARKU
PRISLUŠKOVANJE
Tudi zato, ker je to leto razglašeno za leto ekologije v turizmu, predvsem pa zaradi zorenja zamisli o t.i. krajinskem parku Mura, smo se podali na popotovanje ob levem in desnem bregu Mure od Bakovec oz. Vučje vasi do Hotize oz. Martina na Muri. Vodilo nam je bil slovit dialog učitelja in učenca: »Ali slišiš šumenje vode! Slišim. To je pot.«
OD GRAMOZNICE
DO MLINA
Postanka pri gramoznicah v Bakovcih in Dokležovju nas neprijetno opomnita na siceršnje prostorske posege, ki spreminjajo podobo kulturne krajine in ogrožajo naravno dediščino, čeprav hkrati drži, da od takega načina izkoriščanja naravnih bogastev živi dokajšnje število prebivalstva v pomurski deželi. Ko prečkamo reko — čez most v Veržeju — še zlasti pa, ko se znajdemo pri zadnjem, še dejavnem mlinu ob Muri, pri Babičevem mlinu,
prisluhnemo. Mura šumi. »Včasih človek ne ve povsem zagotovo, če šumi Mura ali pa šumijo logi ob njej. Morebiti bi jo pa lahko slišali tudi takrat, ko pod mursko zemljo posebej živahno nosi droben pesek, ki ga je pred mnogimi tisočletji namlela,« premišljuje naš razumnik in nadaljuje: »Na sploh je torej šumenje bolj slišno takrat, ko ni pritlehnega vetra, ki bi premikal drevje, in ko so razmere za takšna zračna strujanja, da se lahko glasovi šumenja dvignejo nad vrhove obrežnega loga in se razširijo v notranjost pokrajine. Navsezadnje pa tudi to ni nekaj povsem različnega od pojavov pri vseh drugih rekah.«
Mlinar Babič pravi, da bi morali priti ob sončnem vzhodu, ko je pogled na mlin — v luči vzhajajočega sonca — najlepši. Morda ima takrat, kakor pač za koga, Mura posebno moč; podobno kot ob sončnem zahodu. Spet nam pomaga naš premišljevalec: »Na zemlji najbrž sploh ni reke in rečice, ki ji ne bi že kdo pripisoval posebne moči. Nekateri to počnejo zaradi animizma, ker so prepričani, da imajo vse stvari dušo. Torej tudi reke. Drugi zaradi domoljubja, ki posebej poraste takrat, ko je človek daleč od domačih krajev in jih želi čim-prej znova videti. Takrat se pred notranjim zrenjem pogosto pojavi podoba domače reke. Spet drugi iz razlogov, kakršni se sedaj pojavljajo ob Muri. Namreč zato, ker ne bi
radi, da reka izgine zaradi elektrarn. Mnogi pa tudi zato, ker je bodisi kdo izmed njihovih bližnjih ali znancev utonil v reki bodisi zato, ker jim je podivjana narasla reka prizadela veliko gorja. Skupaj s tistimi, ki ljubijo reke zaradi njihove posebne lepote, njihovega pritekanja in odtekanja, ki odnaša težke misli, če človek stoji ob njih, so si pa vendarle sorodni z onimi, ki smo jih imenovali animisti.«
OD MLINA DO MLI-
NA
Mlin se vrti.dalje in neumorno spreminja zrnje v moko, mi pa smo na poti proti Moti, kjer nam je cilj naslednji, Smodišev mlin. Medtem nam noče iz gla-
VODI — ISKANJE POTI
ve, kar smo slišali od strokovnjaka z mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ko je razčlenjeval problematiko nižinskih tekočih voda, katerih osnovni značilnosti sta meandriranje in poplave. Sklicuje se na nemške izkušnje in reko Ren, ki sama z vsemi stranskimi pritoki zaradi regulacij sicer lokalno na mestih, kjer so včasih bile poplave, ne poplavlja, zato pa se pri izrednih vodah vsa voda izredno hitro zbere in v spodnjem toku povzroča težave. Od tod težnje, da bi prostoru vendarle vrnili nekaj njegove retencijske sposobnosti, to je sposobnosti zadrževanja nizkih voda. »Te ambicije se ujemajo z varstvenimi prizadevanji, kajti na ta način je mogoče revitalizirati celo vrsto ekoloških sistemov, ki so bili vezani- na poplave, pa na vse tiste meandre, ki smo jih sčasoma zasuli, ponekod spremenili v njive, drugod pogozdili,« zvemo in še, da se s to problematiko ukvarja poseben Inštitut za varstvo in ohranjanje poplavnih območij. »V novejšem času pripravlja študijo, na osnovi katere bi revitalizirali več nekdanjih meandrov, ki so ohranjeni ali kot vodne površine ali so zasuti. Odkupujejo zemljišča, ki so bila meliorira-na in spremenjena v kmetijske površine, da bi jih ponovno spremenili v poplavna območja, ki bi bila sposobna sprejeti določene količine vode v času visokih vod, kar pa je seveda zelo zahtevno, saj kulture, ki so zdaj na teh območjih — naj bodo njivske ali gozdne — poplav ne prenašajo. Torej je treba izdelati revitalizacijski program in na njegovi osnovi vzpostaviti tako življenjsko združbo, ki prenaša poplave; šele takrat bo možno ta območja ponovno poplavljati.« In kje, v čem, so stične točke z Muro? »Tukajšnje območje je vezano na visoko talno vodo, hkrati pa ima zelo malo padavin. Torej bo treba na vseh tistih površinah, ki jih osušuje-mo — da bi se mogli iti intenzivnejšo kmetijsko pridelavo — v sušnih obdobjih zagotoviti tudi namakanje. Za namakanje pa vode ni. Zakaj ne? Tisti po-
-- . t'* • - -
— -
, *
; *

vršinski tokovi, ki bi lahko dajali vodo za namakanje, so do te. mere onesnaženi, da ta voda za kaj takega sploh ni uporabna, vključno z Muro: to so pokazale študije. Da pa bi za namakanje uporabljali podtalnico, je zelo vprašljivo glede na to, da celotno območje potrebuje talno vodo kot pitno vodo, da so viri pitne vode — glede na intenzivno urbanizacijo — skopi in skromni ter da jih je večina že ogroženih zaradi vsesplošnega onesnaževanja okolja.«
OD MLINA DO MO-
STA
Srečujemo se z ljudmi tik ob desnem bregu Mure. Pokramljamo z Alojzom in Margareto Rus z Mote, oba že krepko v letih, poročena dobrih šest desetletij, ki se rada spominjata minulih dni, verige mlinov in številnih mlinarjev na Muri, pa z Bukovčevima z Gomile, ki sta k brani zapregla konjiča, s Fra-njom Ivanušičem z Razkrižja, ki je z ročno nahrbtno škropilnico »šprickal« koruzo, s Komparičevimi z Veščice, ki so, s sosedi »peš« okopavali koruzo, in številnimi drugimi pri poljskih opravilih ali spravilu sena. Opoldanska sopara je pritiskala na pokrajino in zaže-jalo nas je po debeli, hladni senci.
Kljub vsemu smo se na ravnini med polji in travniki proti Razkrižju zalotili pri vsem tistem, kar sodi v naravno zakladnico Mure oz. kar naj bi zavarovali v okviru t. i. krajinskega parka Mura. Gre za enkraten rastlinski svet z vrsto naravnih rezervatov; omembe vredni so predvsem obmurski logi, strnjeno razprostrti ob obalah reke, pri čemer na naši poti nismo mogli prezreti Babjega ložiča ob Moti, sestoja trdih listavcev (hrast, jesen, brest, gaber), kjer je rastišče spremenjeno zaradi upada podtalnice. Prav tako redka in vredna je združba vrb in jelše pri lipah v okolici Mote, kjer je tudi gnezdišče redke sive čaplje. Prebivalstvo bolj malo ali sploh nič ne ve o tem, da bi to območje zavarovali. Andrej Oman, matičar na krajevnem uradu Razkrižje, je odločno proti temu, da bi na reki Muri gradili vodne elektrarne in dodaja, da se ne kaže igrati z naravo, saj tega, kar je dala, pa ji na silo vzamemo, nihče več ne more vrniti. Sicer pa je v tem pogledu čedalje več alternativ; eno od njih ponuja v Zelenem listu, glasilu pomurskih naravovarstvenikov, prof. Tone Novak, čeprav tudi na male vodne elektrarne ne bi smeli pozabiti.
OD MOSTA DO ŠTORKELJ
Cez most na Razkrižju se vrnemo na levi breg in se znajdemo na Srednji Bistrici. Ne da nam miru, od kod ime reke. Spet smo pri našem premišlje-valcu, ki predpostavlja, da bi mogla Mura pomeniti tudi mokro, močvirno, da bi slednjič pristal pri starogrški besedi »moira«, ki pomeni del neke celote, tisto, kar človeku gre, kar mu je usojeno. In presenetljivo: kako blizu sta si po izgovorjavi »Muira« (narečna oblika) in »moira«. Pri usodi smo torej, pri duši, pri prvobitnem. Izvirni pomurski razumnik —• čas je, da povemo, da gre za prof. Štefana Smeja in njegovo Skico za meditacijo o Muri, ki jo je predstavil na tretjem jugo
slovanskem trienalu Ekologija in umetnost v Mariboru — premišljuje o ribičih, ki jim pripisujejo neko posebno zmožnost za bredenje. Povzemimo — brez navednic — da bresti pomeni tipaje hoditi po vodi, ki spodnaša, ker je Murino kamenje spolzko in reka hitra. Poleg tega pa z izrazom »broditi« Prekmurci označujejo tudi globoko razmišljanje, ki je bolj ali manj zaprto v izkustveno brezizhodnost. »Broditi in broditi«; v prekmurščini to pomeni miselno aktivnost, ki se ni izšla, ker njen vzgib ni od tukaj. Izraz »broditi« je blizu izraza »broditi«, ki pa ne pomeni bolezenske blodnje, marveč blodnjo zaradi neizmerne širine možnosti. Le kaj bi moglo biti to naše popotovanje po Muri-nem parku, naslovljeno Prisluškovanje vodi — iskanje poti? Lahko da eno in drugo. Vsekakor smo našli pot do gnezdišč
štorkelj in do propadajočega kolišča-gostišča Bobri. Zadeli smo na več delavcev, ki so premetavali plohe in deske ter urejali okolico. Zgodba o nekoč vabljivi gostinsko-turistični postojanki na lendavskem območju je že stara in zguljena, ponovil pa nam jo je Štefan Šuster, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Bistrica, rekoč, da pri Bobrih ni mogoče priti do konca. Bodo v letu ekologije v turizmu le našli dobrega gospodarja?
OD ŠTORKELJ DO PRELETNE POSTAJE
Še na Hotizi oz. pri hotiškem jezeru smo se pomudili, tam,

kjer še posebno živo občutimo vpetost v navzkrižne tokove dogajanj; človek je kot medij med valovanjem vodne gladine, širjavami kopnega, načinom svoje hoje po bregu in produ reke ter vsakršnimi stezami. Spet smo pri usodi, pri prvobitnem, pri duši; pravzaprav pri tem, če govorimo pragmatično, kako ohraniti naravno in kulturno dediščino v pokrajini ob Muri, kako do murskega krajinskega parka. Predlog zanj je pripravil mariborski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine — prej omenjeni strokovnjak je Janko Urbanek z navedenega Zavoda — ob pomoči kulturnih skupnosti pomurskih občin in republiške skupnosti in pomeni logično nadaljevanje študije iz leta 1984. Bistvo predloga je, zavarovati najbolj značilne in najpomembnejše predele reke Mure in pokrajine ob njej.
To je ozemlje, ki se na levem bregu — smo povsem natančni — razprostira od Kroga do Hotize, na desnem pa od Vučje vasi do Gibine. Območje parka odlikujejo posebne ekološke razmere, značilno rastlinstvo in živalstvo ter značilna krajina.
Območje je tudi mednarodno pomembna ornitološka lokali-teta kot gnezdišče in kot preletna postaja močvirskih ptic.
Predlog za park je vnesen v dolgoročni družbeni plan SR Slovenije in bi moral biti kmalu nared za javno razpravo. Tudi zavoljo tega je, kot smo rekli že na začetku, nastalo to popotovanje.
Branko Žunec Foto: Nataša Juhnov
STRAN 8
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
kulturna obzorja
Ob 9. številki Lendavskih zvezkov
SVITANJE/PIRKADAT (Lendavski zvezki 9) ureja uredniški odbor, izdaja Kulturna skupnost občine Lendava 1988, opremil Ferenc Kiraly, natisnila ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, izšlo v 1000 izvodih.
Nove smeri, nove tendence ne pomenijo vedno nekaj prelomnega, celo takrat ne, ko pretrgajo nekaj dobro utečenega, splošno in široko sprejemljivega. Morda . ;e tako tudi z 9. številko Lendav-••kih zvezkov, ki so konec aprila izšli v 1000 izvodih z naslovom Svitanje/Pirkadat.
Svitanje v tem smislu, da je omogočilo — nekaterim celo prvič — »literarnim ustvarjalcem, ki živijo in delajo v lendavski občini, na papirju ohranjati njihove
misli, izpovedi in pripovedi: to je torej literarno iskanje in dokument. Avtorji se ne razlikujejo le po tem, da nekateri pišejo v slovenščini, nekateri pa v madžarščini. Med njimi so dijaki, delavci, intelektualci. Nekateri so že objavili eno ali več samostojnih zbirk, drugi se šele poskušajo v pisanju«. Tako piše Zsuzsanna Bati-Konc 9. številki na pot.
In to bi zadoščalo za predstavitev te zbirke, če . . . Res, če se ne bi porajalo nekaj vprašanj, predvsem v zvezi z nadaljnjo usodo Lendavskih zvezkov, ki so vseskozi ohranjali neko tradicijo, • kontinuiteto v domoznanstveni literaturi. (Mimogrede: vprašanja niso materialne narave, kajti tu so na srečo še vedno zagotovljena sredstva). Ta edicija je izjema po svoji vsebini, če ne upoštevamo prispevkov Štefana Ptičarja in Iva Orešnika o prelomni pomladi leta 1945 v Prekmurju, kjer dokumentirano obravnavata dogodke zadnjih mesecev druge
Obrobje poezije
Drobna pesniška zbirka Helene Ravnic s pomenljivim naslovom Otava (samozaložba. 1988) vsebuje pravzaprav to, kar je avtorica sama zapisala v uvodni besedi: »V starosti, posebno še v osamljenosti, pa so mi misli kar silile v rime in v štirih letih sem zaupala papirju vse, kar mi je ležalo na duši.«	, ..
Knjižica je torej niz iskrenih (že znanih) lirskih refleksij s prizvo-kom resignacije (Ila. Spomin na Marjanco. Čas odhaja .) moral-no-didaktičnega podtona (Na napakah se ucts. Srečelov, Beda . . .) m navsezadnje skorajda idealističnega donkihotskega kljubovanja svetu s prizvokom ironije (Igra s tujkami. Išče se pesniška duša_ ..). A v-toricaje torej skušala napisati knjižico pesmi »za široko rabo« »pesmi za preprosto ljudstvo«, kar ji je seveda tudi uspelo, ce sploh lahko gledamo na njeno pesniško dejanje s tega zornega kota, hkrati pa jo je ta pot speljala: poezija ne sme in nikoli ni bila čeprav se bo temu dejstvu kdo uprl, za »široko rabo«, čeprav je v določenih zgodovinskih obdobjih temu tudi služila (številni pesniki v NOB socialistični realizem . ./ to so bili kratko malo verzifikatorski izdelki, ki ostaja-'° napoe(imUHelene Ravnič so pravzaprav drobni dnevniški zapisi, krokiji. ki pa vsekakor, česar se avtorica tudi zaveda. ne kotirajoprav v vrh slovenske poezije. Poleg zelo opaznih vzgledov (Vrabci. Zupančič) je šibka točka predvsem jezik, čeprav tu in tam biseri (Ila Slutnja), in predvsem nepoznavanje »pesniške obrti«, kajti vsaka misel, ki se »zlije« v rimo, še zdaleč m pesem.	’ Puj-
ski prostor je pravzaprav zelo tvegano in pogumno dejanje, za Heleno daj. k od dale. paMa
Po poteh kulturne dediščine
Turistično društvo Radomerje sodi med	Lju-
tomer, a je med najdelavnejšimi. Za letošnje leto so P P budo, da bi se občani podali po poteh kulturne d^iscine k jo premore Ljutomer z okolico. Seveda prvič ne bo mogoče: obiskat vseg zato bo program pohoda prilagojen. Na tiskovni	predstavili
v četrtek zvečer, so člani turističnega društva Rad W svojo zamisel: vsi, ki se bodo pohoda P° P0*1!
udeležili, se bodo zbrali v Ljutomeru,	filmskemu
bližini tudi spominska plošča prvemu W10™
snemalcu Karlu Grosmanu. Pot bo pohodnike ^dila preko sta v Radomerje in Radomerščak,-kjer je rojstna hiša velikega hngvis FranTambo'S slovesnost, saj letos Pf^i mou'« stva. Po tem postanku bodo udeleženci pohoda odsl P	b rnjtev v -
nato pa v Jeruzalem, kjer bo počitek m mahca^ Okoh 13. ure b^vrnite^
Radomerje, kjer bo osrednja slovesnost ob krajeviej” P skUpina kultur-do številne kulturne prireditve, nastopila pa bo folklorna skupina neumetniškega društva Vilko Jurec iz Varaždina. Pohod P P j^va na-diščme je kultumo-rekreativni pohod, zato bodo člani . g. bo dobj| gradili tudi nekaj posameznikov, pripravili pa so hčne p P > -jave jn vsak udeleženec. Ker bo v Jeruzalemu tudi malica, bo k,,|turne dediščine Pobirali 3.000.— dinarjev. Pa še to - prvi pohod po poteh kulturne dediščine bo v nedeljo, 26. junija, postal pa naj bi tradicionalen.
svetovne vojne. Ta dvojnost pa ruši celostnost zbirke.
V dosedanje poslanstvo Lendavskih zvezkov je bilo zajeto vse, kar je strokovno in se nanaša na domoznanstvo v lendavski občini. In tega je bilo dovolj, saj je preteklost in polpreteklost te krajine in ljudi na razpotju narodov, narodnosti na geografskem mejniku zelo pestra, o čemer pričajo najstarejše izkopanine pa čudovita etnografska zbirka dr. Kerecsenyejeve in lahko bi še naštevali vse do današnjih dni, ko je že čas zapisati zgodovino lendavske naftne industrije, stavk v tem kotlu narodov in narodnosti. Nekaj od tega je že zapisano, kot je kronika lendavskega gasilskega društva, najstarejšega v občini, zgodba o izkopaninah v Lakošu in še kaj . .. Potem pa v kontekstu tega najdemo nekaj odstopajočega — zrele literarne stvaritve in začetniške poskuse vzpenjanja na Parnas.
Nismo navajeni kritike, ki bi se nanašale na narodnostne edicije. Vsako stvar smo pozdravljali, saj hoče ta peščica ljudi tu ob meji živeti v svojem jeziku, ohranjati se v svojih ustvarjalnih to-. kovih. Vendar menim, da bi literarni ustvarjalci lahko našli svoj prostor drugod: predvsem Ne-pujsag bi moral v svojih periodičnih literarnih prilogah zagotavljati prostor za tovrstno snovanje. Lendavske zvezke pa bi vseeno vrnili domoznanstvu, kjer se dokumentirajo korenine, polpreteklost in tudi sedanjost neke pokrajine, ožje patrie. To deveto številko pa imejmo kot avanturo, katere vrednost je v tem, da je ob sebi uspela zbrati pišoče ljudi, škoda, da le iz okolice Lendave, ne pa tudi iz Črenšovec, Bistric, Polane ...
Če pa nekako vztrajamo pri prvotni zamisli Lendavskih zvezkov, lahko - zapišemo, da ima zbirka vendarle tudi vlogo dokumenta o lendavskem vsakdanu, o tamkajšnjem okolju predvsem s tem, da ogovori bralce v obeh jezikih, je priča posebnosti nekega okolja: plodne ustvarjalnosti skupnega življenja dveh narodov, kjer je enaindvajset pišočih ljudi našlo skupni imenovalec — Svitanje/Pirkadat.
Ella Pivar
--LENDAVA------------
Kaj bodo v občini posebej varovali?
V dolgoročnem planu razvoja lendavske občine so določili, da bodo posebej varovali naravno in kulturno dediščino. Čeprav še ni narejena celotna inventura naravne in kulturne dediščine, je v dolgoročnem programu razvoja opredeljenih nekaj objektov in krajev, ki jim bodo dali poseben pomen. Območja varovanja kulturne in naravne dediščine naj bi bila krajinski parki: Strehovske gorice, Bukovniško jezero, Črni log v Radmožancih, Lendavske Gorice in krajinski park Mura (obrežje Mure med G. Bistrico in Hotizo). Območja naravne dediščine pa: okolica gradu s parkom, del Stre-hovskih in Dobrovniških goric, Sv. Martin pri Kobilju, območje med V. Polano, Hotizo in Kapco ter okolica Mostja. Med naravne spomenike spadajo: Petišovsko jezero — mrtvi rokav Mure, Velika Kočija — mrtvi rokav Mure, Hotiško jezero — mrtvi rokav Mure, Skorš na Martinovem bregu — den-drološki spomenik in dva brega pri cerkvi v Kobilju — dendrološki spomenik. K omenjenim območjem in objektom bodo dodali še nove, seveda pa je potrebno prej narediti natančen popis vsega, kar spada v naravno in kulturno dediščino. Jani D.
Izkušnje preteklosti za življenje danes in jutri
Tako nekako bi lahko opredelil geslo 120-Ietnice L slovenskega tabora. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 18. septembra, v Ljutomeru. Letošnje praznova-, nje bo vseslovensko, saj bonro-slava pod okriljem Republiške konference SZDL in Kulturne skupnosti Slovenije. Seveda bodo svoj lonček pristavile tudi občinske družbenopolitične skupnosti in organizacije združenega dela. V četrtek je bila v Ljutomeru tiskovna konferenca, na kateri so predstavili tudi program prireditev ob praznovanju.
V septembru se bodo zvrstile številne kulturne predstave: nastopila bo folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, gle-
Arheologi zopet na delu
Pobočje grajskega hriba v Gornji Radgoni je zakladnica prazgodovine. Tisočletja je mati zemlja v svojih nedrih skrivala sledove bivališč naših prednikov.
Le malo je’takih, ki bi si pod strokovnim vodstvom arheologov lahko ogledali najdišča, stara več kot dva tisoč let. Taka priložnost se nam je ponudila pred dnevi, ko so bili pri Rudiju Korošcu na delu arheologi Zavoda za varstvo naravne dediščine Maribor. Na delu smo srečali arheologa Ivana Tuška in njegovo ženo, ki je prav tako arheologinja. Obiskali smo jih zadnji dan odkopavanja ter si tako podrobno ogledali odkritje.
Kot nam je povedal Ivan Tušek, je ta raziskava po obsegu najmanjša na tem območju grajskega hriba pod radgonskim gradom v Gornji Radgoni. Vendar pa so prav tukaj odkrili najbogatejšo najdbo keramičnih ostankov, odkar raziskujejo to zgodovinsko zanimivo območje. Tako 50 na nepolnih desetih kvadratnih metrih odkrili dom prednikov z ognjiščem. Lepo so vidni nastavki, kjer so stali leseni stebri, ki so nosili konstrukcijo tedanjega bivališča. Ob ognjišču so našli velike količine raznovrstne keramike. Med najzanimivejšimi so tri vretenca, nekake uteži, za obtežitev niti na statvah. Našli pa so tudi lonček, ki je bil izdelan na način, ko so glino oblikovali z gnetenjem, kajti niso poznali lončarskega kolovrata. Posodica, ki lahko sprejme vsebino kakih dveh decilitrov, je lepo ohranjena, čeprav je daleč starejša kot dva tisoč let. Po besedah arheologa Ivana Tuška izvira
Knjižnica v Lendavi je bila minuli petek prizorišče literarnega večera, na katerem sta v počastitev spomina na pisatelja
Miška Kranjca ob peti obletnici smrti in osemdeseti obletnici rojstva govorila dr. Vanek Šiftar, njegov sodobnik, in Rajko Stupar, znan tudi kot interpret junakov iz Kranjčevih del.
Ob tej priložnosti so v čitalnici lendavske knjižnice odprli tudi razstavo knjig plodnega pisatelja, ki si jo lahko ogledate.	bb
dališčniki se bodo predstavili z igro Veronika Deseniška, mariborska opera pa bo izvedla opero Gorenjski slavček. V ljutomerskem muzeju, kjer je taborska zbirka Jalrori na Slovenskem, bo razstava, v knjižnici pa bodo predstavili tudi arhivsko gradivo o čitalnicah.
Zveza slovenskih zgodovinskih društev in Zgodovinsko društvo Pomurja bosta organizirala enodnevni simpozij, na katerem bodo raziskovalci preteklosti predstavili najnovejša spoznanja p taborih in njih pomenu v današnjem času. Sodelovali bodo Vasilij Melik, Alojz Prunk, Alojz Trstenjak, Tone Ferenc in drugi. Srečali se bodo
najdba iz časov 800 do 1000 let pred našim štetjem.
Arheolog pa je pohvalil tudi
lastnika parcele Rudija Korošca, ki je z velikim zanimanjem spremljal delo pri izkopavanju ostankov prazgodovine. Pri delu pa sta arheologom pomagala tudi dva sina, tako da so se lahko arheologi posvetili strokovnim opravilom, to je zbiranju in dokumentiranju ostankov keramičnih predmetov ter risanju situacijskih načrtov. Celotno najdbo so posneli s fotografsko kamero, tako da jo bo možno prikazati v sliki. Po končanem delu arheologov bodo celotno najdbo, to je ognjišče in znamenja ostankov bivališča, zasuli.
Naj povemo, da so grajsko pobočje začeli arheloško raziskovati leta 1977, in to na parceli Mar-
Zveza kulturnih organizacij soboške občine je 14. maja pripravila v večnamenski dvorani osemletke 17. oktober v Beltincih letošnjo občinsko revijo odraslih pevskih zborov pod naslovom Eno si zapojmo.
Na dvournem pevsko bogatem večeru se je na beltinskem odru zvrstilo in predstavilo širšemu občinstvu deset zborov: Mešani pevski zbor soboškega društva upokojencev (zborovodja Franc Zver), Mešani pevski zbor kuda Lipa (zborovodja Andrej Maruša), Invalidski mešani pevski zbor iz M. Sobote (zborovodja Vida Zver), Mešani pevski zbor kuda Puconci (zborovodja Marjan Povh), Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Prekmurja (zborovodja Franc
17. septembra, dan pred osrednjo prireditvijo. V nedeljo se bodo slovesnosti začele z medobčinskim srečanjem odraslih pevskih zborov. Osrednja prireditev bo v Sršenovem logu (danes park I. slovenskega tabora) z nastopom združenih pevskih zborov, pihalnih godb iz Ljutomera, Murske Sobote in godbe milice iz Ljubljane. Slavnostni govornik v tem delu bo predsednik RK SZDL Jože Smole. Praznični dan se bo nadaljeval na ljutomerskem hipodromu, kjer bodo nastopile folklorne in plesne skupine, pripravili pa bodo tudi športne igre, da bi praznovanje potekalo v čim bolj taborskem vzdušju.
Dušan Loparnik
ka Golarja. Po tem so še potekala dela pri izkopavanju na parcelah Mirka Krajnca in Petra Kralja. Prve raziskave je opravila arheologinja Irena Šavel iz pokra
jinskega muzeja v Murski Soboti, ki je tudi največja poznavalka
tega radgonskega prazgodovinskega območja. Skoda je le, da v mestu ni kogar, ki bi to zgodovinsko zanimivost znal razkazati mnogim turistom. Če že ni primerno zaščititi sedanjega, se pravi Koroščevega ognjišča z bivališčem, bi se dalo odkriti kako ognjišče z obrisi bivališča in ga prirediti za prikaz turistom in otrokom kot zgodovinsko zani-movost iz naše davne preteklosti. Kot je povedal Ivan Tušek, je to naselje, če ni najstarejše v Sloveniji, vsaj najbolj ohranjeno. Zgodovinska plast na tem območju sega do treh metrov, vsaj tako so pokazala dosedanja odkopavanja.
Ludvik Kramberger
Eno si
zapojmo
Zver), Moški pevski zbor kuda Lipovci (zborovodja Jože Tivadar), Komorni ženski pevski zbor kuda Ady Endre iz Prosenjakovec (zborovodja Ladislav Gyorek), Komorni moški pevski zbor kuda Dolinec iz Gančan (zborovodja Andrej Maruša), Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Ko-, vač iz M. Sobote (zborovodja Tomaž Kuhar) in Komorni moški zbor kuda Beltinci (zborovodja Jože Grlec).
Po mnenju prof. Branka Rajšterja
kulturni koledar
NEDELJA, 19. JUNIJA
MURSKA SOBOTA - Ob 13.30 bo z avtobusne postaje v smeri Mribora odpeljal avtobus na ogled abonmajske predstave. Mestno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo z delom Draga Jančarja KLEMENTOV PADEC, predstava v Slovenskem narodnem gledališču pa bo ob 15.00. Pred štirinajstimi dnevi pa je bila v istem Talijinem hramu abonmajska predstava za abonente iz Murske Sobote v organizaciji občinske Zveze kulturnih organizacij — opera-muzikal Daleja Wasserma-na: ČLOVEK IZ MANCHE.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled razstava otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi-
V Pokrajinskem muzeju v soboškem gradu je odprta razstava KUHINJA avtorice Marije Ko-zar-Mukičeve in muzeja Savaria iz Szombathelya na Madžarskem.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja — domačina Vlada Potočnika.
LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled otroška likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol malih varovancev vrtcev v lendavski občini.
V lendavski knjižnici so v počastitev 5. obletnice smrti in 80. obletnice rojstva Miška Kranjca na ogled dela tega plodnega pisatelja.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena olja likovne ljubiteljice Nade Kramberger iz Miklavža pri Ormožu.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: ŠKRJANČEK POJE (Državna založba Slovenije), Darinka Vehovar — MLEČNE JEDI (Kmečki glas) in Karolina Kolmanič — SADOVI RANIH CVETOV (Pomurska založba).
ZARADI
NEPORA V-
NANIH
OBVEZNOSTI
Posledice neporavnanih obveznosti do Pomurskega gledališkega studia so glavna težava pri realizaciji predstave Viktor ali otroci na oblasti. Režira jo Milivoj-Miki Roš s skupino mladih entuziastov med ljutomerskimi srednješolci in premiera bi po napovedih morala biti naslednji četrtek (23. junija). Morda celo bo, toda kadrovska problematika pri vodstvu te svojstvene in svojčas bolj obetavne združbe ter pomanjkanje denarja za sceno zadnje predstave v tej sezoni povzročajo nepotrebne preglavice in postavljajo pod vprašaj celo premiero, bb
Zakaj tako?
se sprašujemo ob uradnem vahhu na zasebni naslov, ki ga v uredništvo sicer nismo dobili, pač pa le v vednost na Kulturno skupnosti v Murski Soboti. In prebrali, da bo predsedstvo občinske Zveze kulturnih organizacij na svoji ponedeljkovi seji »po domače« obravnavalo predlog odbora za organizacijsko-kadrovske zadeve pri tej organizaciji, ki si je že tako privoščila preveč privatizacij! bb
iz Maribora, gosta beltinskega koncerta, je le-ta imenitno uspel in bil prava revija amaterskih zborov, katerih zborovodje imajo za seboj herojsko delo, ker jim je treba na področju pevske kulture orati ledino. Takšnih srečanj je v koledarskem letu premalo, kajti nastopi pomenijo pevcem »brušenje« kakovosti. Dva zbora (Lipa in Gančani) sta na beltinski reviji sploh nastopila prvič.
Kakovost zborov oziroma njihovega petja je rasla od nastopa do nastopa in po mnenju prof. Rajšterja sta na majski pevski reviji največ pokazala SMPZ Stefan Kovač iz M. Sobote in zbor kuda Beltinci.
Filip MATKO
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
STRAN 9
VESTNIKOV VLAK
Utrinki V10 in S11
To je moj pni Vestnikov vlak. Ob pogledu na množico, ki se zbira na soboški železniški postaji, se sprašujem, kaj je tisto »nekaj«, kar žene toliko Pomurcev že petnajsto leto na ta tradicionalni izlet. ’
Dan je lep, sončen in pravijo, da je takrat, ko pelje Vestnikov vlak, skoraj vedno tako. V našem 10. vagonu je že zjutraj veliko veselih, predvsem mladih obrazov, kar ni naključje, saj je to DISKO na kolesih. Radio Murska Sobota je tako dobil priložnost, da se oglaša na dveh valovih. 6.20 — pisk in Murska Sobota ostaja nekje v daljavi. Vlak se ustavlja: Beltinci, Veržej, Ljutomer... »Šnops«, pečen piščanec, šunka in druge domače dobrote dišijo po hodnikih. Čas hitro teče in nekaj pred deveto se ustavimo na postaji, kjer z velikimi črkami piše CELJE. Mnogi so prvič v tem prelepem mestu ob Savinji, sredi doline zelenega zlata.
Godba na pihala... pozdrav... visoko dvignjene številke v rokah vodnikov (bolje rečeno vodnic) in že se razkropimo po mestu. V programu piše, da si bo 11. skupina ogledala muzej Stari pisker, spotoma pa še prodajalno Kovinotehne Železninar, potem naj bi se z avtobusom odpeljali v Ljubečno na ogled tamkajšnje keramične industrije,-
Stari pisker — berem pisma na smrt obsojenih, gledam fotografije streljanja talcev... dolgo je že od tega, a te še vseeno stisne pri srcu... mogoče mladi dandanes res že nekoliko pozabljamo na trpljenje teh preprostih ljudi revolucije, toda kaj, ko so nam včasih prikazovali vse tako čr-no-belo.
Pot v Ljubečno po ozki cesti, tudi nekoliko makadama je vmes. »Tou pa je skoron kak naše Goričke ceste,« slišim glas za sabo. V tovarni je vroče. Pokažejo nam, kako so nekoč delali opeko in kako danes z moderno opremo glino spreminjajo v gradbeni material. Počasi se nam utrujenost privleče v noge. Vroče je in žeja nas. Vračamo se proti Celju. Pri medvedu imajo zaprto, pa nič zato, saj tudi pri Amerikancu točijo hladno pijačo. Hala Golovec je takoj za ovinkom. Na parkirišču se nekateri vozniki še trudijo, da bi prodali rabljen avto. Mi pa hitimo proti hali A, saj nas naši želodci že opozarjajo na lakoto. Po kosilu se lahko vsak zabava po svoje: ples v disku ali ob zvokih narodnozabavne glasbe, sprehodi po mestu, pogovori, pesem, nakupi... Vsake lepe stvari je enkrat konec in potrebno je »dvigniti sidro«. Pot z mestnimi avtobusi do železniške postaje, hvala Celjanom za gostoljubnost in na svidenje.
Vračamo se proti domu. Iz zvočnikov odmeva glasba, iz kupejev se sliši pesem, ljudje so utrujeni, a zadovoljni. To je izlet, ki ga nekateri čakajo vse leto. To je za nekatere edina priložnost, da vidijo kaj več od domačega praga. V čem je poglavitni čar? Na to pa lahko odgovori vsak od potnikov po svoje, ugotovili pa boste tudi vi, če se nam boste pridružili na Vestnikovem vlaku 89.
Tudi kakšen spominek je treba  ,	„ ,	, . kupiti, da bodo domači videli,
»Polko plešem, valček plešem, smo tudi rock and roli.«
Dušan Horvat iz Moščanec:
»Na izlet sem šel namesto stare mame. Bilo je lepo. Bil sem na gradu in v tovarni Toper. Všeč mi je bil disko, mogoče bi morali za nas mlade pripraviti še kaj sodobnejšega, recimo videoprojekcije. Če bom imel priložnost, bom še šel z Vestnikov! m vlakom.«
že moje 12. potovanje. V Celju smo doživeli res lep sprejem. V Cinkarni smo si vse lepo ogledali in povedali so nam vse, kar smo jih vprašali. Bilo je lepo in še bomo šli.«
Vsi smo se komaj zrinili v velikansko dvorano Golovec.
Matilda Špilak, Trezika Kapun in Hanika Špindler iz Berkovec:
»Z Vestnikovim vlakom smo potovale že večkrat, Matilda je bila letos že desetič. Vse tri smo kmetice in to je edina stvar, ko kam gremo. Videle smo marsikaj zanimivega: Cinkarno Celje pa muzej. Letos je bilo še lepše kot lani, ker so bili ljudje bolj lušni.
Cvetka Peterec iz Trnja in Bernarda Kolarič iz Dolnje Bistrice:
»Prvič sva na Vestnikovem vlaku. Vse je bilo lepo, mogoče je le nekoliko manj najini starosti primerne družbe. Poleg vagona za mlade bi mogoče morali še na kakšen drug način pridobiti več mladih za to potovanje.«
Alojz Gider s Tišine:
»Pred tremi leti sem se prvič peljal z Vestnikovim vlakom. Takrat sem bil izžreban. Videl sem marsikaj lepega. Bil sem na gradu pa v tovarni Toper. Kmetje imamo le malo možnosti, da gremo na izlete, zato bom še potoval z Vestnikovim vlakom.«
Jože Kuronja iz Moščanec:
»To je moje sedmo potovanje z Vestnikovim vlakom. Šel sem namesto sestrične, ki je bila izžrebana. Skoraj vsako leto gre kdo iz naše družine. Organizacija je bila zelo dobra. V pivovarni smo si lahko ogledali, kako se dela pivo. Skratka, bilo je zanimivo j n lepo. Če bom še živ, bom šel tudi naslednje leto.«
Marija Škraban iz Strukovec:
»Na izletu sem skupaj z možem Štefanom in vnukom Alešem. To je
Karel Lebar iz Lendave:
»Na izletu sva skupaj z ženo. Jaz sem bil izžreban, žena pa je potovanje plačala. Moram pohvaliti organizacijo. V Celju je bilo lepo in bova še šla.«
Igor Makari iz Kupšinec:
»Star sem 15 let in to je že moje peto potovanje z Vestnikovim vlakom. Vedno potujem s staro mamo. Do zdaj je bilo vselej lepo in upam, da bo tako tudi naslednje leto.«
Emilija Vogrinčič iz Gerlinec:
»Že šesto leto hodim na izlet z Vestnikovim vlakom. Letos nas je iz naše vasi nekaj nad 40. Kmetje imamo le malo prostega časa, a ga za ta izlet vedno najdemo, saj je tako lepo. Organizacija je bila tudi letos zelo dobra, nekoliko nas motijo le novi vagoni, ki so sicer udobnejši, toda manj primerni za druženje.«
Še zadnji pogled in pozdrav Celjanom in vlak nas popelje proti do-mu'	Pripravili: S. Ebry in N. Juhnov
VESTNIKOV VLAK 88
STRAN 10
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
naši kraji in ljudje
LENDAVA
KDAJ OBNOVA KRANJČEVE ULICE?
Iz starega dela Lendave vodi v novi del Kranjčeva ulica. Cesta je speljana tik ob goricah, torej ob hribu, ki ga na mestih močno najeda erozija, kar ogroža promet. Na predelu, ki ga poznajo prebivalci kot »Čukadomb«, je cesta v najslabšem stanju, varnostna ograja ob njej se je močno nagnila, ponekod pa je ni več. Tudi cestišče je nagnjeno in predstavlja nevarno prometno past.
Ta del Kranjčeve ulice je v slabem stanju že nekaj let, vendar ni nihče ničesar ukrenil, da bi nevarnost odstranil, cesto obnovil in postavil novo varnostno ograjo. Na cesti je bilo že več prometnih nesreč, toda to nikogar ne moti; niti to ne, da je v bližini osnovna šola, z več kot 1000 učenci, ki čestokrat hodijo po tej cesti. V Lendavi se je že marsikaj uredilo, tudi takšni problemi, ki niso bili najnujnejši, pravijo občani, na to cesto pa se vedno pozabi. Kranjčeva ulica je več kot potrebna obnove, zgraditi bo potrebno tudi pločnike, saj je sedaj hoja pešcev po cesti prenevarna. Lendava želi postati turistično mesto; če si to res želi, ne bi smeli prezreti ceste, ki kazi podobo mesta.
Jani D.
—KRAJEVNA SKUPNOST ČENTIBA
Kraj, ki ne bo izumrl
Za nekatere obmejne in narodnostno mešane kraje lendavske občine ugotavljajo, da se število prebivalcev zmanjšuje. Tega pa ni mogoče reči za Čentibo, prijazno naselje ob vznožju vinogradov, kajti tu nenehno zidajo nove hiše in naseljujejo se novi prebivalci.
Krajevna skupnost Centi-ba je v nedeljo proslavila svoj drugi praznik. Zal je prirediteljem ponagajalo vreme in so zato slovesnost prestavili v vaški dom; drugače bi bila na prostem. Govornika v madžarskem in slovenskem jeziku sta predstavila dosedanje uspehe, pomembne za vse občane: asfaltirali so ceste, uredili mrliško vežo, zbiralnico mleka, gasilci so kupili avtomobil in uniforme, nogometni klub Mladost je s pomočjo krajevne skupnosti uredil igrišče in sanitarne prostore, svojevrsten rezultat vztrajnosti občanov (delegatov) pa je tudi obljuba, da bo krajevni urad še naprej deloval. Tačas pa še ni znana usoda otroškega vrtca.
Na slovesnosti je občanom čestital za dosežene uspehe
in jih spodbudil k novim predsednik občinske konference SZDL Marjan Žerdin. Kulturni program je bil zelo pester: nastopili so domači pevci — člani kuda Vlaj Lajos, v goste so prišli pevci in citrarji iz vasi Csomoder iz
Te dni je izdala samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava v 400 izvodih Krajevno kroniko Centi-be. Gre za 56 strani obsegajočo knjižico, v kateri je tudi 30 slik. Kroniko Čentibe je napisal Sandor Varga.
LR Madžarske in navdušili številno občinstvo, zaplesala je folklorna skupina iz Žitko-vec, z deklamacijami in pesmimi pa so se predstavili še cicibani in pionirji. Krajevna konferenca SZDL pa je tudi podelila priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Laslo Gal, Rudolf Radikovič, NK Mladost in Gasilsko društvo Centibe.
Š. Sobočan
SLOVESNOST — Na prireditvi ob drugem krajevnem prazniku je v Centibi nastopil tudi pevski zbor domačega kulturnoumetniskega društva Vlaj Lajos. Zapel je tudi pesem o Centibi.
Pod Martinovim bregom majhna tovarna
Iz Dobrovnika se odcepi cesta proti državni meji, v vijugah pelje skozi gozd, ob Martinovem bregu zavije na polja in končno v Kobilje. Lepa je vožnja po tej cesti, posebej sedaj, ko se je narava dodobra prebudila, ko so polja posejana in ljudje čakajo na prve darove zemlje in svojega dela. Kaj nas je spodbudilo, da obiščemo to vas? Zvedeli smo za podatek, da bo letos stara 700 let, da je ena najstarejših naselij v občini in da bodo krajani letošnji krajevni praznik proslavili v tem duhu.
Pali Nemet je vodilni človek krajevne skupnosti, človek, ki je veliko svojega prostega časa posvetil vasi, je tudi človek, ki mu
ljudje zaupajo in vodja tovarnice, ki so jo odprli pred letom dni. Pogovor z njim je vedno odkrit in včasih hudomušen. Najprej sva razgalila majhno tovarno Utoka, ki so jo uredili v nekdanji šoli v kateri je šolske klopi gulil tudi pisec teh vrstic. Kobilje je v nekaj zadnjih letih utonilo v pozabo, mladi so se začeli na veliko izseljevati, ostajali so starci, nesposobni za delo. Vodstvo krajevne skupnosti je iskalo vse mogoče možnosti, da bi prišli do nekakšne proizvodnje, v kateri bi mladi dobili delo, da bi se ustavilo izseljevanje in da bi ta stara vas ponovno zadihala s polnimi pljuči.
Uspeli smo, pravi Pavel, in danes smo z našo malo tovarno vsi zadovoljni, v njej je resda zaposlenih le 15 delavcev, do konca leta pa naj bi jih bilo enkrat več. Neverjetno, kako spretno mlade
Kobiljančanke izdelujejo kakovostne sedežne garniture iz naravnega usnja, ki jih izvažajo na Švedsko. Če bi to govoril pred desetimi leti, bi mi dejali, da mi v glavi manjka kakšen kolešček, pravi Pavel Nemet, danes pa je to stvarnost, ki pomeni za krajevno skupnost prihodnost. Kaj vse sproži obstoj take male tovarne? Poskrbeti je treba za urbanistični razvoj kraja, mladi potrebujejo parcele, kjer bi zidali stanovanjske hiše, priskrbeti je potrebno prostor za razvoj tovarne, razmišljajo že, da bi ga uredili v vaškem domu. Življenje v vasi se spreminja, ljudje so bolj sproščeni, ponosni so na svojo tovarno, vsi ji želijo pomagati.
KOPICA DRUGIH PROBLEMOV
Glavni problem vasi smo uredili, meni moj sogovornik, ostaja pa še kopica problemov in v te so usmerjeni vsi napori krajevne skupnosti. Omenil sem že ureditveni načrt vasi, pomemben je telefon, za kar so že zbrali sredstva, sami pa bi morali dati še 200 milijonov dinarjev za glavni kabel od Dobrovnika do Kobilja, toda tega sami ne bodo zmogli, to je za nas prevelik zalogaj. Tu bi se morala čutiti solidarnost. Zidava garaž in športnih objektov je tik pred nami in začela se je tudi priprava na komasacijo. Tako vidi Pavel Nemet svojo vas, njen razvoj in njeno
preteklost. Ob letošnjem krajevnem prazniku bodo v povorki skušali prikazati razvoj vasi od začetkov do danes Kobilje skozi
V tovarnici UTOKA v Kobilju dela 15 delavcev, do konca leta jih bo enkrat več. Zaslužijo dobro, a tudi pridno delajo. Vse, kar napravijo, izvozijo, to pa je tudi potrdilo, da dobro delajo.
Pavel Nemet skrbi za razvoj tovarnice, ki jo je v tej vasi lani odprl UTOK iz Kamnika. Veliko skrbi je namenjene razvoju krajevne skupnosti, saj ta mora reševati vse življenjske probleme vaščanov. Doslej je to krajevni skupnosti uspelo, kako pa bo v prihodnje, ne ve nihče.
zgodovino. V starih zapisih je najti, da je bilo na tem območju mlinarstvo, lončarstvo, kobiljan-ski možje so bili znani tesarji, ki so hodili po svetu, bila je razvita opekarniška industrija, na Martinovem bregu pa je menda nekoč stal samostan, ki so ga Turki podrli, vendar pa so po legendi opati zakopali zvonove globoko pod zemljo. Kobilje torej praznuje v znamenju spomina na preteklost, bolj pa je uprlo oči v jutrišnji čas in razvoj.
Jani D.
Krajevna skupnost Bistrica — dobitnik plakete skupščine občine Lendava
Bistričani se radi pohvalijo, da so prvi v lendavski občini asfaltirali del makadamskega cestišča, da so med prvimi uredili vaški vodovod; so tisti, ki so najprej napeljali telefonsko omrežje in tako naprej. Seveda pa ta zavzetost ni edini vzrok za prejem najvišjega priznanja skupščine občine Lendava (plakete), kajti uspehov ne manjka tudi na drugih področjih.
Čeprav se morda zdi, da je nizanje uspehov, ki so rezultat zbiranja denarja s krajevnim samoprispevkom, odveč, kajti z združevanjem denarja napredujejo tudi v drugih krajevnih skupnostih, pa se temu ne moremo izogniti tudi v tem zapisu. Torej brez samoprispevka tudi na Gornji, Srednji in Dolnji Bistrici doslej ni šlo in tudi v naslednjih letih se mu ne bodo mogli izogniti. Sedanje referendumsko obdobje se počasi izteka in že mislijo na novo petletko.
Tačas je na treh Bistricah 460 gospodinjstev; na Gornji 200, Srednji 90 in Dolnji 170. Velika večina hiš je lepo urejena, pa ne samo delavskih, ampaK tudi kmečkih. Verjetno ima za to kaj zaslug tudi nedavno ustanovljeno turistično društvo. Sicer pa, če ocenjujemo videz naselij, potem ni mogoče prezreti na novo
Ob Muri z roko v roki
SOGOVORNIKI — O življenju in delu na Bistricah smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Brankom Kelencem, tajnico Katico Vučko in predsednico KK SZDL Cilko Horvat. Foto: Š. S.
bili v pomursko nogometno ligo. Zdaj, ko imajo lepo urejeno igrišče in sanitarne prostore pa veliko volje za borbeno igro, možnosti za to so. Dobro pa se držijo tudi člani kajak-kanu kluba, saj se redno udeležujejo tekmovanj, kupili so opremo, zgradili čolnarno, seveda pa vse to v glavnem s pomočjo denarja, ki ga pridobijo s prirejanjem zabav.
Krajevna skupnost Lendava in tozd Naravno zdravilišče, hotel Lipa-Terme Lendava
vas vabita na prireditev
LENDAVSKA NOČ
olimpijskem bazenu pri hotelu)
(ob novem c...
v soboto, 18. junija, ob 16. uri.
Zabavali vas bodo Veseli planšarji, pevka Simona Weiss, Srebrna krila in Grupa 777 z voditeljem Ferijem Smolo.
Gostje bodo znani športniki in svetovni šahovski velemojster Bruno Parma.
Vljudno vabljeni! Informacije v hotelu Lipa-Terme, tel.: (069) 75 722.
čestitamo ob prazniku občine Lendava!
integral golttlrisi rozn NARAVNO ZDRAVILIŠČ E LENDAVA
& HOTEL LIPA-TERME LENDAVA
, rij	B kat. z 81 sohami vse z
TVČ 1» balkonom
 ......--
asfaltiranih vaških cest, pa tudi ne dela občinske ceste proti Melincem, kjer so, da bi pospešili posodobitev, tudi krajani primaknili del denarja. Še ta mesec pa bodo asfaltirali manjši krak makadamske ceste, ki vodi v nov zaselek.
Na Bistricah pa lepo skrbijo tudi za pokopališa. Na Srednji so že zgradili novo vežico in jo povsem uredili, na Dolnji je v surovem stanju in v kratkem bodo z deli nadaljevali, na Gornji Bistrici pa so pripravili material za zidavo. V tej vasi tudi načrtujejo obnovo zadružnega doma, medtem pa so to že storili na Srednji in Gornji Bistrici. Zlasti tam so objekt lepo uredili; v spodnjih prostorih je samopostrežna trgovina z bifejem, v zgodnjih pa velika dvorana za kulturne prireditve. Teh pa v teh treh krajih ne manjka, saj imajo zelo delavno kulturnoumetniško društvo, ki so ga poimenovali po domačinu — pisatelju Ferdu Godini. Društvo ima tri sekcije: dramsko, folklorno in pevski zbor. Dramska je že tri leta zapored pripravila uprizoritve: Črni križ pri Hrastovcu, Miklovo Zalo in Kreflovo kmetijo. Vse tri so tragedije. Prihodnjič bo nekaj veselega! Vsekakor pa so veseli in razigrani člani folklorne skupine. Imajo po 8 parov starejših in mlajših plesalcev, ki nastopajo tudi zunaj občine. Enako mešani pevski zbor. Ta pa bi pel še bolj ubrano, ko bi imel rednega pevovodjo.
Glede na to, da imajo na Bistricah gasilci večletno tradicijo, seveda tudi zdaj ne počivajo; v vseh vaseh imajo ustrezno opremo, dovolj članov, na
Gornji Bistrici pa prav zdaj obnavljajo gasilski dom. Ob društveni dejavnosti ni mogoče prezreti tudi športnih aktivnosti. Ustanovili so športno društvo, ki ima rokometno in nogometno sekcijo. Nogometaši tekmujejo v prvi občinski nogometni ligi in so prav pri vrhu, kar daje upanje, da se bodo pre-
Bistričani živijo ob Muri, ki zdaj ne poplavlja več. V prispodobi bi lahko rekli, da živijo z roko v roki, torej v slogi. Rezultat tega je tudi telefonsko omrežje. Predvidoma do 22. junija, ko bo v Crenšovcih osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, bodo na Gornji, Srednji in Dolnji Bistrici zabrneli telefoni še v 130 gospodinjstvih, 60 priključkov pa imajo že od prej. Za_gradnjo glavnega voda od pošte v Crenšovcih so združili denar v okviru krajevnega samoprispevka, interno omrežje in priključke pa so plačali posamezniki. Novejše priključitve na telefonsko omrežje so bile sorazmerno poceni — okrog milijon dinarjev.
Število prebivalcev se na Bistricah ne zmanjšuje, kar je dokaz, da so ljudje odločeni ostati v kraju ob Muri. Tako so po svoje ponosni'na približno 50 novorojenčkov, zato je tudi upravičena zidava otroškega vrtca, ki je tako v krajevnem kakor občinskem referendumskem programu.
(Ne)turistični Radenci
Š. Sobočan
»Greš k >Lisici< na pol litra?« Tako sprašujejo domačini ali bližnji, ki poznajo Radence in vedo, kje lahko poceni pijejo. Vino je res dobro, z bližnjih goric, in takega lahko dobite le redkokje. V A-kategorijski draginji Radenec je to edini kraj, kjer dobite pijačo po zmerni ceni. Toda — zakaj mora biti stavba tako zanemarjena? Tudi drugi gostje bi radi posedeli v senci grmičevja in spili kozarček pristnega, bp
ne zgodi se vsak dan
11.
KRAVA NA ZEBRI — Takole se, kljub prometnemu vrvežu, po soboških ulicah poda na vožnjo upokojeni vratar Gusti Serec. Stanuje v ulici Štefana Kovača, hlev in kravo pa ima na Lendavski, kamor hodi vsak dan krmit in molzt. Ima tudi njivo in travnike ter seveda neugnano voljo do kmetovanja.
Foto: Nataša Juhnov
Končno »hmeljev sok«
Na Islandiji, deželi ledu in ognja, se končuje nekajdesetletna prohibicija. Po 73 letih, odkar je islandski parlament prepovedal točenje in prodajo vseh alkoholnih pijač in tudi piva, se prastara pijača vrača na mrzli otok. Islandci bodo lahko kupili in popili svoj kozarec piva.
Prohibicija za žgane pijače in vino je bila ukinjena že leta 1932, nikakor pa se v parlamentu niso hoteli odreči prepovedi za pivo. Zagovorniki nadaljnje prohibicije trdijo, da je pivo posebna vražja pijača, ki bi sprožila val alkoholizma med mladimi. No, z nedavnim glasovanjem, ki se je izteklo 13 proti 8, je pivo dobilo domovinsko pravico tudi na Islandiji. Marca prihodnjega leta si bodo vsi, ki so že dopolnili 18 let, lahko kupili pivo.
Od leta 1979 so sicer imeli pravico kupiti 36 steklenic ali pločevink piva, vendar le v letališki brezcarinski prodajalni. Poznavalci brezcarinskega nakupovanja pravijo, da je na Islandu edina brezcarinska prodajalna, kjer so glavni kupci domačini in ne potniki, ki iz dežele odhajajo, kot je to sicer v navadi na drugih letališčih. Najbrž ste uganili, česa se največ proda. Piva, seveda!
Ubogi brezdomci Dandanes živi na svetu skoraj milijarda ljudi brez strehe nad glavo, se pravi ljudi brez doma. Po ocenah Organizacije združenih narodov, ki je preteklo leto razglasila za leto brezdomcev, je na svetu okrog sto milijonov ljudi, ki noč za nočjo spe pod nebom, po klopeh parkov, po ulicah, pod mostovi, v preddverjih stavb in kleteh ali pod začasnimi papirnatimi strešicami.
Brezdomstvo seveda ne pomeni le spanja zunaj ali pod zasilnimi strehami. Navsezadnje tako preživlja noči kar 80 odstotkov Afričanov. Brezdomci so ljudje, ki nimajo nikjer svojega stalnega kotička in se potikajo po mestih, spe pa, kjer nanese priložnost ali prisili nuja.
Presenetljivo je, da se z brezdomstvom srečujejo tudi bogate države, ne samo sicer po tem pojavu znane revnejše dežele, kot je Indija. V Združenih državah Amerike je po ocenah okrog dva in pol milijona brezdomcev, v Veliki Britaniji je okrog četrt milijona takih, v Kanadi pa okrog 40 tisoč.
Za evropske razmere velja, da je največ brezdomcev v Franciji, kjer se brez strehe nad glavo potika okrog 200 do 400 tisoč ljudi.
V nenavadnem
Pred kratkim sta proslavila zlato poroko zakonca Franc in Jožefa GABERC iz Veržeja. Po 50 letih skupnega življenja sta ponovno stopila pred predstavnika občinske skupščine in matičarja, kar dokazuje, da sta sklenila resnično trajno zakonsko zvezo in ustvarila družinsko skupnost, na katero sta lahko ponosna. V zakonu so se jima rodili štirje otroci — dve hečrki in dva sina. Babici in dedku pa dela največ veselja in krajša čas 6 vnukov.
Zlatoporočno listino jima je izročil predsednik občinske skupščine Miro Steržaj ter jima zaželel še mnogo srečnih skupnih let.
zaporu
V SDK-ju v Titovi Mitroviči (Kosovo) je pred nedavnim nastal preplah. Prištinsko Jedinstvo piše, da so se masivna vrata glavnega trezorja na nerazložljiv način zaprla, ko sta bila v trezorju Marija Abdijenko in Momčilo Jovanovič! Medtem ko so po telefonu klicali strokovnjake za odpiranje trezorjev iz Beograda, Skopja in Prištine, se je eni od delavk po dveinpolurnem iskanju posrečilo najti knjigo šifer s šifro glavnega trezorja. Delavka je z nemirnimi, vendar spretnimi prsti stopinjo za stopinjo obračala številčnico in naposled so se vrata na široko odprla. Marija Abdijenko in Momčilo Jovanovič sta skrčena komaj dajala znamenja življenja. Zanesljive in hude smrti so ju rešili v zadnjem trenutku.
Marija Abdijenko je za Jedinstvo izjavila, da ima ta dan za drugo rojstvo, saj sta z Jovanovičem izgubila vsako upanje, da se bosta rešila. Toda prav takrat so se vrata odprla. V ta trezor sta večkrat vstopala, vendar se nikoli ni zgodilo, da bi se težka trezorska vrata sama zaprla, medtem ko je bil kdo od delavcev banke v notranjosti. Verjetno bo ostala skrivnost, ali je odpovedal kak mehanizem ali pa je kdo od zunaj sprožil mehanizem za zapiranje.
1 Zenski spol in alkohol
IŽe dlje časa se ve, da se odzivajo ženske drugače kot moški na uživanje alkoholnih pijač. Da so za vplive alkohola bolj dovzetne, pa je potrdila najnovejša študija zdravnikov bolnišnice za duševne bolnike v Amtiyvilleu.
I Ugotovili so, da se ženske v povprečju prej opijejo z alkoholom kot moški in da se v skladu s tem pri njih pojavijo zdravstvene težave, za katere je krivec čezmerno uživanje alkohola. Pogosto ženske, ki pijejo, tudi prej umrejo zaradi posle-Idic pitja. Zakaj tako?
Zdravniki menijo, da je razlog dejstvo, da je v ženskem telesu manj tekočin in več maščob kot v telesu moškega. Zaradi takšne sestave ženski organizem težje razkraja alkohol. Poleg Itega poteka presnova v ženskem telesu po mnenju strokovnja kov počasneje kot v moškem, kar tudi vpliva na učinke alkohola na zdravstveno stanje ženske.
Zanimiva so odkritja, da se pri ženskah kaže spremenljiva I toleranca do alkohola, ta pa je povezana z menstruacijskim ci-I klom.
Zdaj da se končajo šoule vd vdarijo velke nevoule. Vučiteli, bogme, brez dijakof nedo mogli meti štrajkof.
Nika zato, vej povouli de plesof družabni večerof, diskof, izletof. Što dobro se fčio, dobij nagrado, lejko de šou u delovno brigado.
Tan de pa ešče ekstra veselo, vgojdno s popejfkof šli mo na delo. Pomali mo cejli den fretali, što več napravi mo se betali.
Nafčijmo se, kak držijo se krampi, lopate . .. pa ka talige so lejko voglate.
Od vsega pa najbole važno de tou, ka politično zrejli mo šli domou.	,
Resnica o Robinu
Je Robin Hood živel ali ne? Zdaj so se odrasli odločili, da povedo resnico. Zgodovinsko preverjanje se je začelo na kraju samem, v Nottinghamu, prav tam, kjer je deloval legendami odpadnik. Mestni svet v Nottinghamu je nedavno natisnil brošuro zgodovinarja Jamesa Holta, ki je vso zadevo skrbno raziskal.
V Holtovi verziji romance med Robinom Hoodom in lepo devico Marianno nikoli ni bilo. Nikoli se nista srečala. Pater Tuck pa sploh ni obstajal. V legendo je prišel kot plod ljudske domišljije iz značajskih lastnosti dveh menihov. Robinov zvesti spremljevalec, mogočni in krepki Mali John, je bil pravzaprav nevaren razbojnik grdega značaja. Niti pošteni Robin Hood, ki ga poznamo kot pravicoljubnega odpadnika, saj je jemal bogatim, dajal pa revnim, ni bil taka dobričina, kakor ga je naslikala legenda. »Zdaj vam bomo povedali resnico o pravem Robinu Hoodu,« piše v brošuri. Nato pa sledi čista resnica, ki še zdaleč ni tako dramatična kakor obljuba, da se bo svet nad njo zamislil. »Robin je imel v sebi premetenost odpadnika, voljo, da preživi in znal je biti krut, kadar je bilo potrebno.«
Resnica gor ali dol — brošura je spravila na noge občudovalce Robina Hooda po vsem britanskem kraljestvu. Kakor da je obrekovani junak zatrobil na pomoč v svoj rog. Pri nekaterih je vodilo odpora trdna ljubezen, pri drugih račun. Večina prebivalcev Nottinghama ostro napada brošuro: neobrekovani Robin Hood je privabljal reke turistov v staro mesto in bližnji Sherwoodski gozd. Zgodovinsko preverjanje bi ga lahko, seve, oškodovalo, junaka in mesto.
Pod pritiskom javnosti je mestni svet Nottinghama ustavil razširjanje brošure in sklenil sklicati izredno mestno skupščino, na kateri bi se o vsem resno pogovorili. Član parlamenta za ta okraj, Andrew Stewart, je predlagal, naj vse primerke heterične brošure sežgejo sredi starega mestnega trga.
Strastnemu ribiču Branku Borku in njegovi hčerki Melanie iz Gornje Radgone se je predzadnjo majsko soboto nasmehnila redka ribiška sreča. V gramoznici v Podgradu se je na njegov trnek in najlonsko vrvico debeline 0,15 mm uje! krap luskinar, dolg 93 cm in težak 11,29 kg. Krap se je ujel na koruzne žgance.
ČISTOČA ZA DOLGO
Družba Retack iz Houstona v ZDA je izdelala zaščitni material za okenska stekla, ki jih dela odporne proti vsem vrstam umazanije. Odpornost je za zdaj časovno omejena, vendar nikakor ne na kratko dobo: z Retackovim
zasebni vlaki
Za veliko večino Američanov pomenijo zasebni vlaki z imeni nekdanjih lastnikov simbol slavne, neponovljive preteklosti. Neponovljive? No, ne ravno za vse. Po zaslugi nekaj fanatikov, ki pa jih je čedalje več, je strast do razkošja in udobja zasebnih vagonov bolj živa kot kdaj prej..
Nekaj slavnih starih vagonov je kljubovalo zobu časa. Obnovili so jih in jim vrnili nekdanji sijaj. Imena njihovih današnjih lastnikov niso niti znana, še manj pa slavna kot tista stara.
V združenju je tačas tristo sedemindevetdeset lastnikov, ki imajo v prometu dvesto trideset zasebnih vagonov in po vseh
Slovo od kuhinje?
Se ruši in izginja tudi tisto, kar nam je ostalo od nekdanjih domov — kuhinja? Tako se sprašuje čedalje več Američanov, ko se dan za dnevom srečujejo z dejstvom, da jih vse manj pripravlja hrano doma in da so slavne ameriške kuhinje, ki so bile srce doma, postale pravzaprav prostor, v katerem nimajo kaj početi.
Industrija zamrznjenih gotovih jedi, ki jih je treba samo še pogreti, in hitro pripravljena hrana (pice, hamburgerji, sendviči) sta že tako osvojili srca mnogih, v zadnjem času pa se je temu pridružila še pestra ponudba sveže pripravljenih gotovih jedi, ki jih pripravljajo v samopostrežnih veletrgovinah. Medtem ko kupec izbira v trgovini, mu ponekod skuhajo rake ali kakšno drugo specialiteto, če se že ne more odločiti za kaj takega, kar imajo v stalni ponudbi sveže pripravljenih jedi, od pečenih piščancev, sočnega bifteka, različnih prilog do špinačnega kolača, da stotine različnih zelenjavnih, sadnih, mesnih in mešanih solat sploh ne omenjamo.
Po zbranih podatkih ne segajo po tej ponudbi samo moški, kot bi pričakovali, kupci so tudi ženske, in ne samo samskega stanu. Analiza inštituta za živilsko trženje je pokazala, da že 81 odstotkov ameriških gospodinjstev kupuje tovrstno hrano.
predpisih registriranih pri Am-trucku, glavni ameriški potniški železniški liniji.
Vagoni se precej razlikujejo med sabo. Ne samo zaradi različnega nastanka, ampak predvsem zaradi okusa lastnika in restavratorja. Čeprav stili varirajo od rokokoja do secesije, pa imajo vsi skupno lastnost — blišč in razkošje. Nekdo si je privoščil strop s freskami kot v sikstinski kapeli, drugi kamin iz dragocenega marmorja, tretji pohištvo iz 18. stoletja.
Današnji zasebni vagoni v nasprotju s prvotnimi s konca prejšnjega stoletja niso toliko namenjeni prevozu, kot so razkošen prostor, v katerem se radi zbirajo gostje ali prirejajo družinske slovesnosti.
Tu in tam jih kdo uporabi tudi za stanovanje. Dante Stevenson, umetniški restavrator iz Atlante, vse leto živi v Surwyverju, dolgem vagonu s šestimi velikimi prostori, ki so ga leta 1926 izdelali za milijarderja Jessieja Wool-wotha. Stevenson ga je prenovil in spremenil v razkošen apartma s stereofonskim ozvočenjem, televizorji in telefoni.
»V jedilnici se lahko udobno namesti osem oseb, kopalnica je sicer majhna in ozka, vendar je v njej prekrasen umivalnik iz dragega italijanskega sivega marmorja. V vagonu stanujemo in vsako leto vsaj desetkrat prekrižarimo Ameriko,« pravi ponosni lastnik Stevenson.
Kako pa zasebni vagon vključijo v redni železniški promet? Dovolj je, če lastnik deset dni prej obvesti Amtruck, in vagon lahko potuje kamor koli, priključen na katero koli kompozicijo. Stroški so odvisni od dolžine potovanja in zamenjave lokomotiv, povprečno pa znašajo dolar in pol na kilometer.
premazom ostanejo stekla bleščeče čista tri leta.
Sredstvo se imenuje »clearshi-eld« in preden so ga na začetku leta poslali na trg, so ga do podrobnosti preiskusili na več nebotičnikih, čezoceanskih ladjah in avtomobilih. Rezultati so bili odlični. Poleg tega, da umazanija s stekel, zaščitenih s to novostjo, kratko malo zdrči z njih, ne da bi pustila kako sled, preprečuje premaz tudi zadrževanje snega in ledu.
Sredstvo prodajajo za zdaj samo na debelo, a povpraševanje je tolikšno, da ga bo kmalu mogoče kupiti tudi v prodajalnah široke porabe, trdijo proizvajalci.
Naprava za srčni predah
Zdravniki so že dolgo vedeli, da bi se srce samo ozdravilo poškodb, ki jih dobi pri srčnem napadu ali pri težkem kirurškem posegu, če bi lahko vsaj nekaj časa počivalo. Celi dve desetletji so medicinski raziskovalci preskušali, kako bi izdelali srčno črpalko, ki bi za nekaj časa prevzela del naporov srca. Doslej so izumili kar nekaj naprav, vendar so bile vse preveč nerodne in ne najprimernejše za praktično uporabo, saj so zahtevale odpiranja srca, kar je sploh tvegan kirurški poseg. Pred kratkim pa so v teksaškem Inštitutu za srce predstavili javnosti popolnoma novo napravo, ki naj bi uresničila dolgoletna prizadevanja raziskovalcev.
Gre za drobno črpalko, ki zmore opraviti pretežni del tega, kar v človekovem organizmu opravlja srce. In kar je najpomembnejše, je razmeroma poceni in vstaviti jo je mogoče v 20 minutah brez večjih kirurških posegov. Sestoji iz 18 cm dolge cevi, ki ima na koncu podolgovat propeler. Cev s črpalko vstavijo skozi arterijo v levi srčni prekat, potem priključijo kabel, ki vodi do propelerja, na miniaturni motorček zunaj telesa in napravica začne delovati. S 25.000 obrati na minuto zagotavlja stalen in zadosten pretok krvi iz prekata v aorto in naprej po ožilju.
Črpalkico so že preskusili na hudem srčnem bolniku, ki je bil po opravljeni presaditvi srca tako rekoč na smrtni postelji. Bolnik si je hitro opomogel in se iz dneva v dan vidno popravljal in kmalu se je presajeno srce toliko okrepilo, ker je lahko počivalo zaradi delovanja črpalkice, da je začelo zadostno utripati povsem z lastno močjo. Drug bolnik, ki so mu tudi poskušali rešiti življenje z novo napravo, je umrl, vendar smrt ni bila povezana z delovanjem črpalkice.
Napravo bodo preskušali še na drugih klinikah, saj je sicer stroga ameriška ustanova FDA dala dovoljenje za njeno uporabo na bolnikih. Prvi sumi, da bo črpalkica poškodovala krvničke in da človekov organizem ne bo prenesel neutripajočega pretoka krvi, so se izkazali kot neutemeljeni. Vendar jo je treba vseeno še temeljito preskusiti.
»Če bodo poskusi pokazali, da črpalkica zares ustrezno deluje, potem bo to prineslo veliko dobrega številnim srčnim bolnikom,« pravi direktor Mednarodnega inštituta za srce Allan Lansing. Med drugim bodo črpalko lahko uporabljali za takojšnjo pomoč žrtvam srčne kapi.
Napravo, ki torej veliko obeta, je izumil 39-letni kalifornijski zdravnik Richard Wanjpler.
Vreme na Medardovo je bilo še kar. Torej — še se bomo tuširali!
STRAN 12
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
za vsakogar nekaj
ZA RIBIČE
Obremenjen
ZALEPITI
Avto za prosti čas in zabavo
K/RJATI
Plovec, čigar spodnji del je obremenjen s svincem, se odlikuje po izredni občutljivosti, saj reagira že na najmanjši dotik na vabo. Tak plovec je najboljši za ribe, ki zelo oprezno jejo vabo. Tak plovec si lahko napravi vsak ribič na enostaven način. Od materiala potrebujemo:
podolgovat plastični plovec, lepilo, ki hitro Jepi vse materiale, mehki svinec v lističih in malo brusilnega papirja ter rdeče barve. Tanki svinčeni listič je potrebno zalepiti na plovec na spodnjem koncu. Po kratkem sušenju zbrusite ostre robove in jih prelakirajte.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota v oddaji 21 232.
1.
3.
4.
Vem — Duo Regina
2. Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič
Heart — Pet shop Boys Bodi srečna Julija — Magnet
5I. Get it — Stevie Wonder & Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25577, Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Tifpva 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobotas — UKV 87,6 MHz ali 648 kHz.
NASA RISBA
AVTOMOBILIZEM
BOLJŠE, LAŽJE
SLAŠČICA, KI OBOGATI MIZO
POPEČENE JAGODE
TRABANT na sliki je izdelek vzhodnonemške tovarne IFA mobile in je namenjen za prosti čas in razvedrilo. Mali kabriolet je zgrajen na osnovi trabanta 601, kar pomeni, da je nosilna konstrukcija iz pocinkane pločevine, na katero se lepijo ploščice duroplasta. Streha je odrezana, namesto nje je montirana platnena, za vsako vreme. Motor je tradicionalno dvotakten z dvema cilindroma moči 19 kW (26 KS). Oblikovalci so dodali halogene luči in dve zunanji vzvratni ogledali. Zastopnik izdelovalca je INTERINPEKS PROMET Skopje.
---PRIHAJA SEZONA KOPANJA--------------------------- ČAS ZA NAKUP KOPALK
Čeprav nas včasih bolj, včasih manj toplo poznospomladansko sonce še ne vleče ravno v kopalke, je zdaj pravi čas za pregled kopalne opreme. Tudi pri za-metavanju ponošenih kopalk bomo letos najbrž še precej manj velikodušni, kot smo bili prejšnja leta, ko nam takšen nakup tudi ob skromnejših dohodkih ni pomenil omembe vrednega izdatka. Letošnje modele, ki so že zajadrali na prodajne pulte, odlikuje poleg elegance in lepote tudi cena. Za kopalke bo letos potrebno globoko seči v žep, saj bodo stale med 40 in 60 tisočaki. Naša tovarna Lisca je poskrbela tudi za plitkejše žepe in pripravila kopalke, za katere bo potrebno odšteti od 14 do 26 tisočakov. Tudi v naših trgovinah so kopalke že naprodaj, zato je prav, da se odločite za obisk in izberete sebi najprimernejše.
---MEDICINA-----------------------------------------
Koliko cinka potrebuje telo?
Od ustreznih količin cinka, ki je nujen za proizvodnjo beljakovin v telesu, je odvisna spolna zrelost in plodna moč moških. Encimi, ki vsebujejo cink, sodelujejo pri nizanju dolgih verig aminokislin, iz katerih je sestavljena vsaka beljakovinska molekula. Pomanjkanje cinka lahko neugodno vpliva na celično delitev in rast testisov, zaradi -njegove vloge v sintezi DNA in RNA (genetične osnove vsake celice). Pri moških s premalo cinka so ugotovili manjše število semenčic. Cink vpliva tudi na možnost telesa, da se upre bolezni. Če ga napadejo bakterije, virusi ali rak, začne proizvajati velike količine belih krvničk za boj proti napadalcem. Ce
je cinka premalo, je premalo tudi belih krvničk in je imunski sistem oslabljen. Obstajajo tudi dokazi, da cink preprečuje nalaganje strupenih snovi, kot sta kadmij in svinec. S cinkom bogata živila so morski sadeži, jetra, gobe, sončnično seme, soja, pivski kvas. Priporočljiva dnevna količina je 15 miligramov.
Dozorele so prve jagode. Težko se upiramo skušnjavi, da bi si z njimi osladkali vsaj nedeljsko ali praznično kosilo. Jagode lahko uporabimo na več načinov, enega vam predlagamo tudi mi.
Za 6 oseb potrebujemo: 750 g čvrstih jagod, 1 vaniljin sladkor, 4 žlice limoninega soka, malo naribane limonine lipine, 2 dl belega vina, 10 g masla ali margarine za pekač, 10 g sladkorja za pekač, za flambi-ranje pa 40 g masla ali margarine, 40 g moke, 2 jajci, 50 g sesekljanih mandeljev, 1 vaniljin sladkor, 6 žlic močnega ruma.
Jagode očistimo in operemo, če so velike, jih razpolovimo. Potresemo jih s sladkorjem in vanilino, dodamo limonin sok, vino in limonino lupino. Premešajmo in postavimo v pokriti posodi nazaj najmanj za 3 ure, še bolje pa čez noč, na hladno. Jagode nato odcedimo na cedilu, sok pa prestrežemo. V veliko posodo zložimo jagode v eni plasti. Segrejemo 40 g masla, primešamo moko, jo prepražimo, zalijemo s pol litra jagodnega soka z vinom in pustimo, da močno prevre. Primešamo 2 razžvrkljana jajčka (rumenjaka). Iz beljakov stepemo sneg in ga zmešamo v kremo. S kremo prelijemo jagode. Na vrh potresemo mandelje. Pečemo v pečici pri 250 stopinjah 9 do 10 minut. Popečeno kremo potresemo z vanilinom.
VAŠ PRIPIS
Pripis k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 23. junija na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
PTICE V STANOVANJU
KANARČEK JE ZVEST DRUŽABNIK
Živahen triček je to in tako lepo žvrgoli, da ga imajo ljudje radi doma v kletki. Igra se in neutrudno prepeva. Ni posebno inteligenten, je pa precej občutljiv, zato moramo biti potrpežljivi. Če se ujame z gospodarjem oziroma družino, postane zelo družaben. Najpomemb-
CENEJŠE
1.	Tudi žvečilna guma, ki v ustih nima več okusa in jo želimo vreči v smeti, vam lahko še vedno koristi. Z njo lahko odlično očistite črke na pisalnem stroju. Dovolj je, če z njo pritisnete na tipko; žvečilna guma bo vsrkala vso umazanijo, celo tisto, ki se je trdo zalepila na črke.
2.	Gospodinje danes korenček in peteršilj hranijo v zamrzovalniku. Najboljše in najdaljše je lahko shraniti omenjeno zelenjavo v svežem stanju v vlažnem pesku. To »skladišče« se lahko napravi iz kartonske škatle ali plastične posode, ki jo napolnimo s peskom.
3.	Nekoč so vodovodni inštalaterji pri spajanju dveh cevi potrebovali predivo. Za hermetično spajanje cevi izkoristite žvečilno gumo. Malo omehčano žvečilno gumo v tankem sloju nanesite na navoje in navijte drugo cev, voda ne bo niti kapnila.
4.	Da vam cev, ki odvaja umazano vodo iz pralnega stroja, ne bo skakala iz umivalnikov naredite iz žice kljuko, kot je prikazano na risbi. S to kljuko boste cev lahko postavili kamorkoli, z odtekanjem vode ne boste imeli več težav.
nejši so prvi dnevi sožitja. Mali gost kaj hitro zasluti, ali je dobrodošel in ali je razpoloženje v hiši prisrčno ali hladno. Če mu hočemo zagotoviti ustrezno počutje, ga moramo sprejeti v zares veder dom, pa se bo hitro navadil na
družino, na hrup in glasove
in
SESTAVIL MARKO NAPAST	VELIKO INDUSTR. MESTO NA URALU	ZAZNAVA Z GLEDANJEM	KRAJŠE DRAMSKO DELO	SNOV ALI HRANA, KI REDI	OSJE GNEZDO	REKA V INDUI, PRITOK GANGESA	BELO SORTNO VINO
LASTNOST MODREGA ČLOVEKA							
NAPADALEC							
POVRŠINA TEKOČINE	•						
NEPOKOJ						METER	
						KOVINI SORODNA PRVINA	
MALIK					RIM. ŠTE- VILO 1001		
					SIROTA, MEVŽA		
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		IT. FILM. IGRALKA (SOPHIA)					
		POVRTNINA					
ARISTOFA-NOVA KOMEDIJA				DEL ČETVORKE			
				UGANDSKI DRŽAVNIK			
HRVAŠKI OPERNI SKLADATELJ							
PIJAČA STARIH SLOVANOV			PRIREDITEV S PLESOM				EISENHO-WERJEV VZDEVEK
			DOLINA				
TV NAPOVEDOVALEC ČASL					OLIMPIJ- SKE IGRE		
					ENAKI ČRKI		
NEKDANJI OFICIRSKI ČIN, KAPETAN							
PRVI DAN MESECA PRI RIMLJANIH							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: mastiks, oktober, nirvana, tri, Rok, A, Aero, RD, laik, Nevenka, Alani, O, sir, col, skakači, Etna, en.
kmalu bo premagal nagonski strah pred človekom. Vzreja kanarčkov ni posebno težavna. Poznati moramo nekaj osnovnih pravil in upoštevati nekaj higienskih zapovedi. Kletka mora biti čim bolj prostorna, da se kanarček v njej ne počuti kot ujetnik in da se lahko živahno spreletava in veselo žvrgoli. Samota mu škoduje. Ptički, ki morajo biti več časa osamljeni, postanejo otožni in otopeli. Če je tako, priskrbimo ptičku družico, da mu ne bo dolgčas. Kanarčki so sladokusci, a pazimo, kaj zobajo. Solatni list je pogosto vzrok prebavnih motenj. V trgovinah dobite dobre mešanice, ki jih najraje jejo.
VZGOJA OTROK
Pustimo mu palček
Večina staršev je že po malem v skrbeh, če otrok sesa palček še tedaj, ko dopolni tri leta starosti. Sprašujejo se, ali ne bi morali strogo zahtevati, naj »grdo« navado opusti. Bojijo se namreč, da bi se mu zaradi palčka narobe razvijale čeljustne kosti in bi mu zobje krivo zrasli. Navsezadnje bo moral nositi še sponko, a bo kljub temu dolgo trajalo, preden se mu bodo zobje zravnali.
Zdravniki pravijo, naj tako majhen otrok kar sesa palček. Tudi pri štiriletnem še ni treba skrbeti. Toda pozneje, ko začne hoditi v šolo, a še zmerom ne zdrži brez prsta v ustih, naj se starši posvetujejo z zdravnikom, najbolje s specialistom ortopedom.
Nevarnost za čeljusti in zobovje, menijo zobni zdravniki, je v obdobju otroškega vrtca še neznatna. Starši naj bodo pozorni na razločke. Kdaj mali drži prst v ustih? Otrok, ki sesa palček samo v stresnih trenutkih ali tedaj, ko ga objame spanec, naj to počne še naprej. Naj ga nikar kar naprej ne karajo. Če ne prej, bo doumel takrat, ko bo šel v šolo, da s sesanjem prsta postavlja v nevarnost zobovje. Starši mu bodo takrat razložili, kakšen je postopek za korekturo krivo zraslih zob in kako dolgo se vleče. Če pa ima otrok kar naprej prst v ustih, se morajo starši vprašati, ali ga morda kaj teži, in če bi šlo za to, mu morajo pomagati. Včasih otrok sesa palček iz golega dolgčasa. Starši naj ga skušajo zaposliti, da ne bo imel zmeraj prostih rok.
Zaščitni znak kmečke zveze. (Janez)
Od vseh polizdelkov je tale motika najboljša. (Martin)
Tudi tebe bodo dali pod ključ, če boš patentiral neumnosti za nerazvite. (Madjar)
To je orodje za »kmečki« udar. (Bela)
Inovacija: motika za dvojčke. (Wolf)
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
STRAN 13
križem po naših šolah
Postala sem mladinka
25. maj je dan mladosti v SFR Jugoslaviji. Na ta dan so učenci 7. razredov sprejeti v mladinsko organizacijo. Tudi na naši šoli smo se pridno pripravljali na svečan sprejem sedmošolcev.
Na slovesnost je prišlo veliko staršev, učiteljev in učencev. Pred začetkom prireditve sem imela tremo, pa tudi strah me je bilo, saj sem tudi sama nastopila s pevskim zborom in z recitacij-sko skupino.
Slovesnost se je naposled začela. Ob zabavni glasbi smo po razredih prikorakali v telovadnico. Ko smo vsi prišli na svoja mesta, smo sedli. Prireditev se je začela z govorom v slovenskem in madžarskem jeziku. Potem so nastopili: pevski zbor, ki je zapel dve pesmi, recitacij-ska skupina, ki je recitirala nekaj slovenskih in madžarskih pesmi, ter Barbara in Renata, ki sta nam zaigrali nekaj glasbenih stavkov na klavirju. Nato je sledil sprejem. Prišla je vrsta na naš razred. Tovarišica razredničarka, Katarina Nemec, je stopila k mikrofonu, kjer so ji pripeli nagelj. Nato je prebrala naša imena po abecednem vrstnem redu. Nato smo še sami stopili do nje, kjer so nam osmošolke pripele rdeč nagelj. Osmošolka Aleksandra Zver, ki je predsednica OO ZSMS naše šole, je podelila rdeče knjižice in nam čestitala. Čestitali so nam še ravnatelj, tovarišica razredničarka ter podpredsednik OK ZSMS. Slovesnost se je končala z obljubo, da bomo izpolnjevali vse naloge, katere nam bodo naložili in da bomo zvesti domovini. To je v imenu vseh povedala učenka 7. c razreda Andreja Ma-dyar. Po prireditvi so nas v jedilnici pogostili s kosilom, pecivom in pijačo.
Ta dan mi pomeni nekaj velikega, saj sem postala mladinka.
Aleksandra Hanc, 7. e OŠ Drago Lugarič, Lendava
BRALNA ZNAČKA
Pred kratkim smo sklenili tekmovanje za bralno značko. Obiskala sta nas Feri Lainšček in Marjan Manček. Po prireditvi smo se pogovarjali z njima. Iz našega razreda nas je bilo pet.
Feri Lainšček je slovenski pesnik in pisatelj. Piše že dolgo. Izdal je pesniško zbirko Cicibanija. Sedaj pripravlja nadaljevanko za Ciciban in Pionirski list.
Marjan Manček je ilustrator. Pripovedoval nam je, kako nastane strip. Na tablo je narisal psa Cufka. V Cicibanu in Pionirskem listu je strip o njem. Izmislil si gaje on. Marjan Manček ilustrira in riše stripe.
Odgovarjala sta tudi na naša vprašanja in kar prehitro je minil prijeten pogovor z njim.
Metka Kuhar, 3-a OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Po predstavi smo se zbrali učenci od L—4. razreda in tam smo srečali Janeza Bitenca. Povedal nam je zgodbo, ki nas je zanimala in je bila smešna.
V zgodbici je tudi pesmica, ki pravi takole:
Velikan, velikan, velikan, zakaj tako smrčiš, da oblake, da oblake, da oblake vstran podiš?
Jaz že ne, jaz že ne, jaz že ne smrčim in oblake, in oblake, oblake ne podim!
Pesmico smo večkrat skupaj zapeli. Ugajala nam je tako, da smo bili še ves dan razigrani in veseli. In s tem dogodkom se je proslava bralne značke končala.
Sara Koleš, 4. b razred OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
V Celju, Frankolovem, na Rogli
Vse leto smo se učili, pisali, risali, se potili ob kontrolkah, pa smo si zaslužili en dan zabave in novih doživetij.
Zjutraj smo se zbudili in že smo pohiteli v šolo, novim dogodivščinam naproti. Naša ravnina seje spreminjala v hribe. Pot nas je vodila v Celje. Ob poti so rasli gozdovi. Kmalu se je belo mesto razbohotilo pred nami. Najprej smo se povzpeli na grič, kjer smo našli Friderikov stolp, ostanek gradu, ki je bil v lasti ..celjskih grofov. Tu se začenjajo najgloblje korenine Celja. Povzpeli smo se po 144. stopnicah na vrh, s katerega smo si ogledali vse Celje z okolico. Razgledali smo si tudi stari in novi del mesta. Videli smo tudi cinkarno, katera s svojimi smrtonosnimi plini uničuje zrak. Lepo Savinjo kmalu onesnaži umazana Voglajna. Potem smo si šli ogledat še Muzej revolucije in Stari pisker, kejr so gestapovci mučili in streljali OF-ovce in zavedne ljudi. Ogledali smo si tudi steno, ob kateri so streljali talce, in prebrali poslovilna pisma, ki so jih pisali talci pred smrtjo. Ohranjenih pa je tudi nekaj fotografij. V tej pokrajini z bujnimi gozdovi in potočki so se dogajale grozovite stvari. Ustavili smo se na Frankolovem, kjer smo z enominutnim molkom počastili spomin talcev, katere so Nemci obesili in jih z vozičkom odpeljali v skupni grob. Drevo, na katerem so obešali, in voziček, na katerem so vozili trupla, sta ohranjena v muzeju. Na grobovih smo prižgali svečke in se napotili v Žalec, kjer smo si v samopostrežni trgovini kupili spominčke in drugo. Imeli smo še čas za različne igre. Nato nas je pot zanesla na Roglo. Zanimalo nas je gledanje skozi okno. Tu smo videli polno izvirčkov. Ko smo izstopili smo se začudili, ko smo zagledali ostanke snega. Našli smo še zvončke. Pihal je mrzel veter, ki se nam je zdel za mesec maj kar nenavaden. Potem smo se še igrali, nato pa jo z lepimi spomini mahnili proti domu.
Tadeja Tratnjek, 5. b COŠ 17. oktober, Beltinci
Pesem potrtih src
Moj mir nikdar ne bo prišel, nikdar pesmi slišala ne bo tihota.
Le mrak je moj nevidni zavetnik, ki mi nudi zvezde nad oblaki, snubitev žabja sliši se z obrežij mlak.
Navdih mi daješ, ti prešerna noč, za moje pesmi, sanje, ki nikdar, prav nikdar ne bodo oživele.
Le ti, ti temna noč, na moje mrtvo lice privabiš model nasmeh. Ko v nebo prostrano se oziram, vidim tebe, temna noč, svetlobo tvojo, žarkov polno, ki mi razsvetljuje dan.
Okras je tvoj, jaz vem, tišina, mir...
Prisrčna hvala ti, preljuba noč, že tonem v sen . . .
Lilijana Pozderec, 7. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
( MOJ MUCEK
Doma imam mucka. Ime mu je Miki. Je sivo-bele barve. Večkrat ga prinesem v hišo. Tedaj je vesel. Imam ga zelo rada. Ko mora na potrebo, mijavka in škrablje po vratih. Potem ga hitro spustim ven. Malo ga pustim zunaj, da se naužije svežega zraka. Pri sosedovih imajo mačke. Tja pobegne vsak dan. Zvečer pa ga iščem. Včasih ga najdem, včasih pa ne. Ko ga najdem, ga zaprem v drvarnico, da se naje in naspi.
Moj mucek je priden.
Valerija BELEC, 3. raz.
OŠ Veržej
Občutek lepote in sreče
Poletje in počitnice so najčudovitejša stvar. Škoda le, da je vse skupaj tako zelo zelo kratko. Nekajkrat sem se vprašala, ali sploh obstajajo senčni dnevi mojih počitnic? Ne, ne poznam jih. Vsak dan počitnic je nepozabljiv dogodek.
Tako nikoli ne bom pozabila dni, ki sem jih preživela na pobočjih Julijcev. Prečudovita je ta pokrajina; vrhovi so obliti z žarki sonca in v tišini zaslišiš glas vode, ki po sivih skalah pada v globino.
Ko sem se nekega večera sprehajala po mehkih, zelenih preprogah trave, sem ob ptičjem petju in ob rahlem božanju vetra zaslišala vrisk mojega srca. Za trenutek sem obstala in v sebi spoznala veselje, ki. mi je do takrat bilo tuje. Stekla sem v kočo, da bi prijateljem in mami povedala o svoji sreči. Opazila sem posmehljive poglede, toda kljub vsemu sem vztrajala in vztrajnost je rodila bogate sadove.
Šli so z mano. Trajalo je le nekaj minut in vsi so mi priznali, da sem imela prav. Tudi njih je prevzel občutek sreče, lepota naših gora jih je očarala. In od tistega trenutka smo postali še trdnejši prijatelji in vsak dan zahajali na ta kraj, kjer smo najraje izmenjali svoje misli o naši prelepi deželi.
Zakaj se mi je ta dogodek vtisnil najbolj v spomin, ne vem natančno; mogoče zato ker sem še drugim pokazala in odkrila ljubezen do slehernega koščka naše domovine.
Tatjana Lehner, 8. č OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
NAŠA GARAŽA
Za našo hišo stoji garaža, katera je bila zame včasih najbolj zanimivo mesto. Vsi otroci z ulice smo si jo dolgo ogledovali. Tedaj smo hodili še v vrtec.
Eden izmed njih je predlagal, da bi si v njej uredili malo stanovanje. Začeli smo zbirati vse sorte igrač, krožnikov, prtičkov, pručk, mizic... Vse to smo shranili pri eni deklici, ki je imela za to poseben prostor in čakali na ugoden trenutek za »vselitev«. In res; mama in 6čka sta odšla k prijateljem, sestra pa k sosedom. Hitro smo začeli okraševati stene garaže, lepiti slike, in ko je bilo vse pripravljeno, smo izvolili predsednika in odbor.
Vendar naše veselje ni trajalo dolgo. Kmalu po tistem sta se pripeljala mama in oče, ki sta kar ostrmela. Tedaj še nismo vedeli, zakaj, in smo bili prepričani, da sta vesela. Toda oče je ukazal, naj vse pospravimo. Ker sem bila jaz predsednik, so bile vse oči uprte vame. Jaz pa sem se začela cmeriti in nam na ljubo je avto ostal nekaj dni zunaj.
Mi pa smo bili srečni, da smo se vsaj nekaj dni počutili samostojni.	Barbara Toth, 7. a
OŠ E. Kardelj, M. Sobota
Naš pevski zbor
V šoli imamo pevski zbor. Tudi jaz pojem v njem. V zboru sodeluje veliko otrok. Vsak ponedeljek in torek se zberemo v naši učilnici. Peti nas uči tovarišica Julija Rodež. Naučili smo se že veliko lepih pesmic. Nastopamo na proslavah. Takrat se lepo oblečemo. Posluša nas veliko učencev in tovarišic. Moramo se potruditi, da lepo zapojemo. Takrat je vesela tudi naša tovarišica. Imam jo zelo rada. Tanja Strniša, 5. a
OŠ Prekmurske brigade
M. Sobota
dr. Lojze Števanec
Natakar ga je gledal, kot bi ga hotel požreti. -Plačam', je silil šofer.
-Goni se u.. .!< je počasi užaljeno reke! natakar.
•Kaj pa je narobe?' se je čudi! šofer. -Goni se!' je še enkrat zarenčal natakar. Ja ti pečem kafu pola sata, a ti je poždereš za sekund.'«
Novaka so na ulici okrog hotela poznali vsi prekupčevalci, ga trepljali po ramenu, se z njim rokovali in ga preko ulice klicali -friend«, kar jim je uspešno vračal. Pri nakupih smo ga vedno jemali s seboj. Ko smo zamenjali dolarje po polovico višji ceni, kot je uradni tečaj, bi naš novi »friend« rad vedel, od kod smo.
»Od daleč,« je reke! Novak.
»Iz Evrope?«
»Ne, višje na severu.«
»iz Nemčije?« Tudi tu se je začelo barantanje.
»Še višje na severu.«
»Iz Španije?«
»Še više, severno od Norveške iz Špicbergov.«
»A, tako? Zelo lepa dežela,« je bj! končno zadovoljen, še enkrat je potrepljal Novaka in se že isti trenutek obrnil k drugi stranki ter izginil z njo za vogalom.
Novak je barantal tudi na JAT-ovem letalu. Stevard je raznaša! časopis. »Imate kak časopis v latinici?« Stevard je bežno pogledal po šopu časopisov, ki jih je držal v roki in hitro odgovoril:
»Nemarno!«
»Kako to, da nimate časopisa v latinici?«
»Ne znam!«
»Koga pa naj vprašam, če ti ne veš ?«
»Pitaj Boga oca!« mu je zabrusil, da je Novak onemel.
»Šta'je bilo?« se je pozanimala stevardesa.
»Ma, neki antielement.«
»Poglej,« je Novak lovil sapo. »Prosim časopis v latinici, niti ne v svojem jeziku, samo v latinici, ki je tudi pisava moje domovine, pa postanem antieiement.«
»Muči se s cirilico,« sem ga miril. »Piše isto.«
»Ampak odgovor, kakšen odgovor mi je dal, to me vznemirja.«
Na poti v polnilnico swepsa
Pri izdelavi projekta za tehnološko pripravo in dovoljene posege v mineralno sestavo vode, ki bi bila primerna za polnjenje v plastenke, smo rabili p-edpise in zakone, ki veljajo v Egiptu. Svetovali so nam, naj se povežemo s strokovnjaki v polnilnici Swepsa, ker nam bodo edino oni lahko postregli z njimi. Drugo jutro smo se napotili v polnilnico. Voznik ni poznal poti. Opravičeval se je, da je le nekaj tednov v tej službi. Hodili smo po revnih četrtih, po slabih umazanih cestah, na katerih je bilo polno ljudi, postopali so, se zavzeto pogovarjali ali pa fatalistično zrii na ulico, kjer je veter premetaval odvržene papirje in smeti.
Stojnice na številnih trgih so dobro založene z najrazličnejšimi sadeži, ki pa jih nismo upali kupiti in uživati. Kosi mesa so viseli na drogovih pred prodajalnami. Po mesu so se pasli roji muh. Hiše, v katerih stanujejo, so okrušene, mnoge brez streh, iz zgornje plošče štrli gradbeno žeiezje; tako da ne veš aii hišo gradijo ali jo rušijo. Mnogi so imeli »svoj svet« na nekaj kvadratnih metrih na robu pločnika, ograjen s trstiko in prekrit z embalažno navlako.
Peljali smo se mimo čudnega obsežnega naselja nizkih ilovnatih zgradb. Manjše celice je obdajalo štirioglato obzidje, med njim
Ob vznožju kamenitega hriba izvira bogat vrelec.
Foto: Frangež
je bila mreža pravokotno postavljenih peščenih poti, na katerih je raslo suho grmičevje, ki so ga obžjrale koščene koze, aii pa je čez ograjo molela v zrak rogovila suhega drevesa. Med obzidjem se je sušilo perilo. »To je staro pokopališče,« je reke! spremljevalec, »vanj so se vselili revni.«
»Tu čakajo na stalno bivališče,« je nekdo dvoumno pripomnil.
»Da!« mu je resno odgovori! spremljevalec.
Na eni od poti, kjer so se v pesku igrali številni nagi otroci, je ležal crknjen osel, iz napetega trebuha mu je sestradan pes vlekel čreva. Nekako smo se prebili do široke štiripasovnice, ki se je na
robeh izgubljala v pesek in kamenje. Bližali smo se novozgrajeni tribuni, ki mi je bila nekam znana.
»To je zgradil Sadat,« je rekel spremljevalec. »Na njej so ga ubili.« Na drugi strani ceste, nasproti tribune, je Sadat pokopan, štiri betonske plošče se na vrhu spajajo, da tvorijo improvizirano piramido. Na ploščadi pod tem »šotorom« stoji kvader iz črnega marmorja, ki sta ga stražila dva vojaka. Obiskovalcev ni bile
Ob cesti so se pojavili pločniki. Umazanija je izginila. Okolica je negovana. Na manjši vzpetini je na obeh straneh ceste veliko naselje razkošnih vil, najrazličnejših oblik in slogov: od viktorijanske dobe do enaindvajsetega stoletja. Obsežni vrtovi okrog vil so obdani z visokimi zidovi, preko katerih segajo zeleni Usti palm, pod njimi so bazeni, okrog pokošena trava, nad katero prši umetni dež. 
»V tem naselju stanuje Mubarak,« nam je pojasnil spremljevalec.
Kmalu smo se zapeljali na dvorišče moderne, sodobne polnilnice Swepsa, kjer so nas sprejeli, nam razkazali tovarno in obljubili, da nam bodo poslali želene predpise.
Doslej jih še nismo prejeli.
Pogovori
BiH smo zgodnji. Pogovori so se začeli šele ob pol devetih zvečer, ko je bita hujša vročina mimo. Stali smo pred- večnadstropno poslovno zgradbo, obloženo z belim marmorjem.
Med arkadami sta hitro stopali dve v belo abejo zaviti postavi, kjer nikoli ne veš, kdo se skriva v svežnju blaga, v katero je zavita oseba od glave do tal, malo pa se je še vleče po tleh. Obraz je pokrit s črno zaveso, za katero se lahko spakuje, ne da bi jo kdo videl, ona vidi navzven vse. Pametna iznajdba, ki dopušča svobodo maškar vse leto.
Naši sogovorniki so se pripeljali z velikimi, negovanimi avtomobili, ki so jih vozili Hvrirani šoferji.
Pri pogovoru je poleg nas sodeloval še prof. dr. E. Hafez, ki po egipčanskih zakonih zastopa naše interese. Na egipčanski strani jih je bilo osem, med njimi predsednik družbe za razvoj Sinaja in neki zdravnik. Nas so predstavili z vsemi nazivi, položaji in opravili, ki jih opravljamo, njim se ni zdelo potrebno, da se predstavijo, ali pa je pri njih tak običaj. Spokojno nedostopno so sedeli na nasprotni strani široke, težke, črne mize iz ti kovine, širiiiokrog sebe samozavest in umirjenost ljudi, ki niso odvisni od nikogar. Sestanek smo brez pojasnila za po! ure prekinili, naši sogovorniki so se odstranili, bila je ura molitve in šli so pomolit, kot nam je pojasnil stre-žaj.
' Po predstavitvi so postavljali številna vprašanja, ki so se nanašala na zahtevane rešitve, predlagali manjše korekture. Dogovorili smo se, da prevzamemo usposabljanje njihovega kadra in v začetni fazi z našim osebjem speljemo poslovanje.
Med štirinajstimi ponudniki rešitev smo prišli v ožji izbor štirih ponudnikov. Tudi če ne bomo izbrani za izdelavo projekta, je že ta prvi poskus pokazal, da smo sposobni uspešno nastopiti v ostri mednarodni konkurenci.
Pričujoča reportaža je le delček vtisov iz dežele, katere gostje smo bili ne polne tri dni, zato ne morem reči, da je to njena prava podoba razslojenosti; vendar ne pozabimo: izkušnja nas uči, da si pridobimo najbolj natančne vtise o ljudeh, s katerimi se srečamo, prav tako pa tudi o deželah, ki jih obiščemo, v prvih stikih. Vsa poznejša poglobljena spoznanja dodajo malo novega, večinoma prekrivajo vtise prvih treh dni.
STRAN 14
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
POGOVOR Z JERICO MLINARIC - PREDSEDNICO TVD PARTIZAN LJUTOMER
VEČJI POUDAREK ŽENSKI REKREACIJI
Ljutomerski Partizan, ki je naslednik Sokola, letos praznuje 85-letnico delovanja. V teh dolgih desetletjih je društvo odigralo pomembno vlogo pri razsvetljevanju in razvoju telesne kulture. Več o tem smo se pogovarjali s predsednico društva Jerico Mlinarič.
— Katere so bile značilnosti delovanja Sokola oz. Partizana Ljutomer?
»Razlikovati moramo tri obdobja delovanja Sokola oz. Partizana. To je čas pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in po vojni. Leta 1903 je bilo ustanovljeno društvo Murski Sokol, ki ob ustanovitvi ni bilo usmerjeno le v teles-nokulturno dejavnost, temveč tudi na družabno in politično življenje. Kmalu po ustanovitvi se je rodila ideja o gradnji doma, ki pa je bila uresničena šele leta 1924. Po prvi svetovni vojni je bilo namreč društvo izredno aktivno, sicer v tistih težkih razmerah ne bi prišlo do zidave doma. Med drugo svetovno vojno je delo v društvu zamrlo in je ponovno oživelo leta 1945, ko je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Ljutomer, ki se je predvsem ukvarjalo s tekmovalnim športom. Rekreativna dejavnost začne dobivati večjo veljavo šele leta 1951, ko je bilo v Ljutomeru ustanovljeno društvo Partizan. Društvo je začelo razvijati različne športne dejavnosti: nogomet, košarko, rokomet, tenis, odbojko itn. V povojnem času je bilo v Ljutomeru Sezidanih več športnih objektov. Poleg doma Partizan je bilo zgrajeno odbojkarsko, rokometno in košarkarsko igrišče z asfaltno prevleko, športni stadion z atletsko stezo, nogometnim igriščem, bazenom in tremi teniškimi igrišči. Zdaj pa zidamo veliko športno
dvorano, ki jo v Ljutomeru najbolj potrebujemo. Potrebovali pa bi še zid na teniških igriščih.«
— Katere pa so še usmeritve delovanja TVD Partizan Ljutomer?
»V društvu dajemo tačas največji poudarek rekreativni dejavnosti. Tako gojimo nogomet, košarko, namizni tenis, tenis, in splošno telesno vadbo. V prihodnje želimo dati večji poudarek ženski rekreaciji, ki je tako kot drugod v Sloveniji tudi pri nas podrejena. V okviru tekmovalnega športa pa gojimo judo, karate in lokostrelstvo. V teh panogah dosegajo naši tekmovalci republiške, v lokostrelstvu pa celo rezultate v državnem merilu. Želimo, da bi se ponovno vključili v tekmovanje tudi v košarki in rokometu, kjer smo svojčas že tekmovali. Želeli bi tudi ustanoviti atletsko sekcijo, za kar imamo vse možnosti. Z zgraditvijo telovadnice v Ljutomeru bomo imeli prav gotovo boljše možnosti za večji razmah različnih športnih panog, za katere je med mladimi veliko zanimanje.«
F. Maučec
Končna lestvica		
Koper	26	18 6 2 46:14 42
Maribor	26	16 6 4 41:18 38
Ljubljana	26	13 8 5 45:27 34
Rudar (Ir.).	26	10 11 5 32:23 31
Domžale	26	8 11 7 27:26 27
Slovan	26	8 10 8 37:26 26
Vozila	26	10 6 10 33:31 26
Rudar (TV)	26	8 10 8 33:32 26
MURA	26	10 6 10 36:37 26
Kladivar	26	7 10 9 27:33 24
Izola	26	6 7 13 24:38 19
Elkroj	26	5 8 13 28:38 18
Triglav	26	3 8 15 24:44 14
Steklar	26	2 9 15 20:60 13
PORAZ NAFTE
V predzadnjem kolu tekmovanja v območni slovenski ligi je Proletarec premagal Nafto iz Lendave s 3:2. Gola za Nafto sta dosegla Žalik in Hozjan. Nafta je z 19 točkami na sedmem mestu lestvice.
Kasaške dirke
Dori in Abartka druga
V počastitev krajevnega praznika so bile v Komendi kasaške dirke. Sodelovali so tudi nekateri ljutomerski kasači ter zasedli nekaj drugih in tretjih mest. Drugi mesti sta zasedla Dori II (Sagaj) v drugi in Abartka (Jureš) v peti dirki. Firka (Jureš) pa je bila v šesti dirki tretja.
ZTE pred Radenci
V Radencih je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelovale so štiri ekipe: ZTE iz Zalaegerszega in Nagykanizsa iz Madžarske ter Lendava in Radenci. Rezultati — ZTE:Nagykanizsa 36:20, Radenci: Lendava 44:38, Lendava :Nagykanizsa	36:43 in
ZTE:Radenci 51:50. Vrstni red: 1. ZTE, 2. Radenci, 3. Nagykanizsa in 4. Lendava. D. Mauko
Mladinci Pomurja drugi
Odigrano je bilo zadnje kolo prvega dela košarkarskega tekmovanja za mladince in kadete. Mladinci Maribora so premagali Pomurje s 95:73. Strelci: Banič 28, Tušar 14? Gregor 10, Žitek in Tinev po 9, Zekš 3. Pomurje je na drugem mestu. Kadeti Maribora pa so premagali Pomurje z 62:52. Strelci: Bohar 11, Djuban 10, Žu-nec 9, Gomboc 8, Sraka in Ropoša po 7. Pomurje je po prvem delu na tretjem mestu.
--NAMIZNI TENIS---------------------:--------
SOBOČANI ČETRTI
Ekipno prvenstvo Jugoslavije za mladince, ki je bilo v Beogradu, je zbralo vseh 12 ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na republiških kvalifikacijah. Sobočani, ki že vrsto let z velikimi uspehi nastopajo na državnih prvenstvih, so tokrat zasedli dobro četrto mesto, kar je v okviru pričakovanj, saj so nastopili z zelo mlado ekipo.
V predtekmovalni skupini so premagali Maribor, Radničkega (Novi Sad), Mladost (Prilep) s po 5:0 in Sindželiča (Beograd) s 5:1. V finalni skupini za uvrstitev od 1. do 4. mesta pa so izgubili z Vojvodino (Novi Sad) z 0:5, z Olimpijo z 2:5 ter v boju za tretje mesto z Vitezom s 3:5, čeprav so povedli s 3:1. V ekipi sta dobro igrala Unger in Rihtarič, ki je med drugimi premagal tudi državnega mladinskega prvaka Smrekarja, slabše pa Ori, ki v tej sezoni ni dosegel tistega, kar smo od njega pričakovali, saj je bil lani po jakostnih lestvicah prvi pionir v Sloveniji. Sicer pa so igralci dosegli naslednje rezultate: Unger 11:5, Rihtarič 8:3 in Ori 6:8. Zvezni kapetan Skakicje po končanem prvenstvu določil igralce za jugoslovansko reprezentanco na evropskem prvenstvo v Novem Sadu in med četverico pionirjev je določen tudi Boris Rihtarič, kar je veliko priznanje za tega igralca m velika obveznost za naprej, pri mladincih pa je za rezervo izbran Mirko Unger.
Lipovci: Murska Sobota 3:1
Na tretjem turnirju za republiško prvenstvo so hokejisti Lipo-vecd premagali Mursko Soboto s 3:1. Strelci: Cerpnjak, Mesarič in Fiile za Lipovce ter Fujs za Mursko Soboto. Četrti turnir bo zopet v Murski Soboti.
--NAMIZNI TENIS.------ Koroščeva druga
v Kranju
V Kranju je bil tradicionalni pionirski namiznoteniški turnir za memorial Maje Prelovšek. Sodelovali sta tudi Beltinčanki Klavdija Korošec in Zvonka Balantič in se lepo odrezali. Pri mlajših pionirkah je bila Koroščeva druga, Balantičeva pa sedma. Pri starejših pionirkah pa je Koroščeva zasedla četrto, Balantičeva pa 9. do 12. mesto.
---Judo------------~
Cikajlo republiški prvak
V Slovenj Gradcu je bilo repbuliško pionirsko prvenstvo v judu. Sodelovalo je 155 tekmovalcev iz 19 klubov. V Gorišnici pa je bilo republiško prvenstvo za mlajše mladince. Sodelovalo je 64 ekmovalcev iz 18 klubov. Pri pionirjih je bil najuspešnejši Imre Cika lo iz Murske Sobote ki je v kat. do 42 kg zasedel prvo mesto in postal republiški prvak. Drugo mesto je v kat. do 50 kg zasedel Mazouzi iz Murske Sobote. Tretje sta bila Zajtl (Le.) v kat. do 28 kg in Šeruga (MS) v kat. do 46 kg Peta mesta pa so zasedli: L. Cikajlo, Vehab, Pavlic in Brozovič (vsi8MS). Pozderec (MS) pa je bil šesti. Pri
bili drugi: Breznik v kat. do 59 kg m Recek v kar. do./7 kg oba Lendava, ter T. Vehab, Murska Sobota, v kat. do M^g-TretJ' m es is a z a sedla Gjerkeš (Lj.) in Lešnjak (Le.) v kat. do 70 kg. Peti je: bi S kat. do 59 kg, medtem ko se je Kos (MS) poškodoval .m odstop L Selektor Judo zveze Slovenije je določi!1 tekmova ce,	cikajlo
na državnem prvenstvu v Trebmju od 17. o . .	•	
in Vehab iz Murske Sobote ter Breznik in Recek iz Lenda .
— MURSKA SOBOTA-----
Mednarodna dirka
RC avtomobilčkov
Klub avtomodelarjev Murska Sobota organizira v nedeljo, 19. junija 1988, ob 10. uri na asfaltnem igrišču pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti tradicionalno 5. mednarodno dirko RC avtomobilčkov mini formule na daljinsko upravljanje. Sodelovali bodo tekmovalci iz Italije,' Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Med njimi pa bosta tudi dva domača tekmovalca. Gre za kakovostno prireditev, ki si jo vsekakor kaže ogledati.
POKALNI NOGOMET
Tišina v polfinalu pokala SRS
Pretekli teden mi bile na območju Slove^
ne nogometne tekme. Lep uspeh so dosegli nog . Dren)a2a|j pomurske lige, ki so na Tišini po streljanju
člana slovenske lige Ingrad Kladtvar s 7.6. g ..	. 2 Štivan
tekma končala neodločeno 1:1. Strelci *a	eledalci ie sodil
Šebjanič, Flegar, Seršen in Drvarič.	nrJma>>ai Nafto z
Kolarič iz Maribora. V Lendavi pa je Maribor
2:1. Gol za Nafto je dosegel Graj. Sod. £ f Nogometaši Tišine se bodo v polfinalu srečali z bo 22. t. m.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE MERCATORJA
Sloga Gornja Radgona zmagovalec
V Ljubljani so bile delavske športne igre sozda Mercator. Sodelovalo je okrog 1500 tekmovalcev oz. 40 ekip iz vse države. Tekmovali so v 20 športnih panogah. Največ uspeha so imeli tekmovalci Sloge iz Gornje Radgone, in z 215 točkami zasedli prvo mesto. Univerza! iz Lendave pa je z 31 točkami na 21. mestu. Prvo mesto Radgončanov pomeni lep uspeh, saj gre za majhen kolektiv z 220 zaposlenimi. Tekmovali so v vseh panogah, najuspešnejši pa so bili v namiznem tenisu, odbojki, krosu, streljanju in plavanju, kjer so zasedli druga mesta.
— NOGOMET-------------
MURA DEVETA
V zadnjem kolu slovenske nogometne lige je soboška Mura gostila Domžale in igrala neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Baranja. Sobočani so zamudili priložnost za zmago, saj niso izkoristili nekaj lepih priložnosti za gol. Z zmago bi si Mura zagotovila solidno peto mesto, tako pa je pristala na devetem.
TURNIR ALPE-JADRAN V MURSKI SOBOTI
Od 17. do 19. junija 1988 bo v Murski Soboti mednarodni kadetski nogometni turnir Alpe-Ja-dran. Na njem bodo sodelovale reprezentance Furlanije— Julijske krajine, Koroške, Istre in Slovenije. V petek bosta ob 16.30 na igrišču Mure v Murski Soboti tekmi Slovenija : Koroška in Istra : Furlanija—Julijska krajina.
PNL				
Rezultati - 21. kolo Odranci:Tišina Mladost:Bakovci Dobrovnik:Beltinka, prek. Tumišče:Crenšovci Veržej:Hotiza Dokležovje:Renkovci Veržej	21		13	6	0:3 2:2 3:3 3:4 5:0 3:2 2 42:19 32
Dobrovnik	21	12	7	2 45:18 31
Bakovci	21	13	4	4 37:20 30
Beltinka	21	11	4	6 40:34 26
Turnišče	21	10	5	6 44:31 25
Tišina	21	8	4	9 37:35 20
Dokležovje	21	8	4	9 34:37 20
Renkovci	21	7	5	9 36:45 19
Črenšovci	21	6	5	10 37:44 17
Mladost	21	5	6	10 26:35 16
Hotiza	21	2	4	15 26:53 8
Odranci	21	2	4	15 23:56 8
I. MNL MS
Rezultati — 21. kolo
RadgnnaČarda. GančaniJilovci	2:1 3:0	
lžakovci:Cankova		5:3
Rakičanljutomer		2:0
LipaJešanovci		3:1
PuconciTromejnik		-1:2
Lipa	21	12 5 4 66:33 29
Cankova	21	13 3 5 60:36 29
Tromejnik	21	11 4 6 55:43 26
Ljutomer	21	10 6 5 44:38 26
Radgona	21	8 9 4 50:37 25
Čarda	21	11 2 8 41:31 24
Ižakovci	21	9 5 7 43:32 23
Gančani	21	9 3 9 34:43 21
Puconci	21	7 5 9 48:50 19
Filovci	21	6 1 14 26:47 13
Rakičan	21	5 2 14 32:64 12
Tešanovci	21	1 3 1 7 27:72 5
II. MNL Rezultati — 23. kolo	MS
Apače: Hodoš	0:3
Romab: Bogojina	4:2
Grad: Bratonci	0:2
Selo: Križevci	6:1
Šalovci: Vrelec	6:0
Serdica: Prosenjak.	1:0
Prosenjak.;Hodoš	3:2
Rogašovci	23 18 4 1 82:21 40
Bratonci	22 15 4 3 64:28 34
Šalovci	23 12 7 4 71:38 31
Hodoš	23 13 3 7 74:42 29
Bogojina	24 13 3 8 67:49 29
Selo	23 12 4 7 65:48 28
Serdica	23 8 4 11 46:46 20
Romab	22 8 4 10 54:70 20
Vrelec	23 7 6 10 44:60 20
Grad	23 7 3 13 48:82 17
Prosenjak.	23 6 4 13 43:66 16
Apače	23 3 4 16 34:63 10
Križevci	23 2 0 21 29:108 4
---BADMINTON----------------------------------
TIBOR FULE DRUGI V SRS
V organizaciji ŠŠD Mladost v Lendavi je bil peti republiški pionirski turnir v badmintonu za jakostne lestvice. Sodelovalo je 21 pionirjev in 13 pionirk iz štirih slovenskih klubov. Pri pionirjih je zmagal Bertoncelj, pri pionirkah pa Poharjeva, oba Olimpija. Lep uspeh pa so dosegli Lendavčani, še posebej Tibor Fiile, ki je pri pionirjih zasedel drugo mesto, Borut Koprivec je bil peti, Ludvik Varga pa šesti. Pri pionirkah je Lendavčanka Simona Jurovič zasedla peto, Edita Kiralj pa sedmo mesto. Po petih turnirjih sta republiška naslova osvojila Bertoncelj (Olimpija) pri pionirjih in Čarmanova Ježica) pri pionirkah. Na odličnem drugem mestu pa je Tibor Fule.
---ŠAH —--------------------------------------
SOBOŠKI ŠAHISTI V AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM
Šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote so gostovali v Gleis-dorfu v Avstriji in v Sarvarju na Madžarskem ter odigrali prijateljska dvoboja z domačimi šahisti. Dvoboj z Gleisdorfom so dobili Sobočani s 7 :5. Zmage so dosegli: Alojz Kos, Bogdan Hari, Štefan Režonja, Matija Gabor in Aleksander Kelemen. Remizirali pa so Robert Radosavljevič, Majda Kovač, Peter in Alen Kelemen. Srečanje v Sarvarju pa seje končalo neodločeno 10:10. Po dve zmagi sta dosegla: Andrej Kuhar in Mirica Marič, po 1,5 točke sta osvojila: Robert Radosavljevič in Aleksander Kelemen, po točko pa so dobili : Igor Kos, Peter Kelemen in Majda Kovač.
---ATLETIKA'---------------------------------
PERGARJEVA ČETRTA
Na finalu APS za člane in članice, ki je bilo v Celju, so sodelovali tudi štiri atletinje in atlet AK Pomurje iz Murske Sobote. Najboljšo uvrstitev je dosegla Pergarjeva v teku na 3000 m, ki je zasedla s časom 10:57,3 četrto mesto. Števa-nečeva je zasedla v teku na 400 m s časom 57,6 in v teku na 800 m 2; 16,8 peto mesto. Slugova je zasedla v teku na 1500 in 3000 m osmo mesto. Banfijeva pa je bila v teku na 1500 m deseta. V štafeti 4 x 100 m je Pomurje zasedlo šesto mesto. Grabar pa je bil v teku na 10.000 m s časom 33,05 osmi. Spodbudni rezultati pred državnim prvenstvom!	M. Š.
---Strelstvo------------------——--	--------
ŠKEDELJ OBČINSKI PRVAK
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za občinsko prvenstvo v trostavu in leže. Med desetimi najboljšimi pionirji iz soboške občine je zmagal Boris Škedelj (ABC Pomurka), ki je leže dosegel 241, v trostavu pa 217 krogov. Drugi je bil prav tako pionir ABC Pomurke Srečko Ben-čec z 240 in 207 krogi, tretji pa tekmovalec Noršinec Robi Markoja z 240 in 204 krogi. Normo za republiško tekmovanje je izpolnila le ekipa Noršinec.	A. K.
DVOJNA ZMAGA DOBROVNIKA
Na strelišču v Čentibi je bilo tekmovanje z vojaško puško. Na tekmovanju, ki ga je pripravila SD Lendava je med 7 ekipami zmagala SD Jezero iz Dobrovnika s 317 krogi pred Lendavo 301 in PM Lendava 294 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Toplak z 82 krogi pred Lajterjem (oba Dobrovnik) 82 in Kukom (PM) 81 krogov. Na tekmovanju 1NA Nafte pa je zmagala ekipa Dobrovnika s 330 krogi pred I NO 320 in ZRVS 312 krogov. Najboljši posameznik je bil Rožman (ZRVS) sd 87 krogi pred Vargom (Dob) 87 in Kiraljem (Ina) 86 kro-8°v'	A. Zver'
---ROKOMET----------—-------------------------
Najbolj zadovoljni pri Bakovcih
Sklenjeno je bilo tekmovanje v prvi in drugi republiški moški in ženski rokometni ligi. Pomurje je imelo v prvi republiški ligi dva predstavnika: Bakovce (moški)in Polano (ženske) ter pet ekip v drugi republiški ligi: Krog, Toko iz Crenšovec in Radgono (moški) ter Radgono in Beltinko (ženske).
Od vseh pomurskih ligašev so najbolj zadovoljni pri Bakovcih. Rokometaši Bakovec so kot novinec v prvi republiški ligi zbrali 20 točk in zasedli deveto mesto. To je uspeh, ki so se ga nadejali le najbolj vneti ljubitelji rokometa. Zanimivo je, da so Bakovci zlasti dobro igrali na domačem igrišču, saj niso niti enkrat izgubili. Žal pa tudi z gostovanja niso prinesli niti ene točke. V prvem delu je ekipo treniral Vlado Roškar, v drugem pa Janko Rožman. Za Bakovce je tudi značilno, da so imeli toliko obiskovalcev kot le redko katera ekipa. Manj zadovoljni pa so pri RK Polana, saj je njihova ekipa v prvi republiški ligi osvojila le 11 točk in zasedla deseto mesto. Med tekmovanjem pa je bilo tudi precej težav, saj zaradi študija igralke ne trenirajo redno. Poleg tega pe je ostal trener Boris Žalik tudi brez treh standardnih igralk Laslove, Gamzetove in Horvatove in se je tako ponudba kakovostnih igralk precej zmanjšala. Kot odlična strelka pa se je izkazala Slavica Hozjan, ki je s 144 doseženimi goli na tretjem mestu. Razveseljivo pa je to, da so zasedle mladinke Polane v vzhodni skupini slovenske lige prvo mesto in bodo tako lahko uspešno nadomestile sedanjo generacijo igralk.
Med pomurskimi ekipami v drugi republiški ligi so bili najuspešnejši rokometaši Kroga, ki so s 16 točkami zasedli 5. mesto. S to uvrstitvijo pri Krogu niso zadovoljni, saj so prejšnja leta krojili usodo na vrhu. Imeli pa so nekatere težave, ki so vplivale na razvrstitev ekipe. Tako so jih pestile poškodbe. Že v prvem delu tekmovanja sta se poškodovala nosilca igre Benko in Habjanič, v drugem pa še Prem in Titan. V prvem delu je ekipo treniral Franc Fujs, v drugem pa Jože Makovec. Imajo pa dobro mladinsko ekipo, ki je v drugi republiški ligi zasedla drugo mesto. Rokometaši Toka iz Crenšovec, ki jih trenira Martin Hajdinjak, so v drugi republiški ligi zasedli deveto mesto, osvojili pa so 7 točk. Z malo več sreče bi bila lahko njihova uvrstitev boljša, saj so nekaj srečanj izgubili s tesnimi izidi. Pestile so jih tudi poškodbe, tako da je bilo za igro premalo dobrih igralcev. Nekajkrat pa so jih oškodovali tudi sodniki. Rokometaši Radgone pa so v drugi republiški ligi zasedli deseto mesto. Z uvrstitvijo niso zadovoljni. Trener Zvonko Benko pravi, da zaradi študija igralcev in dvoizmenskega dela nimajo rednih treningov, kar vsekakor vpliva na igro, sicer bi bila uvrstitev boljša.
Med ženskima pomurskima ekipama, ki nastopata v drugi republiški ligi vzhod, je bila uspešnejša Radgona, ki je zasedla sedmo mesto z 12 točkami. Trener Ivo Štrakl s to uvrstitvijo ni zadovoljen, kajti nekaj srečanj so izgubili z minimalno razliko. Težave imajo s treningi, ker igralke študirajo ali delajo v dveh izmenah. Med igralkami pa je tudi prevelika starostna razlika, nekatere mlajše pa so tudi premalo resne. Rokometašice Beltinke iz Beltinec pa so v drugi republiški ligi vzhod zasedle predzadnje mesto. Njihova uvrstitev bi bila lahko boljša, saj so nekaj srečanj po nepotrebnem izgubile. Imajo pa premalo dobrih igralk. Nekaj starejših je tudi prenehalo tekmovati, tako da so ekipo zelo pomladili. Ekipo trenira Slavko Strniša, ki je imel tudi nekaj težav s poškodbami igralk. Vse pomurske rokometne ligaše, ki tekmujejo v republiških ligah v novi sezoni, čakajo zahtevne naloge. Zato bomo morali pravočasno rešiti nekatere probleme, če bodo želeli biti prihodnjo sezono uspešnejši, predvsem rokometaši Kroga, ki prihodnje leto praznujejo 30-letnico kluba.
Feri Maučec
STRAN 15
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
dopisniki so zabeležili
pisma, mnenja, stališča . .
ZAPISANO MIMOGREDE
Ko sem začel pred leti pogosteje prihajati v Mursko Soboto, so mi ljudje, s katerimi sem se družil, razkazovali kot mestne znamenitosti soboški grad, park, rekreacijski center (Muro sem že spoznal), vodili so me v diskoteko, Čardo, Radence, Moravske Toplice. Toda tisto, kar bi morali, po mojem mnenju, najprej pokazati vsakemu, ki pride v prekmursko metropolo, kar bi morali tukajšnji meščani obiskovati vedno, ko imajo čas — to je vsekakor vrtnarija. Težko je na enem mestu najti toliko življenja, lepote, skladnosti, toliko spodbud za oplemenitenje življenjskega okolja. In ta vrtnarija, o kateri Sobočani malo govore in, zdi se mi, malo vedo, je največja in najraz-novrstnejša vrtnarija v Jugoslaviji. Ampak, pomislite, to sem zvedel od Marte Manojlovič, vitalne šestdesetletne gospe iz Zagreba večne zaljubljenke v živali ir cvetje (v garsonjeri s trideset kva dratnimi metri vzgaja okrog 35( vrst cvetja), ko je prišla v soboško vrtnarijo kupovat neke posebne vrste rastlin.
Od Erike Kranjec, vodje knjižnice v Kuzmi, zvem, da vaščani Kuzme in okoliških vasi veliko berejo. Pravi, da je starejša gospa iz Doliča prebrala vseh 1700 knjig, kar jih je v knjižnici, in zdaj nekatere ponovno bere. Pravi, da ženske berejo več (to se da hitro sklepati po obhodu goričkih gostiln). Še so torej ljudje, ki berejo knjige. Kako lepo se to sliši. Čeprav so pametni ljudje vse povedali in je vse to zapisano, gre svet iz ene neumnosti v drugo (še večjo), iz enega prepada v drugega (še globljega), gre zaradi neznanja, zato, ker nihče ničesar ne bere. Po pogovoru z vodjo knjižnice sem postal bolj optimističen. Poskušal bom organizirati akcijo, da bi obogatili knjižni fond te knjižnice.
Nikakor se ne morem navaditi pozdravljati ljudi na cesti. Po tolikih letih, preživetih v velikem mestu, kjer človek ob hoji po ulici ne pozdravlja na tisoče neznanih mimoidočih, se je težko navaditi na toLda se na vasi vsi pozdravljajo. Že večkrat se mi je na Slavečih in v Kuzmi zgodilo, da so me ljudje pozdravljali, sam pa sem skoraj odšel mimo brez pozdrava. Neprijetno mi je. Upam, da mi ne bodo zamerili.
Ingrid (učiteljica na šoli v Kuzmi) mi pripoveduje, kako so jo nekaj mesecev (potem ko sem se priselil na Slaveče) učenci vznemirjeno spraševali: »Kdo ja ta čudni človek?« (Tale »čudni« je ona, vsaj zdi se mi, iz uvidevnosti uporabila namesto »nori«.) Nisem jim več čuden, čeprav imam daljše lase, način oblačenja pa isti. Spomnim se; na začetku so me otroci gledali radovedno in nekako zaskrbljeno. Ko se zdaj srečamo, so nasmejani in komaj čakajo, da jih kaj vprašam, želijo se pogovarjati z menoj. Krasno!
Z Integralovim avtobusom potujem v Ljubljano. Pri odhodu iz Murske Sobote vozi avtobus mimo ženske, ki nosi v roki večjo torbo. Voznik »nameri«, tako da malo oplazi torbo in v istem trenutku močno zatrobi. Presenečena in prestrašena ženska skoči stran in začudeno gleda za avtobusom. Voznik in sprevodnik pokata od smeha. Na ta ali podoben način se nista šalila v Ljubljani. Najbrž mislita, da je to primeren način za šalo v »provinci«. Premišljujem o tako imenovani provinci in smehu nasploh. Pravzaprav ne vem, kaj je provinca, niti je nisem videl (občutil), razen v človeški glavi. V glavi omenjenega voznika najdem brezmejno pustinjo. Premišljujem tudi o tem, čemu se ljudje smejejo. Poglejte, smejejo se na smrt preplašeni ženski, smejejo se, ko kdo pade na poledici, smejejo se poraženemu tekmovalcu, skratka, človeški nesreči. Mislim, da je potrebno biti pozoren na to, čemu se smejemo.
Spaso Čankovič
— Čikečka Vas —	------------------ —	1	—
Prevzeli gasilski avtomobil
V Cikečki vasi so zadnjo nedeljo v maju prevzeli gasilski avtomobil in pripravili večjo krajevno proslavo. Slavnostna govornika sta bila predstavnik obč. gasilske zveze Ernest Ebri in predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Voroš, kulturni program pa so izvedli učenci OŠ Bratstvo in enotnost iz Prosenjakovec.
Prireditve, na kateri so prebrali tudi kroniko društva v slovenskem in madžarskem jeziku, se je udeležilo deset gasilskih društev.
Žita
TONE PAVČEK V GOSTEH
Ob koncu maja so na osnovni šoli Franc Belšak v Bučkovcih podelili 82 mladim ljubiteljem knjig bralne značke. Na podelitev so povabili pesnika Toneta Pavčka.
Učenci so najprej izvedli kulturni program, v katerem je bilo največ Pavčkovih pesmi. Gost je učencem pripovedoval o svoji mladosti, recitiral nekaj svojih pesmi in predstavil najnovejšo pesniško zbirko. Cas je namenil tudi učencem 8. razreda, saj so se z njim dolgo pogovarjali.
Nada Tomanič
Krnci
PRED REFERENDUMOM
V Krncih, v Krajevni skupnosti Martjanci, so po daljših pripravah razpisali referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, s katerim naj bi v prihodnjih petih letih zbrali nekaj nad šest milijonov dinarjev za uresničitev vaških načrtov. Pred sabo imajo dokončno ureditev vaškega doma, asfaltiranje ceste Sebeborci—Krnci in ureditev ceste od vasi do ceste, ki vodi proti Križevcem, popravilo mostu in razširitev telefonskega omrežja.
O novem samoprispevku bodo glasovali v nedeljo, 26. junija.
-js-
Gornja Radgona
Invalidi v Titovem Velenju
Ob koncu maja je Področni odbor invalidov Gornja Radgona organiziral izlet v Titovo Velenje in okolico pod naslovom »Tudi invalidom normalno življenje«. Izlet je vodil dolgoletni predsednik Ivan Maruško.
Ob prihodu v Titovo Velenje nas je pričakal predsednik tamkajšnjega področnega odbora, dipl, pravnik Edvard Centrih, ki nam je do podrobnosti razkazal in obrazložil zgodovino mesta. Povzpeli smo se na velenjski grad, kjer smo si ogledali znamenitosti muzeja in okolice, obiskali kraje, kjer so potekali srditi boji druge svetovne vojne, obvozili okolico Šoštanja in se ustavili v znanem gostišču pod klancem, kjer sta za veselo razpoloženje skrbela domača godbenika. Dan je bil sončen, zato nam bo ostat v lepem spominu. Prijavljenih je bilo toliko članov, da bomo organizirali še dva izleta v isto smer. Upamo pa tudi, da bo organiziran kak izlet v apaškem in kapelskem področnem odboru.
Omeniti velja tudi, da bo v kratkem Društvo invalidov Gornja Radgona razvilo svoj prapor, na katerega vabimo vsa pomurska društva, kakor tudi društva rednih upokojencev. Tonček Domanjko
--GORICE PRI LENDAVI--------------
Kdo bo popravil hudournik?
Zaradi erozije, ki je nastala na hudourniku pri gradu v Goricah pri Lendavi, izpod vinograda KI K Pomurka, je počil zid v dolžini 15 metrov. Zaradi tega je hudournik v nevarnosti, z njim pa tudi cesta. Do porušitve je prišlo zaradi bočnega pritiska brežine ob hudourniku.
Vodstvo Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi je opozorilo SO, komunalno in vodno skupnost, vendar do danes pravega učinka ni. Zemlja s hudournikom vse bolj drsi, zato je ogrožena tudi cesta. Trenutno je hudournik popolnoma zaprt v dolžini 40 metrov in voda nima kam odtekati, zato se vse češče razliva po asfaltu. Vodna skupnost je nameravala hudournik sanirati že pred tremi leti, a od obljub ni bilo nič. Tudi Geološki zavod iz Ljubljane se je obvezal za sanacijo, zatajili pa so tudi projektanti. Hudournik je tako stisnjen ob rob ceste, pa tudi trava ga je skrila.
Takrat pred leti so v omenjeni hudournik vložili veliko denarja, predvsem za zaščito Lendave, danes pa je odprti kanal zapolnjen in ob nalivu lahko pride do poplavitve ulic v Lendavi, pa tudi do zapolnitve višje ležečega zaprtega dela hudournika.	Jože Žerdin
Martjanci
MOST JE DOGRAJEN V Martjancih so končali dela pri gradnji novega mostu čez Marijanski potok in blažitvi ovinka na regionalni cesti proti Moravskim Toplicam, ki so stala okrog 400 milijonov dinarjev. Zagotovila jih je Republiška skupnost za ceste. SGP Pomurje iz Murske Sobote se je skupaj s kooperantom potrudilo in most pripravilo za tehnični prevzem v dogovorjenem roku. Tako sta odpadla oba dolga obvoza proti Moravskim Toplicam in Sebe-borcem.	-js-
PESNIK ZA SRCE
Martin Gjerek iz Bukovnice se s pisanjem pesmi ukvarja že približno trideset let. Do sedaj jih je napisal že nad petdeset. Javno jih recitira na vaških proslavah, opevajo pa predvsem domači kraj in okolje v katerem živi. Obljubil jih je še več. Pravi, da jih noče ponujati za objavo, ker-jih piše samo zase — za srce.
K. Ščavničar
Ali res kmet živi na tuj račun?
Ne morem več molčati po tem, ko sem prebral članek, ki je bil objavljen v Vestniku, 2. junija, z naslovom »Z jezika na papir«, kjer pisec ni imel toliko poguma, da bi se podpisal.
Tudi jaz sem po končani osemletki ostal doma na kmetiji. Včasih mi je mogoče malo žal, ker nam ne gre tako dobro, kot -
to omenja anonimni pisec. Res je, da smo vsi lahko zavarovani in da tisti, ki imajo dovolj let, dobijo pokojnino, ne zaveda pa se, da je potrebno plačevati pokoja ninsko zavarovanje, ki pobere kar precej denarja.
Pisec naj se zaveda tudi tega, da mora kmet vstati zgodaj zjutraj, da je treba nakrmiti živino, ne glede na to, če je petek ali Svetek, živali morajo jesti, krave morajo biti pomolžene, mleko pa prodaja za isto ceno, pa naj bo praznik ali delavnik. Delavec v tovarni ali kje drugje dobi večje plačilo, če dela ob prazniku ali nadure, kmetu pa tega nihče ne prizna. Zaveda naj se tudi tega, da je Radenska vedno dražja od mleka, pa je samo voda, ki jo treba filtrirati in napolniti v steklenice. Ce pa hočeš priti do mleka, pa moraš imeti najprej hlev, potem krave, pa travnike in njive, da jim lahko pridelaš hrano in še kup strojev za spravilo krme. Ti stroji pa niso tako poceni, kot bi si kdo mislil, saj samonakladalna prikolica stane pol stare milijarde. In prej ko prihraniš pol milijarde, je potrebno kar pridno delati in varčevati. Zraven te prikolice pa so potrebni še kosa, obračalnik, puhalnik, stroji za silažo in še vse ostalo. Tako kmetu ostane le malo denarja za takšen luksus, kot ga navaja anonimni pisec.
In če že ima kmet avto in hišo, mislim, da si tega ni pridobil na račun siromaka, kot je v tem članku omenjeno. Vem, da si je to prislužil s trdim delom in to ne samo osem ur na dan, ampak dela štirinajst ur ali še več. Koliko denarja gre za semena, pa zaščitna sredstva, za umetna gnojila, nafto, nadomestne dele, pa za veterinarje, ki še zdaleč niso poceni!
Pisec navaja, da hodita oba v službo, da nimata avtomobila, da sta v štunti in imata male plače. Jaz bi mu svetoval, da o malih plačah spregovori v svoji delovni organizaciji. Naj se nauči svojo plačo deliti tako, da mu bo kaj ostalo tudi za avto in hišo in naj se na svojem delovnem mestu potrudi, da bo več zaslužil.
ODBOR ZA SOLIDARNOST PRI SKUPŠČINI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA DAJE V JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK PREDNOSTNE LISTE ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ PO III. NATEČAJU				
PROSILEC	BIVALIŠČE	ZAPOSLITEV	št. točk	št. druž. članov
GARSONJERE				
1. Ana GLAVAČ	Finžgarjeva 2, Beltinci	upokojenka	325	1
2. Janez GOMBOC	Vanča vas 71	ABC POMURKA, Mesna industrija	302	1
3. Karel KOVAČ	Gor. Petrovci 87	Pomurje	292	1
ENOSOBNA STANOVANJA				
1. Katarina HORVAT	Soboška 46, Bakovci	PZC, tozd Splošna bolnišnica	323	2
2. Janez SMODIŠ	Ravenska 21, Beltinci	Pomurje	322	2
3. Marija GOMBOC	Miklošičeva 75, M. S.	Špedtrans	309	2
4. Suzana ŽGEČ	Krašči 79	občan	308	2
5. Monika ŠTILEC	Vanča vas 62	Avtobusni promet	287	2
6. Marija PANKER	Noršinci 36	RADENSKA, tozd Moravske toplice	286	2
ENOINPOLSOBNA IN DVOSOBNA STANOVANJA				
1. Majda CIFER	Ul. po potoku 13, Bakovci	MURA	365	3
2. Cvetka HOLSEDL	Petanjci 51 b	Potrošnik	342	3
3. Franc RUS	Goriška 126, Čemelavci	ABC POMURKA tozd Mesna industrija 322		4
4. Mihael HORVAT	Pušča 91	RADENSKA, tozd Moravske toplice	310	3
5. Dušan BONIFARU	Murska 49, Krog	MURA	308	3
6. Ivanka BELINGER	St. Rozmana 3, M. S.	RADENSKA, tozd Moravske toplice.	308	3
7. Irena MLADENOVIČ	Cvetkova 42, M. S.	Helena FUJS — obrtnik	306	3
8. Robert MATAJ	Partizanska 17	Dušan ROŠKAR — obrtnik	306	3
9. Igor SEVER	Polana 11	PLANIKA	302	3
10. Franc MIHALIČ	Vadarci 79	SOBOTA, tozd Obrtništvo	300	3
11. Tatjana VARGA	Tišina 30	MURA	292	3
12. Dragica TURHA	Beznovci 28	W0	286	3
13. Silva VRATUŠA	Krašči 24	občan	280	3
14. Stanko VRBNJAK	Lipovci 94	Terezija PAVLINJEK — obrtnik	276	3
15. Marjan MALOK	Vrtna 8, M. S.	Frida HORVAT - obrtnik	273	3
16. Srečko SABO	Gradišče 37	SOBOTA, tozd Obrtništvo	269	3
17. Brigita CVETKO	Ižakovci 163	KG Rakičan	266	3
18. Dušan MAUČEC	Mikloša Kuzmiča 17	Štefan PAVLINJEK - obrtnik	253	3
19. Milena KOZAR	Skakovci 8	PZC, tozd Splošna bolnišnica	250	3
20. Tanja FICKO	Naselje prekmur. brigade 16	MURA	249	3
21. Viktor ANDREJC	Cankarjeva 117	LB Pomurska banka	247	3
22. Ivan KURBUS	St. Rozmana 6, M. S.	MURA	246	3
DVOINPOLSOBNA STANOVANJA			*	
1. Estera ČASAR	Tomšičeva 19, Rakičan	ABC Pomurka, Gozdno in lesno gos.	311	4
2. Bojan MERČNIK	Zorana Velnarja 36	Avtobusni promet	283	4
3. Drago IVANIČ	Cankarjeva 48	ZGEP Pom. tisk	265	4
Javna razprava traja 8 dni od objave. Mnenja in pripombe pošljite na delovno skupnost Samoupravne stanovanjske				
skupnosti občine M. Sobota, Trg zmage 5/1.				
Ker pa si v svoji delovni organizaciji ne upa odpreti ust, se je spravil nad kmeta, ki je vsak dan osran v štali, ki se s strahom ozira v nebo in se boji, da bo prišla nevihta in z njo toča in mu uničila pridelek, v katerega je bilo vloženega veliko dela in denarja. In če pride do tega, kdo mu bo povrnil škodo? Nihče! Da ne omenjam slabega vremena, ko je treba sušiti seno in deževne jese
Odgovor anonimnemu piscu »Z jezika na papir«
Ne bom šla po vrstnem redu vašega dopisa, vseeno pa me zelo boli, da tako sramotite kmečke žene. Časi, ko ste morali dati za prašička »12 težakov«, so na srečo že davno minili. Res mogoče kateri kmet ni ravnal pošteno, prav tako pa tudi ne »bajtar«, kakor sami sebe žalite. Pomislite, da je kmet nekdaj nahranil z vami tudi vse otroke, ki so prišli s »siromaki«, da odslužijo »12 težakov«. Ko je bilo konec vojne, so imeli kmetje »obvezno oddajo«, da smo vsi preživeli težke čase. Danes obvezne oddaje ni, a je vse tako napredovalo, da kmet več kot pridela, več odda tudi za »bajtare«, če že tako sami hočete, meni pa se zdi ta beseda žaljiva in poniževalna.
Da ima kmetica več »cajta« kot »bajtarca«, tudi ne bo držalo. No, če pogledamo: tudi v tovarnah in drugje niso vsi najbolj pridno delali, a tudi to je minilo. Tudi vi imate svoj sindikat, ki vam pomaga, hodite na izlete in oddihe na morje, pa vam nismo nevoščljivi. Prav je tako. Privoščimo vam, da si odpočijete in se razvedrite! Zakaj pa ne bi smela iti kmetica na izlet? Vsa leta je bila kmečka žena zapostavljena, zdaj pa smo se končno združile v aktivih kmečkih žena. Tudi me gremo na izlete, imamo predavanja, tečaje, vse zato, da bi nam bilo boljše in lepše, da bi oddale čim več hrane za vse ljudi, tudi za vas »bajtare«, saj gotovo ne pridelate vsega doma, kar rabite. Kam pa bi potem dali denar, ki ga dva zaslužita. Ne tako! Skoraj zagotovo si mati kot jaz in se boriš za svoje otroke, saj delno tudi prav pišeš. Vendar ne tako: Manjvrednih danes ni, vsi smo ljudje, vsi smo enaki, tudi ti in jaz. Ne pa: bajtar-ke, manjvredne, siromačeki, ušivi — kakor sami sebe žalite. Ne bodimo zavistni, le tako bomo prebrodili hude čase in živeli v srečni deželi.
Če ima kateri kmet res 3 traktorje, jih zagotovo ne potrebuje le za svojo družino, potem gotovo mnogo vsega pridela in proda tudi za tiste, ki nimajo prašičkov, ker jih nimajo kje imeti in s čim krmiti. Mogoče pa kak kmet, ki ima traktor, zor-je tudi vašo njivico?
Kmečka žena je še danes najbolj poštena in ne zna »guliti«! Napredovala je tako, da ji tudi kulturna beseda nekaj pomeni. Ne obsojam vas, imate pač svoje mišljenje in izraze o kmečkih ženah, želim pa, da bi si res vsi podali »prijateljske roke«! Pridite na naše sestanke, seje, žetve in tudi na izlete, saj »čistih« kmetic nas je v vsaki vasi premalo, da bi napolnile avtobus. Ne bomo vas gledale, kot sami pišete: kot da bi bile »manj vredne ali višive«. Prosim ne tako! Bodimo prijateljice, saj bo le tako lepo za nas in našo lepo slovensko vas.
Niste se podpisali, tudi jaz se ne bom, ker se bojim, da bi namesto: »Z jezika na papir« — bilo: »Bikovico na jezik«.
Kmečka žena
ni, ko je treba pridelke spravljati ročno, ker so stroji nemočni.
Anonimnemu piscu svetujem, da pogleda kmeta tudi z druge strani in takrat bo mogoče imel toliko poguma, da se bo pod svojimi vrsticami podpisal s svojim pravim imenom.
Takšno je moje mišljenje.
Peter Štebih Bolehnečici 12
STRAN 16
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, 16. junija 1988	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA ' *
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
150.	Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Murska Sobota
151.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota
152.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Peskovci in k. o. Križevci.
153.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Loga-rovci—Berkovci v naseljih: Bolehnečici, Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči, Logarovci in Gajševci
150
Na podlagi 163. in 165. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82), 2. odstavka 73. člena, 1. odstavka 224. člena in 226. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, štev. 35/82) ter 99. in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 21/80, 36/81, 11/86 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora'dne 26. 5. 1988 sprejela
ODLOK O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI IN DELOVANJU CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI MURSKA SOBOTA
1.	člen
Za operativno in strokovno vodenje, za organiziranje, pripravljanje in delovanje civilne zaščite se v občini Murska Sobota ustanovijo naslednji štabi civilne zaščite:
1.	Občinski štab civilne zaščite (OŠ CZ)
2.	Mestni štab civilne zaščite (MEŠ CZ)
3.	Medkrajevni štab civilne zaščite
4.	Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih (Š CZ KS)
5.	Štabi civilne zaščite v delovnih organizacijah (Š CZ DO)
6.	Vaški štabi civilne zaščite (VŠ CZ).
2.	člen
Štabi za civilno zaščito izvršujejo -svoje naloge v skladu z zveznim in republiškim Zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
3.	člen
Občinski štab civilne zaščite je za svoje delo odgovoren Izvršnemu svetu občinske skupščine, Občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter Republiškemu štabu civilne zaščite.
4.	člen
Občinski štab civilne zaščite je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah.
5.	člen
Člane Občinskega štaba civilne zaščite imenuje Izvršni svet občinske skupščine izmed funkcionarjev in strokovnjakov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabu.
6.	člen
Občinski štab civilne zaščite opravlja zlasti naslednje naloge:
2.	ocenjuje ogroženost občine pred vojnimi akcijami, naravnimi in drugimi nesrečami, izrednimi razmerami ter možnosti in pogoje za zaščito in reševanje prebivalstva, ter materialnih in drugih dobrin;
2.	izdela občinski načrt civilne zaščite;
3.	daje Izvršnemu svetu občinske skupščine predloge za organiziranje civilne zaščite;
4.	posreduje potrebe za popolnitev enot in štabov civilne zaščite občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo;
5.	daje predloge Izvršnemu svetu za izvajanje ukrepov civilne zaščite ;
6.	usmerja in usklajuje delo štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter društvih, ki opravljajo dejavnost, pomembno za zaščito in reševanje;
7.	izdeluje osnutke načrtov CZ za KS, OZD ter DO-D ter istim nudi strokovno pomoč pri izdelavi načrtov CZ;
8.	usmerja in usklajuje izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje;
9.	organizira irKpeposredno vodi akcije za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in pri tem sodeluje s štabi sosednjih občin;
10.	skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za osebno in vzajemno zaščito;
11.	skrbi za usposabljanje pripadnikov štabov, enot in drugih sestavin civilne zaščite;
12.	daje poročila o svojem delu zborom občinske skupščine, občinskemu svetu in komiteju za SLO in DS, občinskemu Izvršnemu svetu ter Republiškemu štabu civilne zaščite;
13.	daje priznanja civilne zaščite štabom, enotam, pripadnikom ter ostalim pravnim in fizičnim osebam, za njihovo uspešno delo v civilni zaščiti;
14.	izdeluje program dela in finančni načrt CZ ter skrbi za njuno realizacijo;
15.	daje Svetu za SLO in DS SO predloge o zakloniščni problematiki in uporabi sredstev sklada za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč;
16.	nabavlja in skrbi za opremo, ki je namenjena za potrebe civilne zaščite;
17.	imenuje starešine posameznih občinskih enot civilne zaščite.
7.	člen
Strokovno-administrativne zadeve za Občinski štab civilne zaščite opravlja upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe.
8.	člen
Občinski štab civilne zaščite sestavljajo:
—	poveljnik (PŠ)
—	načelnik (NŠ)
—	operativec I. (Op. Š-I.)
—	operativec II. (OP. Š-IL)
—	člani štaba, odgovorni za ukrepe CZ:
1.	zaklanjanje
2.	reševanje iz ruševin
3.	zaščita in reševanje ob poplavah
4.	zaščita in reševanje ob požarih
5.	zaščita pred neeksplodiranimi minsko-eksplozivnimi sredstvi
6.	prva medicinska pomoč
7.	oskrba prizadetega in ogroženega prebivalstva
8.	evakuacija
9.	prva veterinarska pomoč
10.	maskiranje
11.	zatemnjevanje
12.	zaščita in reševanje živali in živil živalskega izvora
13.	zaščita in reševanje rastlin in živali rastlinskega izvora
14.	radiološko-biološko-kemična zaščita
15.	asanacija.
Poleg teh ukrepov CZ se lahko določijo še drugi ukrepi CZ glede na oceno ogroženosti.
9.	člen
Štab civilne zaščite uporablja pri svojem strokovno-operativnem delu pečat, ki ga predpiše organ, ki ustanovi štab civilne zaščite.
10.	člen
Občinski štab civilne zaščite deluje v skladu s poslovnikom o delu OŠ CZ, ki zajema sestavo članov, ki popolnjujejo občinski štab, uporabo pečata CZ ter ostale pristojnosti iz delokroga OŠ CZ.
11.	člen
Poslovnik o delu Občinskega štaba civilne zaščite pripravi stro
kovna služba na Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Murska Sobota. Sprejme ga na svoji seji Občinski štab CZ.
12.	člen
Občinski štab civilne zaščite podeljuje zaslužnim pripadnikom CZ, štabom, enotam ter drugim, priznanja ob raznih vajah, Dnevu CZ ali drugih priložnostih.
Pravilnik o priznanju CZ sprejme na svoji seji OŠ CZ.
13.	člen
Štab za civilno zaščito v mestu Murska Sobota ustanovijo in imenujejo Sveti krajevnih skupnosti za območje mesta.
Mestni štab civilne zaščite je odgovoren ustanovitelju, Komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter Občinskemu štabu civilne zaščite.
14.	člen
Štab civilne zaščite krajevne skupnosti je operativni organ, ki organizira, pripravlja in vodi zaščitne in reševalne akcije civilne zaščite na svojem območju ter usklajuje delo s štabi civilne zaščite delovne organizacije na svojem območju in se povezuje s štabi civilne zaščite sosednjih krajevnih skupnosti.
15.	člen
Ob izvajanju vaj ter reševalnih in zaščitnih ukrepov lahko za območje večjih krajevnih skupnosti imenuje Občinski štab civilne zaščite enega od štabov civilne zaščite krajevne skupnosti za medkrajevni štab civilne zaščite.
Medkrajevni štab civilne zaščite ni stalna organizacijska formacija civilne zaščite.
16.	člen
Medkrajevni štab koordinira in vodi vse zaščitne in reševalne ak cije ter vaje na svojem območju in so mu podrejeni štabi civilne zašči te krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela odgovorni za svoje delo.
Medkrajevni štab je za svoje delo neposredno odgovoren Občinskemu štabu civilne zaščite.
17.	člen
Štab civilne zaščite krajevne skupnosti sestavlja:
1.	poveljnik (PŠ).
2.	načelnik (NŠ)
3.	operativec (Op. š)
4.	člani štaba za ukrepe CZ:
—	zaščita in reševanje pred požari, radiološko-biološko-kemi-čna zaščita ter poplave,
—	prva medicinska pomoč ter oskrba prizadetega in ogroženega prebivalstva,
'	— zaklanjanje, zatemnjevanje, reševanje iz ruševin in asanacija, — prva veterinarska pomoč, zaščita rastlin in živali ter hrane.
18.	člen
Štab civilne zaščite krajevne skupnosti imenuje Svet krajevne skupnosti. Štab je za svoje delo odgovoren Svetu krajevne skupnosti, Komiteju za SLO in DS ter Občinskemu štabu civilne zaščite.
Štab civilne zaščite izdela načrt CZ krajevne skupnosti v skladu z veljavnimi 'predpisi in navodili občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in Občinskega štaba civilne zaščite.
19.	člen
Štab civilne zaščite v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih je operativni organ civilne zaščite, ki organizira, pripravlja in vodi zaščita in reševanje ljudi in materialnih dobrin v organizacijah združenega dela.
20.	člen
Štab civilne zaščite v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih sestavljajo:
1.	poveljnik (PŠ)
2.	načelnik (NŠ)
3.	operativec (Op. Š)
4.	člani štaba, zadolženi za posamezne ukrepe CZ:
—	zaščita in reševanje pred požari ter reševanje ob poplavah in iz ruševin
—	zaklanjanje in zatemnjevanje
—	prva medicinska pomoč, oskrba prizadetih in poškodovanih — RBK zaščita in asanacija.
Poleg teh ukrepov se lahko določijo tudi drugi ukrepi CZ.
21.	člen
V organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo manjše število zaposlenih in formirajo samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik te enote.
22.	člen
Štab civilne zaščite v delovnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenuje delavski svet ali drug ustrezni organ upravljanja.
Štab je za svoje delo odgovoren ustanovitelju, Komiteju za SLO in DS, štabu CZ krajevne skupnosti, na katerega območju je delovna organizacija in Občinskemu štabu CZ.
Štab civilne zaščite izdela načrt civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi in navodili občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in Občinskega štaba civilne zaščite.
23.	člen
Vaški štab CZ je operativni organ civilne zaščite v naselju, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin v svojem naselju oziroma po nalogah nadrejenega štaba.
24.	člen
Vaški štab CZ sestavljajo:
L poveljnik vaškega štaba (P VŠ)
2.	namestnik poveljnika (nP VŠ)
3.	komandirji po’sameznih enot CZ, ki so formirane na nivoju vasi.
25.	člen
Vaški štab civilne zaščite imenuje na predlog štaba CZ krajevne skupnosti Svet krajevne skupnosti.
Vaški štab CZ je za svoje delo odgovoren štabu CZ krajevne skupnosti in Občinskemu štabu civilne zaščite.
Štab izdela načrt CZ v skladu z navodili občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in Občinskega štaba civilne zaščite.
26.	člen
Štab civilne zaščite krajevne skupnosti deluje po potrebi v razširjeni sestavi z vaškimi poveljniki CZ in poveljniki CZ iz delovnih organizacij.
Finančni načrt CZ za posamezno leto uskladijo na seji štaba civilne zaščite v razširjeni sestavi.
27.	člen
Štabi civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela dostavijo finančni program ter realizacijo Občinskemu štabu civilne zaščite.
28.	člen
Vsi štabi za civilno zaščito delajo v polni sestavi. V primeru vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer, deluje štab v operativni sestavi, ki ustreza naravi posledic oziroma naravi zaščitnih in reševalnih akcij.
29.	člen
Za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov civilne zaščite se ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.
30.	člen
V skladu z predpisano Osebno in materialno formacijo enot civilne zaščite ter na podlagi Ocene ogroženosti predlagajo štabi CZ ustanovitelju štaba formacijo enot CZ:
a)	Občinski štab civilne zaščite:
—	gasilsko četo
—	tehnično-reševalno četo
—	četo za odstranjevanje ruševin
—	vod PMP
—	RBK vod
—	ekipa za uničevanje NUS
—	prištabna enota formacije čete (kurirju, intendantska oskrba, izvajanje RBK ukrepov, uničevanje NUS, izvajanje ukrepov NZ, potapljači, itd.).
b)	Mestni štab CZ:
—	gasilska četa
—	četa splošne enote CZ
—	vod PMP
—	RBK vod
—	oddelek — vod kurirjev
c)	Krajevni štabi CZ:
—	- ekipa — oddelek kurirjev
—	ekipa — oddelek RBK zaščite ekipa — oddelek za socialno delo
—	ekipa — oddelek PVP
—	oddelek — vod splošne enote CZ
d)	Vaški štab CZ:
—	ekipa kurirjev
—	gasilski oddelek CZ
—	ekipa — oddelek PMP
-	oddelek VRE CZ
e)	Štabi CZ v DO:
—	ekipa — Oddelek kurirjev
—	oddelek — vod PMP
—	oddelek — vod — četa gasilske enote
—	ekipa — Oddelek RBK zaščite
—	oddelek — vod — četa splošne enote
—	ostale enote formacijske sestave ekipe — oddelek
—	enota, ki jih s sklepom IS SO formirajo DO za potrebe OŠ CZ.
Ustanovitev enot CZ se opravi po predhodnem soglasju Občinskega štaba civilne zaščite.
31.	člen
Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti.
32.	člen .
Družbene organizacije in društva, ki so posebnega pomena za civilno zaščito in se s svojo dejavnostjo vključujejo v zaščitne in reševalne ukrepe civilne zaščite, v svojih aktih razdelajo način in postopek vključevanja v aktivnosti civilne zaščite.
33.	člen
Navodila in razlage določil tega odloka daje občinski upravni organ za ljudsko obrambo in Občinski štab civilne zaščite Murska Sobota.
34.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, štev. 18/84) z dne 7. 7. 1984).
35.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 8-4/88-5
M. Sobota, 1. 6. 1988
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
151
Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82), 204. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) ter 99. in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 21/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. 5. 1988 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEK-
TIH V OBČINI MURSKA SOBOTA
1.	člen
Besedilo 1. in 2. člena Odloka o spremembah Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 23/84), ki določa 2,55% in 0,051 % prispevno stopnjo, se razveljavi v celoti.
2.	člen
Veljajo prispevne stopnje iz 26. in 28. člena Odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 19/83), ki določajo 3% oziroma 0,06% prispevno stopnjo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 8-3/88-5
M. Sobota, dne 1. 6. 1988
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
152
Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin: G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86)
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek v k. o. Peskovci in k. o. Križevci. Komasacijsko območje zajema dele dveh katastrskih občin in sicer k. o. Peskovci in k. o. Križevci in je opisano z mejo, ki poteka:
Od katastrske tromeje med k. o. Križevci, k. o. Peskovci in k. o. Petrovci ob potoku Krka proti severu po katastrski meji med k. o. Križevci in k. o. Peskovci do ceste M. Sobota—Hodoš, kjer se meja območja hkrati s katastrsko mejo obrne proti vzhodu, poteka nekaj časa v tej smeri, nakar prečka cesto. Tu se meja komasacijskega območja loči od katastrske meje in se nadaljuje v k. o. Peskovci po severni meji ceste pare. št. 2447/15 proti vzhodu, nato se obrne proti se
veru, prečka parcelo št. 2447/1 ob meji s pare. št. 2419, prečka še parceli 101 in 103 po kulturni meji med njivo in gozdom, poteka dalje po zahodni in severni meji pare. št. 107, po zahodnih mejah pare. št. 112, 111, 110, 114, 119, po severnih mejah parcel 119 in 120 proti vzhodu do poti pare. št. 182 in po zahodni meji te poti proti severu do parcele 180. Tu se meja komasacijskega območja obrne proti zahodu kamor poteka po južnih mejah pare. št. 180 in 154 do poti pare. št. 99, nato po njeni vzhodni meji proti jugu do pare. št. 140, tu prečka pot pare, št. 99 in se nadaljuje proti zahodu po južnih mejah pare. št. 75 in 76, nato proti severu po zahodnih mejah pare. št. 76, 73, 72, 53, se ponovno obrne proti zahodu kamor poteka po južnih mejah pare. št. 51, 47, 46, 19, 22 in 24, nato po vzhodnih mejah pare. št. 12 in 18 proti jugu ter proti zahodu po južnih mejah pare. št. 18 in 14, 16 do katastrske meje s k. o. Petrovci, nato se ponovno obrne proti severu kamor poteka po katastrski meji do ceste, kjer je tudi katastrska tromeja med k. o. Peskovci, k. o. Petrovci in k. o. Adrijanci. Tu se meja komasacijskega območja obme proti vzhodu, kamor poteka po južni meji te ceste, ki je ob enem tudi katastrska meja med k. o. Peskovci in k. o. Adrijanci do gozda pare. št. 956, kjer se meja območja obrne proti jugu in poteka v k.o. Peskovci po vzhodnih mejah pare. št. 957, 958, 959, 960, 962, 963, 965 in 960, nato po severnih mejah pare. št. 972, 952 in 953 proti vzhodu, dalje po zahodnih mejah parcel št. 995 in 996 proti severu, nato ponovno proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 996 in 997, nakar se meja komasacijskega območja obrne proti jugu, kamor poteka po vzhodnih mejah parcel št. 997, 994, 992, 989, 987 in 985, preseka po kulturni meji parcele št. 985, 984 in 930, ter se nadaljuje po vzhodni meji parcele 925, prečka pot (pare. št. 2448), dalje po vzhodni meji parcele št. 922 ceste M. Sobota—Hodoš, (pare. št. 2447/15) ter se po njenem severnem robu nadaljuje proti severovzhodu do katastrske meje med k. o. Peskovci in k. o. Salovci. Meja komasacijskega območja se nadaljuje po katastrski meji proti jugu, do poti (pare. št. 2454 k. o. Peskovci), se obrne proti zahodu v k. o. Peskovci in poteka po južni strani poti do parcele št. 1409, gre po vzhodnih mejah pare. št. 1409 in 1408 proti jugu, nato proti jugovzhodu po južnih mejah pare. št. 1408, 1407, 1404, 1401, 1396, 1305, 1390, 1389, dalje proti jugu po vzhodnih mejah parcel 1512, 1511, 1510, po južnih mejah pare. št. 1510, 1517, 1516, 1921, 1522, po vzhodni meji parcele št. 1525, nato proti jugozahodu po južnih mejah parcel št. 1525, 1529, 1530, 1531, del 1533, 2452 (pot), po vzhodnih mejah pare. št. 1559, 1960, 1561, po vzhodni in južni meji pare. št. 1562, prečka pot (P. št. 1818), nakar se meja komasacijskega območja obrne proti severu, kamor poteka po vzhodni meji poti št. 1818 in 2452 do parcele št. 1326. Ob parceli št. 1326 se meja komasacijskega območja obrne proti zahodu, kamor poteka po južnih mejah pare. št. 1326, 1323, 1320, 1317, 1311, 1305, 1302, 1295 in 1292 do parcele št. 1290, nato po njeni vzhodni meji do poti (pare. št. 2455), katero prečka in se nadaljuje po njeni južni meji proti jugozahodu do pare. št. 1966, tu se meja območja obrne proti jugu in poteka po vzhodnih mejah pare. št. 1966, 1965, 1964, 1958, 1956, 1957, 1926, 1900, 1901 in 1922 in nato proti zahodu po južnih mejah pare. št. 1922, 1930, 1932 in ožjem delu pare. št. 1937 do gozda, nato se obrne proti severu, preseka pare. št. 1937 na najožjem delu in se nadaljuje po zahodnih mejah pare. št. 1936 in 1934 do parcele 1940, po njeni južni in zahodni meji, po zahodnih in jugozahodnih mejah pare. št. 1941, 1943, 2079.
Ob parceli št. 2099 se meja komasacijskega območja ponovno obrne proti zahodu in poteka po južnih mejah pare. št. 2099, 2100, 2077, 2074, po vzhodnih mejah pare. št. 2159 in 2158, po vzhodni, južni in zahodni meji pare. št.'2154, po zahodnih mejah pare. št. 2155, 2156, 2157, 2161 in 2186 do poti (pare. št. 2457), jo preseka in se nadaljuje po njeni zahodni meji proti jugu do pare. št. 2269, po njeni vzhodni, južni in zahodni meji, nato proti severu po zahodnih mejah pare. št. 2270, 2273, 2274 in 2276, v isti smeri preseka pare. št. 2278 in 2285, nato se meja območja ponovno obrne proti zahodu, kamor poteka po južnih mejah p. št. 2280, 2279, 2286, po zahodnih mejah pare, št. 2287 in 2288, po južnih mejah pare. št. 2288, 2290, 2291, 2292, 2295, preseka v isti smeri pare. št. 2207 in 2298, se nadaljuje po južni in zahodni meji pare. št. 2300 ter po južni meji pare. št. 2207 in 2446 potok Krke, do kat. meje med k. o. Peskovci in k. o. Križevci. Tu se meja komasacijskega območja obrne proti jugu in poteka po katastrski meji do pare. št. 1391 (k. o. Križevci), kjer se meja območja obrne proti zahodu in poteka v k. o. Križevci in po južni meji od pare. št. 1390 do pare. št. 1365, tu se obrne proti severu in poteka po zahodni meji pare. št. 1366, po južnih mejah pare. št. 1361, 1359 in 1358 proti zahodu, po zahodni meji pare. št. 1358 do potoka Krke (pare. št. 2458) se nadaljuje in po njegovem desnem bregu proti zahodu do pare. št. 1200, kjer prečka ta potok ob katastrski tromeji med k. o. Križevci, k. o. Peskovci in k. o. Petrovci, kjer smo z opisom meje komasacijskega območja pričeli.
Iz območja se izloči naselje v k. o. Peskovci, ki je opisano s sledečo mejo, od meje med pare. št. 2448 in 2447/4 (oboje je cesta Petrovci—Salovci) proti severu ob vzhodnih mejah pare. št. 285 in 297 do pare. št. 294, nato proti vzhodu po južnih mejah pare. št. 294, 482, 481, 477, 476, 484, 485, po zahodnih mejah pare. št. 447 in 446 po njeni južni meji, nato se meja območja obrne proti severu, kamor poteka po vzhodnih mejah pare. št. 446, 448, 449, 454, 458 in 459, po južnih mejah pare. št. 421,423 in 422, preseka pot (pare. št. 2449). poteka po njenem vzhodnem robu do parcele št. 553, po južni in vzhodni meji te parcele, po zahodnih mejah pare. št. 554, 555, po južnih mejah pare, št. 561 in 560, po njeni vzhodni meji do pare. št. 570, po južnih mejah
'pare. št. 570 in 571, nato proti jugu po zahodnih mejah pare. št. 654, . 655, 656, 704, 705, 706, 709, 710, 711, 712, 701, 713, 714, 715, 716, 717, 718, 720, 721, 724, 725, 726, 727, 728, 731, 732, 733. Tu se meja območja obme proti vzhodu kamor poteka po južnih mejah pare. št. 733, 734, 731, nato proti severu po vzhodnih mejah pare. št. 731, 730, 724, 722, 717, 710, 715, 714, 713, 701, 712, 711, 710, 708, 707, 706, 705, 703, po jugozahodnih mejah pare. št. 682 in 683 proti jugovzhodu, prečka pot pare. št. 2460, gre po njeni vzhodni meji proti severu do pare. št. 795, nato po južnih mejah pare. št. 795 in 794 proti vzhodu, nato proti severu po vzhodnih mejah pare. št. 794, 793, 792, 791, 790 in 780, po južni meji pare. št. 788 do poti (pare. št. 2451), jo preseka in se nadaljuje po njenem vzhodnem robu proti severu do pare. št. 973, nato proti jugu po zahodnih mejah pare. št. 978, 979, 981, 949, 952, 947, 946, 943, 942 in 941 do ceste Petrovci—Šalovci, poteka dalje po severni meji te ceste proti zahodu do pare. št. 691, tu prečka cesto in se nadaljuje po zahodni meji pare. št. 747 proti jugu do ceste M. Sobota—Hodoš (pare. št. 2447/15), gre po severni strani te ceste proti zahodu do pare. št. 527, nato po vzhodnem robu te parcele ponovno do ceste Petrovci—Šalovci (pare. št. 2448) in jo prečka, ter se nadaljuje proti vzhodu po severni meji te ceste do pare. št. 285, kjer smo z opisom izločenega dela območja pričeli. Iz komasacijskega območja je izločen tudi gozd, ki zajema parcele št. 321, 322, 323, 324, 325, 327, 342, 343, 348, 349, 353 in del parcele 320.
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, seznam katerih je na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteju ža kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
3.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč, promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
4.	Podatki o parcelah zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi občine Murska Sobota, podatki o lastništvu teh parcel pa v Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Murski Soboti.
5.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Gasilskem domu v Peskovcih v roku, ki ga bo določil občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo.
6.	Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko dajo v času razgrnitve pripombe, predloge oz. ugovore na razgrnjene elaborate.
7.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
8.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Podkomisija za vrednotenje zemljišč določi vrednost vsakemu vloženemu zemljišču, tako, da ga uvrsti v ustrezni vrednostni razred.
Za 1 m’ zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Udeleženci prispevajo za skupne potrebe ureditve območja tako, da se vsakemu od skupne vrednosti vloženih zemljišč odbije enak sorazmerni delež v zemlji.
9.	Pri razdelitvi'zemljišč bodo poleg določil 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) za območje, za katerega je več oz. ni interesentov, upoštevani po 26. členu Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 29/86) še naslednji kriteriji:
—	velikost in vrstni red vloženega zemljišča v tem območju, — oddaljenost lastnikovega doma,
—	gozdna zemljišča, trajni nasadi, zemljišča z omejeno rabo ipd. se praviloma vrnejo dosedanjim lastnikom.
10.	Za vodenje oziroma izvajanje mejnega ugotovitvenega postopka oziroma določenih upravnih postopkov po Zakonu o zemljiškem katastru se s to odločbo za izvajanje komasacije pooblašča Geodetski zavod SR Slovenije, Ljubljana. Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Celotna odločba je na vpogled pri Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. Ta odločba se brez seznama lastnikov objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota. POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 30 dni od vročitve odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču, lahko pa se da na zapisnik tudi pri kateremkoli temeljnem sodišču oz. njegovi enoti. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali v neoverjenem prepisu. Številka: 462-4/88-11	Predsednik
M. Sobota, dne 26. maja 1988	skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
153
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85), Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Logarovci—Berkovci in izida glasovanja na referendumu, dne 5. junija 1988 je skupščina KS Logarovci—Berkovci na seji, dne 6. junija 1988 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Logarovci—Berkovci v naseljih: Bolehnečici, Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči, Logarovci in Gajševci.
1.	člen
Za območje KS Logarovci —Berkovci se uvede krajevni samoprispevek za naselja: Bolehnečici, Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči, Logarovci in Gaj-čevci v denarju za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1988 do 30. junija 1993.
2.	Člen
Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za financiranje naslednjih programov:
Bolehnečici: za gramoziranje poljskih cest, ureditev gasilskega doma, ureditev vaške kapele, izgradnjo avtobusne postaje in izgradnjo požarnega zajetja.
Berkovci: za vzdrževanje poljskih cest, nakup gasilskega vozila in druge gasilske opreme, ureditev gasilskega doma in vzdrževanje vaške kapele.
Kokoriči—Berkovski Prelogi: za asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje gramoziranih cest, vzdrževanje gasilskega doma in vzdrževanje vaške kapele.
Logarovci: za asfaltiranje krajevnih cest in zagotavljanje 20% deleža za asfaltiranje občinske ceste, vzdrževanje gasilskega doma, vzdrževanje gramoziranih cest in izgradnjo avtobusnih postaj.
Gajševci: za asfaltiranje krajevnih cest in zagotavljanje 20% deleža za asfaltiranje občinske ceste in vzdrževanje gasilskega doma.
Za funkcionalne izdatke KS za izvedbo referendumskega programa in delovanja društev in DPO, ki delujejo v okviru KS, se zagotavlja 5 % od zbranih sredstev samoprispevka.
3.	člen
S samoprispevkom se bo v petih letih predvidoma zbralo 486,596.750.— dinarjev. Višina sredstev za posamezne namene se določi z letnim programom in finančnim načrtom KS Logarovci—Berkovci.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Logarovci —Berkovci in sicer
v naselju Bolehnečici:
—	2 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	2 % od pokojnin,
.	— 2% od čistega dohodka od samostojne obrtne dejavnosti,
—	2 % od katastrskega dohodka;
v naselju Berkovci:
—	3 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	2 % od pokojnin,
—	3 % od čistega dohodka in samostojne obrtne dejavnosti,
—	30% od katastrskega dohodka;
v naselju Kokoriči—Berkovci Prelogi:
—	4 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	2 % od pokojnin,
—	4 % od čistega dohodka od samostojne obrtne dejavnosti,
—	40% od katastrskega dohodka;
v naselju Logarovci:
—	4 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	2 % od pokojnin,
—	4 % od čistega dohodka od samostojne obrtne dejavnosti,
—	40% od katastrskega dohodka,
—	gotovinski prispevek enkrat letno od zaposlenega 50.000.— din, od gospodarstva — nič zemlje samo ohišnica 30.000.— din, dp 3 ha 60.000.— din, do 6 ha 90.000.— din, nad 6 ha 120.000.— din, od obrti 100.000.— din. Svet KS se pooblašča, da za vsako naslednje leto določi novo vrednost denarnega gotovinskega prispevka v skladu z gibanjem cen.
v naselju Gajševci:
—	5 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	2 % od pokojnin,
—	50 % od čistega dohodka od samostojne obrtne dejavnosti,
—	50 % od katastrskega dohodka,
—	gotovinski prispevek po pogodbi,
Svet KS se pooblašča, da za vsako naslednje leto določi novo vrednost denarnega gotovinskega prispevka v skladu z gibanjem cen.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom so strogo namenska in se bodo uporabljala izključno za programe iz 2. člena tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu pri SDK — ekspozitura Ljutomer, št. 51930-842-029-8563 z oznako krajevni samoprispevek KS Logarovci —Berkovci.
7.	člen
Samoprispevek od OD in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijske in obrtne dejavnosti pa obračunava in bdteguje pristojni občinski organ. Gotovinski prispevek obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti in roku plačila.
8.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del opravlja svet KS Logarovci —Berkovci, ki enkrat letno poroča skupščini KS in zborom občanov in delovnih ljudi v naseljih KS Logarovci —Berkovci.
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurja, uporabljati pa se začne s 1. julijem 1988.
Logarovci, 6. junija 1988
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
KS LOGAROVCI-BERKOVCI
Anton SLANA, 1. r.
samozaščita, varnost, obramba . .
Gasilski kongres z novimi, sodobnimi usmeritvami
<^£'63!»^ AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, K roška cesta 58 > telefon: (069) 21-630	/
ERNEST EORY — PODPREDSEDNIK GZ SLOVENIJE
Od 17. do 19. junija 1988 bo v Celju 11. kongres slovenskih gasilcev. Na njem bodo ocenili delo gasilcev med obema kongresoma in sprejeli usmeritve za vnaprej. Pred tem pomembnim srečanjem slovenskih gasilcev smo se pogovarjali z Ernestom Eory-jem — podpredsednikom Gasilske zveze Slovenije, ki je ponovno kandidiran za to funkcijo.
— Kako ocenjujete opravljeno delo od zadnjega kongresa in ali so bile sprejete usmeritve uresničene?
»Od zadnjega, 10. kongresa slovenskih gasilcev v Mariboru do danes je bilo opravljeno veliko delo, vendar pa moram samokritično oceniti, da vsega, kar je bilo opredeljeno v resoluciji nismo naredili. Veliko je bilo narejeno na področju izobraževanja gasilcev, od operativnega članstva do članstva v specialnosti. To namreč narekuje nagel razvoj tehnike in tehnologije. Tu smo
sicer še na začetku poti in bo v naslednjem obdobju potrebni narediti še več. V zadnjih štirih letih je bilo veliko storjenega tudi pri opremljanju gasilskih enot, tako da so naše enote opremljene z vso potrebno osnovno opremo. Prav tako je bil dosežen napredek na področju preventivnega delovanja in obnašanja, k čemur je prispevala akcija vsako leto čez 100.000 preventivnih, svetovalnih pregledov, ki so bili tudi nekoliko bolj strokovno in organizacijsko opravljeni. Glede na število požarov pa bo prav na tem področju potrebno storiti še veliko več; temu pa gasilci sami ne bomo kos, temveč je pri tem potrebna večja pomoč v krajevnih skupnostih, ozdih in drugod med občani.
— V pripravah na kongres slovenskih gasilcev je bilo veliko razprav. Kaj so pokazale?
»S pripravami na kongres smo v Sloveniji začeli pred približno
GASILSKE OBLETNICE
Letos bodo v lendavski občini nekatera društva praznovala pomembne obletnice delovanja. V Dolgi vasi bodo gasilci proslavili 80. obletnico delovanja. To gasilsko društvo spada med najstarejše v občini. Pol stoletja delovanja bodo proslavili gasilci v Gomilici, medtem ko bo industrijsko gasilsko društvo Gorenje Varstroj proslavilo 10-letnico delovanja. V Delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava, ki se je v zadnjih letih močno razvila, je postalo nujno vsakodnevno delovanje gasilcev, saj so možnosti za požar velike. Na pobudo občinske gasilske zveze so ustanovili gasilsko enoto in od takrat v delovni organizaciji ni bilo požarov in večjih nesreč. Gasilstvu bodo tudi v prihodnje posvečali veliko pozornosti, zlasti pa bodo skrbeli za sodobno opremo.	Jani D.
Novi gasilski častniki
Pred nekaj dnevi se je v Srednji Bistrici končal letošnji tečaj za nižje gasilske častnike. Obiskovalo gaje 39 gasilcev iz vseh gasilskih društev v občini. Nekaj gasilskih podčastnikov pa je obiskovalo tečaj za gasilske časjnike v M. Soboti. Gasilska društva v lendavski občini v zadnjih letih prihajajo v težave, saj je članstvo ponekod ostarelo, priliv mladih pa je zelo slab. Tudi v občinski gasilski zvezi si prizadevajo, da bi z različnimi akcijami mlade pritegnili h gasilstvu. Takšne akcije so v osnovnih šolah, kjer ustanavljajo društva Mladi gasilec. Prizadevanja so rodila uspeh, saj skoraj 40 mladih, ki so obiskovali tečaj za gasilske podčastnike, ni malo. Ti kadri bodo v prihodnje vodili gasilska društva, ki so iz leta v leto bolje opremljena s sodobnimi
letom na osnovi usmeritev, ki sta jih sprejela predsedstvo in plenum Gasilske zveze Slovenije. Pred gasilsko organizacijo namreč stojijo pomembne naloge, ki bi jih morali obravnavati drugače kot doslej in jih prilagoditi novemu času, v katerem živimo. Gasilci danes ne rešujejo samo klasičnih požarov, temveč se vključujejo v reševanje ob prometnih nesrečah, posredujejo ob razlitju nevarnih snovi in drugih problemih ob varovanju zdravega okolja. Zato se moramo sodobno organizirati in strokovno usposobiti. V tem smislu bi moral tudi 11. kongres slovenskih gasilcev v Celju sprejeti usmeritve za naše delo. Zavedati se moramo, da je gasilska organizacija ena najbolj množičnih organizacij, ki deluje v okviru SZDL in ki je prisotna v slehernem naselju. Najbolj pa je gasilstvo razširjeno prav v Pomurju, zato moramo nanj tudi računati v našem vsakdanjem življenju. Zato moramo na kongresu sprejeti takšne usmeritve, da bomo gasilci postali sodobnejša in modernejša organizacija, ter da bomo za opravljanje teh zahtevnih nalog tudi kar najbolje usposobljeni.«
— Pomurski gasilci imate nekatere pripombe na delo osrednje slovenske gasilske organizacije. Kakšno stališče bodo delegati zastopali na kongresu v Celju?
»Pomurski gasilci smo ves čas glasni v razpravah o kongresnih dokumentih oziroma kongresnih usmeritvah. Z mnogimi zadevami se ne strinjamo, in to smo tudi javno povedali. Moramo pa tudi povedati, da ni večjih nesoglasij z usmeritvami, ki veljajo za celotno Slovenijo. Res pa je, da imamo v Pomurju nekatere posebnosti v delovanju gasilske organizacije, saj je tu najbolj množična v Sloveniji; samo v soboški občini imamo 133 gasilskih društev, kar je približno toliko kot v Črni gori. Pomurski gasilci postavljamo na prvo mesto izobraževanje vseh struktur gasilcev, izobraževanje v osnovnih šolah, združenem delu, krajevnih skupnostih. Dobre preventivne dejavnosti in požarnega varstva namreč ni mogoče razvijati, če delovni ljudje in občani niso dovolj osveščeni in če požarnovarnostna kultura ne bo na višji ravni, kot je danes. Mi se tudi zavzemamo, daje potrebno problematiko požarnega varstva in gasilstva reševati po samoupravni poti, s svobodno menjavo dela. V naše delo pa je potrebno vnesti novo kakovost in boljšo organizacijo dela. Pri tem pa se moramo tudi zavzemati, da bo naša dejavnost čim cenejša in da bomo kar najbolje obrnili ta gasilski dinar, ki ga v ta namen dajejo delovni ljudje in občani. V prihodnje bomo tudi manj vlagali v osnovno opremo; več v zahtevno, posebno opremo, kar pa ni možno v vsakem društvu, temveč v skladu z usmeritvami, v katerih smo se v Sloveniji dogovorili, v Pomurju pa imamo tudi specifične poglede na to področje. Prizadevamo si tudi, da bi v Sloveniji uveljavili solidarnost na področju požarnega varstva. Gre za to, da bi tiste občine, ki so bogatejše in imajo več denarja za požarno varstvo, združevale več sredstev za slovenski gasilski program, katerega sredstva se uporabljajo za izobraževanje, gasilski tisk, literaturo in drugo.«
Feri Maučec
gasilskimi napravami, te pa zahtevajo veliko znanja.
Jani D.
Večja tehnična varnost Ine
-NARODNA ZAŠČITA NA VASI-—-—
Ob resnih nalogah smo včasih neresni
° j-</>
K • u E
Delovne organizacije in lastniki tovornih vozil!
Sprotno vzdrževanje, popravilo in obnovo vaših vozil iz programa zastava in TAM opravimo hitro in strokovno — po potrebi tudi ob sobotah ali popoldan, ko vaša vozila stojijo. Prihranite si čas in povečajte izkoriščenost vaših vozil.
Naše avtomehanične, avtokleparske in ličarske storitve so kakovostne!
zaščita
GfltbCKpU
zaščita
Kako se izogniti
samovžigu
C
o
o s
V želji po čim višji produktivnosti in racionalni izrabi delovnega ča-sa delavci, kmetje in drugi delovni ljudje pogosto pozabijo oz. ne razmišljajo o možnih posledicah protipožarne varnosti.
Samovžigi biološkega materiala, kemični in fizikalni samovžigi pogosto izničijo sadove človekovega dela. Namen tega članka je, da občane opozorimo na vzroke oziroma pojavne oblike, zaradi katerih pride do samovžiga, s preventivnega stališča pa nakažemo možnosti, kako preprečiti samovžig oz. zmanjšati število.
V Lendavi se vsako leto sestanejo, predstavniki delovnih organizacij Ine in razpravljajo o večji tehnični varnosti svojih delovnih organizacij. Znano je namreč, da je tovrstna dejavnost najbolj ogrožena in le najmanjša napaka lahko povzroči velik požar in onesnažitev ter zastrupitev okolja. V Lendavi so sklenili, da bodo povečali tehnično varnost, posebej v poletnih mesecih, ko sp dopusti in budnost po navadi upade. Ino Nafto je obiskal tudi predstavnik svetovno znane fir-
me Hechst iz ZRN. Predstavnik te tovarne je seznanil domačine s tehničnimi značilnostmi in pogoji, pod katerimi ta sredstva za gašenje delujejo. Gašenje požarov z novimi sredstvi omenjene firme so si ogledali tudi praktično na poligonu za urjenje gasilcev Ine Nafta. Predstavniki delovnih organizacij Ine so se seznanili tudi z izolacijskim materialom lenda-por, ki ga izdelujejo v Lendavi in ki spada med negorljive materiale.
Jani D.
Narodna zaščita v krajevni skupnosti je najširša oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov. Narodna zaščita varuje zasebno in družbeno premoženje, objekte skupnega pomena, javni red in mir, ter zagotavlja mirno in varno življenje. Kako te naloge opravljajo v krajevnih skupnostih? Zvedeli smo, daje delovanje narodne zaščite najboljše v Kobilju, zato smo obiskali načelnika Branka Zadravca in
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
ga povprašali, kako deluje narodna zaščita v praksi in kako resno seje lotevajo člani.
Če pride tujec v Kobilje in se pri tem nenavadno obnaša, bodite prepričani, da ga bodo vaščani takoj prijavili. Tedaj nastopijo člani narodne zaščite in stvar raziščejo. V preteklosti smo imeli več takšnih primerov, ki zgovorno kažejo, da so ljudje budni, tembolj, ker smo tik ob meji. Druga pomembna naloga je, da varujemo vse objekte skupnega pomena. Tesno sodelujemo s komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-
Čelno trčenje pri Lomanošah
Število nrometnih nesreč nezadržno narašča, čim lepše je vreme tem manj so ljudje budni pozabljajo na osnovna nravna vožnje in vozijo prehitro ali pa pretesno prehitevajo. Zal tudi hujših prometnih nesreč ne manika ena med njimi je spet zahtevala človeško življenje. Tudi čedalje pogosteje zagon na gospodarskih po-sZjib vzrok požarov pa jeP največkrat iskati pri otrocih, ki se igrajo z vz.gahcam..
PREMAJHNA	VARNOSTNA	prikolica sama pa ni imela svet- HUDA NESREČA PRI LOMA-
rS|A	VARNOSmA	jg namerava] za.
IV. /v Lj U /v /v
7. junija se je voznik osebnega avtomobila Jan Rehaček iz Češkoslovaške peljal skozi Tišino. Dohiteval je voznico osebnega avtomobila Veroniko Hauptman iz Ljubljane, ki je želela zavijati na levo. Zmanjšala je hitrost, ker pa Rehaček ni imel prave varnostne razdalje, je trčil v vozilo Hauptmanove.
vijati na poljsko pot, ni opazil, da ga prehiteva voznik kolesa z motorjem Š. F. iz G. Radgone. Traktorist je imel sicer prižgan smerokaz, vendar mu je seno zastiralo pregled na cesto. Mopedist je trčil v traktor in se poškodoval.
VOZIL PO LEVI STRANI
8. junija se je zgodila prometna nezgoda v Murskih Črncih. Iz Gradišča se je peljal voznik kolesa z motorjem F. S. iz Murskih Črncev v smeri magistralne ceste. Vozil je po levi strani v času, ko mu je iz nasprotne smeri pravilno po desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Mes iz Bakovec. Mopedist je trčil v avtomobil, padel po cestišču in se hudo poškodoval.
PREHITRO JE VOZIL
9. junija se je zgodila prometna nezgoda v Vučji vasi. Iz Ljutomera se je peljal s kolesom z motorjem Ivan Fotovec iz G. Radgone. V Vučji vasi je v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti padel po cestišču in se hudo poškodoval.
SLABO NALOŽENO SENO
9. junija se je zgodila prometna nezgoda pri Podgradu. Iz Lomanoš proti Podgradu je vozil traktor Slavko Geder iz Podgrada. Na prikolici je imel seno, ki mu je zastiralo pogled na cesto,
PREZRL PROMETNE ZNAKE
10. junija se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti med Noršinci in M. Soboto. Voznik tovornega avtomobila Karel Mešič iz M. Sobote se je peljal proti M. Soboti. Ko je pripeljal do dela ceste, kjer so delavci SGP Pomurje utrjevali bankine, kar je bilo označeno s prometnimi znaki, je te prezrl, ni zmanjšal hitrosti in povozil delavca Stefana Olaja iz Gančan, ki je dobil hude telesne poškodbe.
NOŠAH
10. junija se je pri Lomanošah zgodila prometna nezgoda, ki je terjala človeško življenje. Voznik osebnega avtomobila Dušan Špindler iz Maribora je vozil iz Radgone proti Lenartu. Ko je pripeljal iz Lomanoš, je začel prehitevati osebni avtomobil, vendar je spregledal, da mu naproti pelje pravilno po desni voznik osebnega avtomobila Alojz Berden iz Filovec. Prišlo je do čelnega trčenja. Špindlerja je odbilo v jarek, vozilo Berdena pa je ostalo na cesti. Sopotnica v Ber-denovem avtomobilu Albina Berden je med prevozom v bolnico umrla, sin je dobil hude poškodbe, oba voznika pa sta bila lažje poškodovana. Materialna škoda znaša preko 10 milijonov dinarjev.
OTROCI SO SE ŠLI GASILCE
V zadnjem času pišemo tudi o požarih, za katere poskrbijo otroci, če ne pazimo na njihove igrice. 6. junija popoldan so se na skednju Stefana Semlerja pri Gradu otroci igrali gasilce. Prižigali so slamo in jo polivali z , vodo. Požar se je razširil na celotno
poslopje, ki je pogorelo do tal. Zgorela je slama in kmečko orodje. Se enkrat torej opozarjamo, da vžigalice ne sodijo v otroške roke. - J. D.
a
Branko Zadravec: Mislim, da opravljamo pomembno delo in da ga naše skupine v krajevni skupnosti dobro opravljajo. Potrebno pa bo še veliko
usposabljanja, da vsem nalogam, saj pletene.
zaščito in gasilci,
bomo lahko kos so čedalje bolj za-
ki bodo v prihod-
njem letu praznovali 100-letnico obstoja. Tudi splošnih vaj se udeležujemo, tako smo pred nedavnim sodelovali v vajah enot teritorialne obrambe, ko smo varovali objekte in sodelovali pri obveščanju. Nas člane narodne zaščite, ki se resno in odgovorno lotevamo nalog, pa moti, da so nekateri neresni. Po sleherni vaji smo bili navajeni na oceno le-te, danes je tega malo, pa tako ne vemo, ali smo dobro ali slabo delali.
Jani D.
a) Biološki samovžigi
Med biološke samovžige spa--dajo zlasti samovžigi osušene trave ali sena. Nekateri poljski pridelki, kot naprimer trava, otava, otavič, detelja, žito, koruzna in ječmenova slama ter podobno, se nagibajo preko oksidacij-skih in bioloških procesov kisanja k samovžigom, če jih ne spravimo popolnoma suhih v suh prostor. V vročih poletnih dneh kmetje mnogokrat spravijo samo površinsko suho seno. Listi so sicer suhi, ne pa stebla, ki so debelejša in vsebujejo več vlage. V sebi zelo rada zadrži vlago močvirska trava, trava deževnih letin, trava, ki je bila pognojena z umetnimi gnojili, in trava, v kateri je dosti tropotca in Vodenike. Pri uskladiščenju sena, ki vsebuje več kot 14 % vlage, se začno zaradi ugodnih razmer razvijati ter-mofilne bakterije, ki jih vidimo kot bele nitkaste plesni. Termo-filne bakterije izvirajo iz gnoja, s katerim se pognoji zemlja in je z rastjo trave prišel na površje. Te bakterije se pri temperaturi od 45 do 65 stopinj Celzija zelo hitro razvijejo in zaradi dihanja in sprejemanja hrane živih celic ter zaradi kemične preosnove, ki pri tem nastaja, začnejo oddajati toploto v mrtvo rastlinsko snov (seno). Ker so seno, otava, otavič itd. slabi prevodniki toplote, se začne v notranjosti kopice kopičiti toplota, zaradi česar začne v notranjosti kopice kopičiti toplota, zaradi česar začne naraščati temperatura in pri 250 do 300 stopinj Celzija nastopi nevarnost samovžiga, če po kanalizh prodre dovolj kisika v požarno žarišče. Samovžig biološkega materiala je možen od tretjega dne us-kladiščenja in potem še približno 4 mesece.
Da bi biološke samovžige preprečili, je potrebno spraviti dovolj posušen biološki material, torej tak, ki vsebuje manj kot 14% vlage, saj so najpogostejši samovžigi prav zaradi vlažnega spravila od julija do oktobra.
Dogodi se tudi, da nastopi samovžig kasneje, naprimer spomladi. Ta pojav si razlagamo tako, da se biološki material sekundarno navlaži, na primer zaradi zamakanja skozi streho ali steno ali prodiranja vlage skozi tla, kar se dogaja v gospodarskih poslopjih, kjer je v spodnjem prostoru hlev za živino, v zgornjem, običajno na lesenem podestu, pa seno.
Uskladiščeni biološki material lahko nadzorujemo in ugotavljamo nastanek termofilnih bakterij na več načinov, in sicer vizuelno, na podlagi vonja in s tako imenovanimi senenimi sondami. Prvi znak za nastanek termofilnih bakterij je značilen aromatičen vonj, ki nastane že, ko se temperatura dvigne na 55 stopinj Celzija. Pogosto, a ne vedno, se ugrezne zgornja površina senene kopice. Zaradi kisanja izgubijo otrdeli delci rastlin svojo trdnost in se zaradi lastne teže močno stisnejo. Znan nam je primer, ko se je 3 m visoka senena kopica znižala na 1,2 m. Če se v notranjosti senenih kopic kopiči toplota, se začne seno na zunanji strani potiti, včasih nastajajo celo rahli oblački belega dima (vodna para). Dim in para sta vedno znak nastajajočih samo-
vžigov. S senenimi sondami (to so meter dolge železne cevi), ki jih na več mestih potisnemo v seno in jih pustimo v njem četrt ure, merimo temperaturo sena.
Če je železna palica, ko jo vzamemo iz sena, tako vroča, da se je ne moremo dotakniti, je nevarnost za požar že velika. Modernejše sonde so lesene in imajo na koncih posebne utore za termometer. S takimi sondami točno izmerimo temperaturo v notranjosti sena. Če nam termometer pokaže temperaturo nad 60 stopinj Celzija, pokličemo gasilce in pod njihovim strokovnim vodstvom poskušamo spraviti seno na prosto.
b) Kemični samovžigi
Pri kemičnih samovžigih organskih snovi obravnavamo predvsem tako imenovana sušlji-va ali avtooksidativna olja, med katere uvrščamo zlasti laneno, ricinovo, ribje, sončnično, cedro-vo, konopljevo, makovo, orehovo, repično, sojino, terpentinovo in koruzno olje. Ta olja sicer gorijo, vendar niso samovnetljiva. Nevarna postanejo šele, kadar so rahlo in v tankih plasteh dobro porazdeljena po različnih tkaninah (bombažnih krpah) vati, papirju, oblancih in prahu vseh vrst. Pri ugodnih razmerah, ki so odvisne od dotoka zraka, relativne vlage v ozračju, sestave materiala itd., lahko pride do samovžiga materiala, ki je prepojen s takim oljem.
Zato bodimo pri odmetavanju raznega odpadnega in pomožnega materiala, prepojenega z navedenimi olji, previdni ter upoštevajmo navodila iz varstva pred požari, kajti že mala zgnetena krpa, odvržena v koš za odpadke, lahko povzroči požar.
c) Fizikalni samovžigi
Te samovžige povzroči nakopičena toplota, ki nastane pri fizikalnih pojavih. Pri trenju se, na primer, mehanska energija spreminja v toplotno. Samovžig nastane, če so torne ploskve premalo namazane ali če ima mazalno sredstvo prenizko vnetišče. Pla-menišče maziv ne bi smelo biti nižje od 250 stopinj Celzija oz. vnetišče ne nižje od 300 stopinj Celzija. Mazalnih sredstev (olja in masti) nikdar ne smemo redčiti z gorljivimi tekočinami, kot so naprimer naftni derivati, petrolej, bencin itd. Fizikalne samovžige povzročijo tudi leče in upognjena zrcala, če vanje sije sonce. Slama, papir, tekstilna vlakna, vata, pa tudi les, lahko zagorijo če so v gorišču odbitega sončnega žarka. Samovžig zaradi sončnih žarkov pa lahko nastane tudi zaradi okenskega stekla, če so v njem pri izdelavi nastali mehurčki. Zato zlomljene strešne opeke ne nadomeščamo s steklom, še posebej na gospodarskih poslopjih, kjer imamo shranjene različne lahko vnetljive materiale.
Kot dobri delavci in gospodarji čuvajmo družbeno in zasebno premoženje pred ognjenimi zublji, ki lahko v nekaj minutah povzročijo veliko materialno škodo, posameznikom pa 'precej skrbi in problemov.
Alojz Nemec
STRAN 19
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
PETEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
PETEK, 17. 6. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Lepo je v naši domovini biti mlad, 17.30 Glasba-re-klame, 18.00 21 232.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00 in 17.45 do 01.45 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Video strani. 18.15 Grizli Adams, 20. del ameriške nanizanke. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 A. Dumas: Gospa Monsorojska 7. — zadnji del. 21.15 Kulturno dokumentarni spored. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Poletna noč Schwarzwaldska klinika, L del nemške nadaljevanke. 00.00 Blaznež, poljski film.
Oddajniki II. TV mreže:
19.00 Domači ansambli: ansambel Borisa in Mateja Kovačiča. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Miinchen:EP v nogometu — ZRN: Španija, prenos, v odmoru .. . 22.00 EP v nogometu — Italija :Danska, posnetek.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik. 20.00 Nezgodni center, 21.00 Zabavno-glas-bena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Kultura, 23.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v  šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 .Otroški in mladinski spored. 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vertigo — kraljestvo mrtvih (film), 22.25 Zadnji ukaz (film), 0.25 Mož v ozadju (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Zadnje obzorje, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 EP v nogometu, 22.50 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.55 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 4 dni. 17.15 Letni kolobarji, za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Stara madžarska glasba. 20.10 Evropsko prvenstvo v nogometu, prenos. 22.10 Parabola. 22.40 TV dnevnik.
V POLETNI NOČI
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, 2. del -nemške nadaljevanke
(Die Schwarzwaldklinik)
Serija je prva zahodno-nemška nadaljevanka, katere dogajanje je postavljeno v bolnišnico. Očitno je, da se je vsaj delno zgledovala po češki Bolnišnici na robu mesta, ki je bila tudi v Nemčiji zelo popularna. Obravnava probleme, ki so splošni, a obenem tipično nemški. Glavni junaki so zdravniki in osebje klinike, serija pa jih prikazuje tako v zasebnem kot v delovnem okolju, kjer se srečujejo s svojimi pacienti. Tudi ti imajo svoje življenjske probleme.
Scenarij: Herbert Lich-tenfeld, režija: Alfred Vo-hrer, igrajo: Klausjuergen Wussow, Gaby Dohm, Sascha Hehn, Karin Hardt, Heidelinde Weis in drugi.
Radijski in televizijski spored od 17. do 23. junija
SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
SOBOTA, 18. 6. 16.00 Najlepše čestitke in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Sobotna reportaža, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 17.40 Glasba-re-klame, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21 232).
!TV LJUBLJANA
8.45.-12.00 in 13.00 do 01.40 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 14.05 Mala Nada, ponovitev I. dela otroške serije TV Beograd. 14.35 Indijanske legende, 10. del. 15.00 Republiška revija MPZ Zagorje, 14. oddaja. 15.30 Frankfurt: EP v
nogometu
Anglija :SZ,
prenos. 17.15 Dobro morje, slovenski film (čb). 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.30 Ned Kelly, ameriški film. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 2. del.
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 EP v nogometu — R. Irska:Nizozemska, posnetek iz Gelsenkirchna. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja iz kulture. 20.40 Poročila. 20.45 Otvoritev otroškega festivala Šibenik 88. 22.00 Športna sobota.
TV ZAGREB
8.00 EP v nogometu, 9.30 Dinastija, 10.20 Ponovitve, 13.45 Jegorka (film), 14.55 Narodna glasba, 15.25 EP v nogometu, 17.15 Poročila, 17.20 Tv koledar, 17.30 Tedenski tv spored, J 8.15 Kultura, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 20.55 Harry in Walter potujejo v New York (film), 22.50 Dnevnik, 23.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.50 Otroški in in mladinski spored, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Variete, 21.55 Zlati časi, 22.50 Ples, 23.50 Rock show, 0.35 Hammer.
Drugi program
10.30 Linški pogovori, 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Šport, 17.15 Narodna glasba, 18.00 Novosti iz sveta filma, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Izgubljeni in prekleti (film), 21.45 Sport, 22.15 Milijonski rop v San Franciscu
(film), 0.05 Rocco, mož dvema obrazoma (film).
TVMADŽARSKA
Z
8.05 Spored za otroke. 11.30 Sosedje, pon. 30. dela TV romana. 14.10 James Burke, angleška serija. 15.00 Zračni baloni. 15.25 EP v nogometu, prenos. 17.20 Jubilej Čemadoka.
17.45
Barkochba. 18.50
Tom in Jerry. 20.05 Poslednja dirka. TV film. 21.20 Umetnina tedna. 21.25 Poje Ferenc Bessenyei. 21.45 Dečki iz Brazilije, film (Gregory Peck). 23.45 TV dnevnik.
NEDELJA PONEDELJEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
NEDELJA, 19.	6.
10.00 Najlepše čestitke in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor —- Dodo), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232).
TV LJUBLJANA
9.40-13.15 in 15.20 do 22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.05 Živ žav. 11.00 Grizli Adams, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke. I 1.30 Domači ansambli: Fantje z vseh vetrov. 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo. 15.50 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 1. del če-
škoslovaške 16.45 Plovi boko (del.
film. 18.15
nadaljevanke, tiho, plovi glo-nasl.) ameriški Slovenci v za-
mejstvu. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 V. Crn-čevič-N. Pajkič-P. Jakonič: Moški v srebrnem suknjiču, nadaljevanka TV Novi Sad. 21.10 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in Na straži domovine, Jugoslovanski film. 14.00 Športno zabavno popoldne. 18.50 Detroit: Avtomobilske dirke formule 1 za VN ZDA, prenos (slov, kom.) 21.20 Športni pregled.
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Otroško in mladinsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Dve življenji Matije Pascala (film), 15.00 Narodna glasba, 15.40 Dokumentarni mozaik, 17.15 Tri-
je borci (film), 18.55 ke, 19.30 Dnevnik, Panonski mornar, Iskanje izgubljene
Risan-20.00 21.05 slike
(film), 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponarejevalec (komedija), 21.50 Spek-trum, 22.30 Musical: Še enkrat.
Drugi program
9.00 Matineja (risanke, literatura, slikarstvo, drama). 14.30 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Radijske in tv zgodbe, 18.30 Avstrija v sliki, 18.55 Šport, 21.00 Jutrišnji cirkus, 23.55 Šport, 0.00 Chicago 1930.
TVMADŽARSKA
8.50 Spored za otroke.
9.35 Robert Ratonyi show.
9.35 Superbabica. 10.05 Glasbeni butik. 11.05 TV kviz. 15.00 75-letnica M. Gyurkovics. 15.50 Delta. 16.15 Zabavni program. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže.
20.10 Od devetih pa do petih, ameriška filmska komedija. 21.55 Telešport.22.40 Poročila.
RADIO
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
___ _______ ।_______________________(
PONEDELJEK, 20. 6. (poletna shema) 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno z informativnim delom, športom in kroniko, 18.15. Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TOREK, 21. 6. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno z reportažo in pogovorom v živo (sodelovanje poslušalcev na številko 21 232) ter glasbo in reklamami, 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
SREDA, 22. 6. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno z informativnim delom, gospodarsko temo, glasbo in reklamami, 18.00 Vprašanja— odgovori (sodelovanje poslušalcev na telefonsko številko 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
RADIO
MURSKA SOBOTA
Četrtek, 23. 6.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno z informativnim delom, prispevki iz kulturnega življenja, reklamami in glasbo, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
8.45-12.00 in 17.30 do 01.05 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev, (do 12.00) 17.00 Radovedni Taček, 12. oddaja. 18.15 Mala Nada, 2. del otroške serije TV Beograd. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 H. Law-son: Joe Wilson, avstralska nadaljevanka. 20.55 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 3. del nemške nadaljevanke Aio, alo, 3. del humoristične serije.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski TV program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 20.45 Poročila. 20.50 Mali koncert. 21.00 Narasle vode, nizozemska nadaljevanka. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.45 Poezija.
8.45—12.00 in 17.55 do 02.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.25 Pamet je boljša kot žamet: Kislo zelje za veselje. 18.30 Postojnska jama, oddaja za otroke. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 V. Mihletič-Z. Ogresta: Najlepši dan v življenju Ivana Kiska, drama TV Novi Sad. 21.00 Aktualno: Turizem, skupna oddaja TV Zagreb in TV Ljubljana. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 4. del nemške nadaljevanke. Nenavadne zgodbe.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Mostovi. 19.00 Glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Rezerviran čas. 20,15 Hamburg: EP v nogometu, polfinale, prenos. 22.00 Žabavni torek.
23.35 Oddaja iz kulture.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA
8.45-12.00 in 18.00 do 01.40 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.30 Deček z zelenimi prsti, 3. del. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Stuttgart: polfinale EP v nogometu, prenos. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 5. del nemške nadaljevanke. Garfield, 3. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski Tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna — Ciklus W. Wylerja: Ti trije, ameri-
8.45-12.00 in 17.45 do 01.30 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.15-Indijanske legende, 12. del kanadske nanizanke. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Izgube, 4. del angleške nanizanke. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Poletna noč. Schwarzwaldska klinika, 6. del nemške nadaljevanke. Kdo bo nosil hlače, 3. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Exlibris. 21.05 Po sle-
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
ški film (čb). 21.30 Glasbena oddaja. 22.00 Poročila. 22.05 Umetniški večer.
deh napredka. 21.45 Alpe Jadran.
9.30 Počitniška tv v šoli, 15.40 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Aleja izgubljenih sanj (drama) 21.15 Znanost in mi, 22.00 Dnevnik, 22.20 Program plus,
9.30 Počitniška tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Radosti in žalosti (film), 21.05 V ospredju — kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.30 Počitniška tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kam in naprej (film), 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni program.
9.00 Počitniška tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v I šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20-15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum,
22.00 Alternative pri skih poizkusih. 22.45 ba, 23.30 Balet.
Drugi program
16.00 Glasbene
žival-Glas-
želje,
17.30 Škotska, 18.00 Lipova
cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mistralova hči, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Najdražja mati (film).
TV MADŽARSKA
16.45 Poročila. 16.50 Dekleta — dečki. 17.30 Javljamo z XVIII. TV srečanja Veszprem. 17.40 Angleška kraljica, film s TV srečanja. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi smo šoloobvezniki, češka serija. 21.05 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.50 Kardiologija, zdravstvena serija. 22.05 Kardiologija na Madžarskem. 22.25 G. Kol-tay, portret. 23.10 TV dnevnik.
PETEK, 17. junij TV 21.15
HALO, BERLIN — dokumentarna oddaja
Iz Nemške demokratične republike je na ljubljansko televizijo prišlo povabilo, da z njihovo ekipo posnamemo nekaj oddaj o življenju in kulturnem dogajanju v NDR. Zgodaj spomladi sta se na pot odpravila režiser Jože Cegnar in novinar Sandi Čolnik ter pripravila tri oddaje: eno o Bachu, gledališču in opereti v Leipzigu, eno o Faustu, cerkvi in tabujskih temah v NDR in tretjo z naslovim Halo, Berlin.
Gre za lahkotnejšo oddajo, ki nam bo poakazala predvsem, kako prebivalci Berlina, glavnega mesta NDR, vidijo sebe in svoje mesto. Govori o berlinskem zidu, paradah, Friedrichu Velikem in z njim povezano dilemo med razrednim in nacionalnim, o nakupovanju v velebalgovnici Zentrum in razkošni predstavi v kabaretnem gledališču Fredrichstadtpalast, iz katere smo si izposodili tudi naslov.
Drugi dve oddaji bosta na sporedu čez teden, oziroma čez štirinajst dni.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hopala, 21.05 Ženska v Benetkah (tv film), 22.00 Hudičeva igra (film), 23.45 Velika dolina.
Drugi program
16.00 . Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni program, 19.00 Čas vsliki, 20.15 EP v nogometu, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Kavarna Central.
TV MADŽARSKA
8.55 TV telovadba. 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.55 Zvestoba, TV igra. 10.45 Telovadba za invalide. 16.45 TV 'spored za 3 dni. 16.50 Kratki filmi. 17.40 Koledar 1988, poljudnoznanstveni magazin. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodne za zbore. 20.10 EP v nogometu, prenos. 22.05 Kakšen človek je športnik? 22.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 18. junij
TV 17.15
DOBRO MORJE — slovenski črno-beli film
Dobro morje je prvi celovečerni film Mirka Groblerja/ Po scenariju Ernesta Adamiča in Milana Stanteta je ustvaril film »z jasno in strogo začrtano črno-belo socialno poanto«, kot seje sam izrazil.
Filmska zgodba ni niti časovno niti krajevno opredeljena. Glavni protagonisti so: na eni strani dobri mornar Lozič s svojo posadko, na drugi pa bogat vaški trgovec in pridanič Paškval.
Lozič ima edino možnost, da spodnese Paškvala, če mu bo le uspelo s svojo ladjico toliko zaslužiti, da bodo kupili mrežo in tunaro. Paškval se tega zaveda in bi rad Loziča onemogočil, čeprav na nepošten način. Ključno vlogo pri razkritju Paškvalove zarote ima mali Ive . ..
Film je posnet v ribiških vasicah ob Kvarnerskem zalivu blizu Novega Vinodolskega in Crikvenice.
Režija: Mirko Grobler, 1958, v glavnih vlogah: Stane Potokar, Janez Vrhovec, Tomaž Pesek, Evely-ne Wohlfeiler, Janez Čuk, Polde Bibič.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Karibska skrivnost (film), 21.45 Benny Hill, 22.05 Velikani prihajajo (film), 23.55 F’B I.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.10 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 EP v nogometu, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ku-lumbija, 23.10 Jour Fixse.
TVMADŽARSKA
8.55 TV telovadba. 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.05 Jakob in Adele, pon. 16.45 Indijanci Vietrovi, kratki film. 18.10 TV srečanje Veszprem. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Literarne uganke za otroke, S. Wedres. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stara madžarska plesna glasba. 20.10 EP v nogometu, prenos. 22.05 Jugoslovanska zabavna glasba. 22.35 TV dnevnik.
NEDELJA, 19. junij
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv kabaret, 21.00 Balet Mojsijev, 21.55 Broadwayske melodije (film), 23.40 Mannix (film).
Drugi program
16.10 Obisk papeža v Avstriji, 17.00 Lokalni programi, 17.20 Papež v Avstriji, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.07 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.30 Zooji leta 2000, pon. 16.50 Tretji kanal. 17.35 TV srečanje Veszprem. 17.50 Pokrajine, mesta, ljudje. 18.20 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova odprta knjiga, E. Galgoczi: Zakonski zapetljaji. 20.40 Novi val. 21.25 Glasbeni program. 22.20 TV dnevnik.
TV 20.05
Vida Crnčevič — Nebojša Pajkic Petar Jakonič: MOŠKI V SREBRNEM SUKNJIČU, nadaljevanka TV Novi Sad — 1. del.
Nadaljevanka retrospektivno spremlja tragično življenje 30-letnega Stojana, ki je razpet med dve ženski: stevardeso Olgo in mladostno ljubezen Nado, ki seje kot manekenka odselila v Ameriko. Stojan skrbno zbira denar in načrtuje prihodnost z Nado. Življenje si je uredil čisto po ameriško. Oblači se kot kavboj, zato se ga v službi tudi drži Jak vzdevek.
Stojan postane taksist pov vplivom Žike, ki mu je po smrti staršev pomenil toliko kot oče. Žikova smrt Stojana zelo prizadene in ne miruje, dokler ne najde njegovega morilca.
Nadaljevanka je mešanica kriminalke in melodrame. Ob Stojanovi usodi avtorji odkrivajo tudi usode neke generacije. Scenarij za nadaljevanko, ki ima tri dele, so napisali Vida Crn-čevič, Nebojša Pajkic in Petar Jakonič, ki je nadaljevanko tudi režiral.
Igrajo: Milan Štrljič, Dara Dokič, Nevena Gazibara, Dušan Janičijevič, Rade Serbedžija, Aleksandar Berček, Cvijeta Mesič, stevan Gardinovački in drugi.
OHCET V UUBIJANI
Prireditve 21. ohceti v Ljubljani bodo od 20. do 25. junija. Spremljala jih bo tudi ekipa razvedrilnega programa TV Ljubljana. Stiridesetminutno reportažo bo pripravil Igor Prah s sodelavci. Oddaja bo predvidoma na sporedu zadnji dan prireditve, 25. junija zvečer.
STRAN 20
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
RAZMIŠLJANJE OB OBČNEM ZBORU DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OBČINE LENDAVA
Bil je sončen, zgodnji spomladanski dan. Zbrali smo se na občnem zboru Društva za pomoč duševno prizadetim občine Lendava. Sedim med zbranimi in opazujem prihajajoče člane društva: Specialni pedagogi osnovne šole Jože Kramar-Juš (pa tudi ne vsi), vzgojiteljica, trije socialni delavci: eden iz šole, eden iz Centra za socialno delo in eden iz DO Ina Nafta, nekaj staršev, dva rejnika, predsravnik otroškega varstva, novinarka in to je vse. Saj je skrb za našega duševno prizadetega otroka v prvi vrsti skrb staršev in strokovnih delavcev. Toda sprašujem se, ali res samo njih.
Bilo bi kritično posploševati, da ni bilo za prizadete osebe širšega družbenega razumevanja in skrbi vse leto. Pa vendar, občni zbor je letni pregled opravljenega dela, izpeljanih akcij, problemov in težav ter dogovor za delo vnaprej. Je to res le stvar staršev in strokovnih delavcev?
Tokrat je predsednica izpustila največkrat dolgočasen uvod seje, ki ga vsi dobro poznamo. Pred udeležence je pogumno, prijazno in nasmejano stopila mamica deklice Gabike. Sproščeno nam je pripovedovala o svoji hčerki in sebi. Kmalu po rojstvu je spoznala: moj otrok je drugačen. Ta njegova drugačnost bo potrebovala vso njeno skrb, predvsem pa ljubezen. Zavedla se je, da razvoj prizadetega otroka ni samo omejen, temveč tudi zelo težak. Bila je zaposlena delavka — medicinska sestra. Težko je čakala, da se ji izteče delovnik, da se čim prej vrne domov, kjer jo je -že težko pričakovala njena Gabika. Otrok, ki ima take
starše, kot so starši Gabike, je neglede na svoj duševni razvoj — zelo srečen otrok. Vanjo starši niso kopičili in vlagali znanja, bogatili in plemenitili so jo s svojo ljubeznijo. Po pripovedi matere smo čutili, da jim to ljubezen njihova deklica enako tudi vrača.
Rada jih ima. Marsikateremu udeležencu občnega zbora so se ob pripovedi orosile oči, pa ne iz usmiljenja, verjemite. Zakaj1 usmiljenje? Saj so Gabika in njeni srečni. Zakaj? Sebi in svojemu otroku, ki bo otrok vse življenje, so znali ustvariti srečo. Ob koncu mamica ni pozabila poudariti, da so zelo hvaležni vsem, ki pripravljajo srečanja in letovanja družin z duševno prizadetimi osebami. Po izpovedi matere smo še bolj delovno in zagnano razpravljali o vsakdanjih težavah, s katerimi se srečujemo ob delu.
Predsednica društva je podala izčrpno poročilo o delu. Opravljene akcije in naloge niso zane-
marljive. Od dela članov društva okrog popisa prizadetih oseb v občini, ustanovitve razvojnega oddelka v WO do problemov v delavnicah pod posebnimi pogoji in usposabljanja staršev oziroma družin z duševno prizadetimi, prijave na razpise za seminarje in letovanje, ki jih vsako leto razpiše Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije. Skromno je spregovorila tudi o pripravah na izvedbo 2. srečanja prizadetih oseb v občini Lendava. To je le golo naštevanje akcij, za katerimi pa so številna dogovarjanja, skrbi in težave. Toda dela, ki ga opravljajo z določenimi cilji za večjo in boljšo kvaliteto življenja prizadetih oseb, ni bilo težko opraviti.
Po poročilu smo se seznanili tudi z delovnim programom društva za leto 1988. Kot osnovno nalogo smo si zadali povečati in pomladiti članstvo. Izobraževanju staršev oziroma družin s prizadetimi osebami bodo tudi v prihodnje namenjali vso pozornost. Seznanili jih bodo z oblikami in načini udeležbe na seminarjih oziroma skupnih letovanjih. Pripravili bodo 3. srečanje prizadetih oseb občine Lendava. Posebno skrb bodo namenili
oblikam zaščite duševno prizadetih, tako normativno kot človeško, prav zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer v naši družbi. Možnosti zaščite bodo iskali tako v ozdih kot krajevnih skupnostih, kjer je za to še največ priložnosti.
Ob koncu občnega zbora smo najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Prejeli so jih: Andrej Mlinarič iz Trnja, Marija Szom-bathely iz Lendave, Ružiča Ber-njak, socialna delavka na OŠ Jože Kramar-Juš Lendava, ter TOZD Planika iz Turnišča.
To priložnost tudi izrabljam, da se v imenu vseh, ki jim ni vseeno, kakšen bo jutrišnji dan duševno prizadetih, toplo zahvalim za njihovo skrb in prizadevnost z željo, da bi ostali tudi v prihodnje v prvih vrstah v skrbi za našega otroka.
Tako se je iztekel občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim občine Lendava. Povsem običajno pa vendarle ni bilo. Četudi peščica, nekaj pa nas je le še, ki ne vidimo lepše prihodnosti le v pehanju za materialnimi dobrinami, temveč tudi v drobtinicah dobrega in lepega za razvoj duševno prizadetih.
Mira Unger
SGP POMURJE
SGP PO-JIURJE, p. o.
MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10
V skladu z določili letnega plana SGP Pomurje razpisujemo za šolsko leto 1988/89
KADROVSKE ŠTIPENDIJE
za naslednje poklice:
gradbinec gradbeni tehnik gradbeni inženir dipl, gradbeni inženir inženir elektrotehnike ekonomist dipl, ekonomist
25 štipendij
2 štipendiji
3 štipendije
4 štipendije
1 štipendija
1 štipendija
1 štipendija
Prošnje za štipendije pošljite na obrazcu Državne založbe Slovenije 8,40 na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Štefana Kovača 10, v 15 dneh po objavi. K prošnji priložite tudi zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih.
Vse kandidate bomo o dodelitvi štipendij obvestili v 30 dneh po poteku roka objave.

Po sklepu delavskega sveta sozda ABC POMURKA 16. 3. 1988 .razpisuje razpisna komisija dela in naloge individualnega poslovodnega organa
ABC POMURKE — Delovne organizacije pravne pomoči Murska Sobota, p. o. Murska Sobota, za dobo 4 let Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, — da je vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije,
— da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju pravnih poslov.
Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov:
SOZD ABC POMURKA
Murska Sobota
Lendavska 9 — za razpisno komisijo
v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 4 mesecih od poteka prijavnega roka.
GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.y
DELAVSKA UNIVERZA, P.O, LENDAVA MUNKASEGYETEM LENDVA
TOZD PPL-ŽAGE LENDAVA
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
Za prodajo čelnega viličarja BALKANCAR po izklicni ceni 500.000.— din
Javna dražba bo 20. 6. 1988 ob 8.00 v prostorih žage v Lendavi.
Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene.
Ogled viličarja je možen uro pred začetkom dražbe na žagi v
Lendavi, Kolodvorska 10.	. /
Razpisna komisija pri Delavski univerzi Lendava RAZPISUJE
v skladu s splošnimi samoupravnimi akti prosta dela in naloge
DIREKTORJA
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba pedagoško-andragoške smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
— vodstvene in organizacijske sposobnosti
Pisne prijave pošljite na Delavsko univerzo Lendava Partizanska 18.
Rok prijave je 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po objavi razpisa.
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
STRAN 21
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 17. do 23. junija 1988
17.	junija ob 18. uri amer, komedija KDO MI UBIJE ŽENO. ODLIČNA KOMEDIJA Z BETTE MIDDLER V GLAVNI VLOGI!
17.	junija ob 20. uri amer. akc. film VELIKA GUŽVA V KITAJSKI ČETRTI. RAZKOŠEN SPEKTAKEL JOHNA CARPENTERJA, POLN NEVERJETNIH AKCIJ IN DOBRE GLASBE.
19.	junija ob 16. uri amer. akc. film' VELIKA GUŽVA V KITAJSKI ČETRTI.
19.	junija ob 18. in 20. uri amer, komedija KDO MI UBIJE ŽENO.
20.	junija ob 18. in 20. uri amer, akc. film AMERIŠKI NINJA L del. EDEN NAJBOLJŠIH AKCIJSKIH FILMOV! MICHAEL DUDIKOFF V GLAVNI VLOGI!
21.	junija ob 18. uri amer. akc. film AMERIŠKI NINJA I. del.
21.	junija ob 20. uri amer, komedija IDIOTSKA NOČ. REŽIJA MARTIN SCORSESE, V GLAVNI VLOGI ODLIČEN GRIFFIN DUNNE! AVTOR SPRETNO PREPLETA NEVERJETNO IN RESNIČNO, ABSURDNO IN RAZUMNO! FILM JE TREBA VIDETI!
Prodam
FIAT 125 P, registriran do januarja 1989, prodam. Telefon 75 593. LE-19009
PEUGEOT 304 prodam. Paričjak 43, Radenci, telefon: 73 512. GR-I85O3 NOVO PEČ FERROTERM ZA CENTRALNO OGREVANJE, 32.000 kal., in hrastov parket, 70 m2, nujno prodam. Telefon po 19. uri: 069 69 098. GR-18504
ZASTAVO 101 (po delih) prodam. Branko Rantaša, Murščak 31, p. Ra.-denci. GR-18506
OPEL KADETT, letnik 1971, prodam. Anton Novak, Lastomerci 14, ali telefon: 60 516. GR-18507 ZASTAVO 128, ugodno prodam. Alojz Pintarič, Zbigovci 76, p. Gornja Radgona. GR-18508
ENOSOBNO STANOVANJE v dvostanovanjski hiši v Lendavi prodam. Telefon: 061 444 322 — Pahor. M-4778 ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH, 260 m2, na 9-arski parceli prodam. Samo resne ponudbe po telefonu: 73 396. M-4801
KOMBAJN EPLLE, v dobrem stanju, prodam. Franc Gerenčer, Banutaf 23. ME-13499
RENAULT 18, letnik 1981, vgrajena plinska naprava, zelo dobro ohranjen, prodam. Dukič, Lendava, Zupančičeva 6, telefon: 75 271, interna 53, od 7. do 15. ure. LE-19005 KOMPLET NOVIH VALJEV ZA LADO 1200, prva specialnost, prodam. R. Z., Kapelska cesta 32, Radenci. M-4869
ZASTAVO 101 GTL, staro 2,5 leta, prevoženih 33.000 km, prodam. Marjan Šarkan, Sotina 71, telefon: 78 670. M-4870 KOMBAJN MASSEY FERGUSON 630 S prodam. Janez Kološa, Andrejci 48. M-4872
KORUZO TRDINKO NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Telefon: 46 079. M-4873
KRAVO s teletom prodam. Puconci 96. M-4875
SEMENSKO AJDO, visokorodno, prodam. Bakovci, Panonska 37. M-4876
Prodajam do 2 kilograma in po! težke in leto stare kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo, in sicer vsak dan od 8. ure. Kokoš stane 3.500 din.
JANEZ OVSENJAK, Mlajtinci 1 a.
KRAVO, visoko brejo, prodam. Dolnja Bistrica 18. M-4878
FORD KARAVAN prodam. Stanko Jerebič, Moravci 68, p. Bučkovci. M-4879
OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Gačanovič, Titova 1 b, telefon: 24 167. M-4880
HLADILNIK IN ZAMRZOVALNO
OMARO prodam. Jureš, Tišina 1 (nad trgovino), telefon: 72 506. M-4881
PRALNI STROJ GORENJE Z GARANCIJO, kuhinjsko mizo s stoli prodam. Pozderec, Murska Sobota, Okt. revolucije 10, telefon: 26 093., M-4882
MALE PUJSKE PRODAM. Gede-rovci 27. M-4883
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gdnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fo-
tografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
TRAVO V ZENKOVCIH (kosi kupec) prodam. Vprašati: Murska Sobota, Štefana Kovača 37. M-4887 RENAULT 4, letnik 1976, z rezervnimi deli, prodam. Telefon: 22 725. M-4887
TRAVO (BAKOVSKE MUZGE), 25 arov, prodam. Kregar, Bakovci, Mali Bakovci 13. M-4888
ŠKODO 100 in ZASTAVO 101 prodam. Telefon: 77 183. M-4889
ZASTAVO 101 (po delih) prodam. Nemčavci 21 a. M-4890
VITRINO ZA DNEVNO SOBO in plinsko peč prodam. Oktobrske revolucije 3, pritličje, stanovanje št. 2. M-4891
OPEL KADETT, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon: 73 088. M-4892 PARCELO V RADOSLAVCIH (zidava začeta), ob asfaltni cesti Ljutomer—Bučkovci, prodam. Milan Krajnc, Radoslavci 13, IN-18406
DOMAČE RDEČE NAMIZNO VINO prodam. Alojz Ganza, Radoslavci 61, Bučkovci. IN-18407
NESNICE, MLADE JAR-ČICE PASME HISEX, rjave, stare 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA L AC KO VIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71 434. Pohitite z naročilom, ker bomo prodajo za letos kmalu končali.
AVTOMOBIL ŠKODA, karam-boliran, registriran, prodam. Telefon: 87-197. IN-18408
P 126, letnik 1980, prodam. Barat, Gibina 54, Ljutomer. IN-18409
ČOLN Z MOTORJEM in prikolico prodam. Križevci pri Ljutomeru 3 a, telefon do 11. ure: 069 87-435. IN-18410
ČOLN MAESTRAL 18 SD in ZASTAVO 850 prodam. Slana, Ljutomer, Stari trg I. ON-18411 OPEL KADETT C, letnik 1978, kleparsko obnovljen, in žetveno napravo za BCS prodam. Branko Ščavničar, Robadje 116 (Globoka pri Kapeli), p. Štrigova. IN-18414
ZAPOROŽEC (dva)eden registriran, koruzo v zrnju in štiri okna (180 x 130) ugodno prodam. Lendava, telefon: 75-338. M-4901
TRAKTOR IMT 539, silažni kombajn SK-80, prodam. Hribar, Konjišče 9. M-4904
ŽITNI KOMBAJN (2000 do 3000 DM), prikolice za seno (1500-do 2000 DM), silažni kombajn (1000 do 1500 DM), dele za traktor steyr prodam. Forjan, St. Martin 83, Burgeland, Avstrija, 10 km od meje, telefon: 9943 3154/502. M-4905
MOTOKULTIVATOR, nov, s koso in garancijo, ter motorno žago husquama (041), prodam. Hašaj, Moščanci 22. M-4906 TOMOS AVTOMATIC 3, ra bljen, prodam. Telefon: 23-461. M-4907
KORUZO IN OVES PRODAM Dankovci 50. M-4909
HRASTOVE PLOHE, suhe, 5 cm, prodam. Telefon: 77-010. M-4867
MLATILNICO ZA ŽITO, širina bobna 70 cm, dobro ohranjeno, prodam. Jože Malačič, Andrejci 49. M-4893
KOMBAJN CLAS EVROPA IN TRAKTOR BELORUS, pogon na štiri kolesa, po ugodni ceni prodam. Andrej Košalin, Grad 28. M-4894
BOROVE IN MACESNOVE PLOHE prodam. Anton Adrijanci 73. M-4895
BT 50, garancija do septembra, malo vožen, prodam. Telefon: 71-055. M-4896
PRIKOLICO ZA ŽIVINO, 150 x 250 cm, prodam. Jože Bertalanič, Pertoča 98, p. Roga-šovci.
M-4897
OPEL REKORD (po delih), prodam. Felkar, Filovci 61. M-4898 GOLF X letnik 1977, prodam. Murski Črnci 33. M-4900
FIAT RITMO 65 CL, letnik 1981, registriran do 17. maja 1989, prodam. Telefon: 73-108. M-4910
ZAMRZOVALNO OMARO, malo, prodam. Berič, Gornja Radgona, Porabska 3. M-4911 WARTBURG, registriran do maja 1989, prodam. Nemčavci 2 c. M-4912
ZASTAVO 101, letnik 1978, neregistrirano, ugodno prodam. Telefon: 71-200. M-4914
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Krog, Ravenska 4. M-4915 PARCELO IN OPEKO v bližini Moravskih Toplic prodam. Naslov v upravi lista. M-4917 KAKOVOSTNO DOMAČE VINO prodam. Informacije po telefonu: 069 74-029. M-4918
KRAVO, brejo 6 mesecev, s tretjim teletom, prodam. Gradišče 42. M-4960 LADO 1500 prodam. Naslov v upravi lista. M-4962
KOMBAJN ZMAJ 810, pripravljen za žetev, prodam. Raščan, Mala Polana Tl. M-4963
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3,5 ha zemlje prodam v Čepincih 42. Obenem prodam KOMBAJN EPLE. Vse informacije dobite pri Aleksandru Žižku, G. Petrovci 77. M-4964 TRAVO ZA KOŠNJO — za polovico — oddam. Aleksandr Terplan, Selo 102. M-4965
TRAKTOR URSUS 35, s koso ali brez, prodam. Sukič, Zenkovci 83. M-4967
ŠIVALNI STROJ in peč na olje, prodam. Tel.: 25 250. M-4968
TRAKTORSKO KOSO OLT z zadnjim priklopom ter rotacijsko koso mio standard prodam. Rankovci 31 ali tel.: 46 193. M-4971
CITROEN GS CARAVAN in veliko rezervnih delov prodam. Naslov v upravi lista. M-4972
ZETOR TRAKTOR 3511 S, koso MERTL, pluge, ter čelni nakladalnik riko prodam. Šratovci 44. M-4995 MOPED za 60 SM in štedilnik, rabljen, na trda goriva, prodam. Gjerg-jek, Dankovci 25. M-4976 VINOGRAD IN SADOVNJAK, 1 ha, v bližini Kapele—Radenec, štedilnik, nov, za etažno centralno ogrevanje, 30.000 kalorij, prodam. Tel.: 73 091. M-4977
ZAMRZOVALNO SKRINJO, otroško posteljo, hladilnik, otroško kolo BMX prodam. Tel.: 68 039. M-4987 TRAKTORSKO KOSO IN ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE prodam. Pečarovci 76. M-4979 PEČ EMO CENTRAL 23, rabljeno, prodam za 400.000 din. Večeslavci 29. M-4940
GASILSKO DRUŠTVO PETANJCI PRIREDI VELIKO VRTNO VESELICO V SOBOTO, 18. JUNIJA, OB 19. URI. IGRA ANSAMBEL DON JUAN.
VLJUDNO VABLJENI.
MERCEDES 200 (bencinar), letnik 1981, prodam. Celec, Černelavci, Gorička ulica 75. M-4941
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Borejci 27, Tišina. M-4942
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Na bregu 38, Moravske Toplice. M-4943
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Tel.: 22 350. M-4944
NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo in manjšim gospodarskim poslopjem, brez centralne kurjave, na 18-arski parceli v Crenšovcih, pri otroškem vrtcu, prodam. Crenšovci 39 c. M-4945
2-OSNO PRIKOLICO, 3-tonsko, z zračnimi zavorami prodam. Naslov v upravi lista. M-4946
ZASTAVO 750, reg. do 4. 6. 1989, ugodno prodam. Radenci, Ljutomerska 29, vsak dan med 16. in 21. uro. M-4949
KRAVO, staro devet let, brejo osem mesecev, prodam. Beltinci, Pot ob Črncu 12. M-4951
BAS OJAČEVALNIK MARSCHAL, bas ojačevalnik maestro, 100 W, in bas kitaro solton, original, prodam.
Tel.: Tl 133. M-4953
GOLF, rdeče barve, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po 14. uri po tel.: (069) 24 161. M-4954 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Kovačevci 40. M-4956
----------OBVESTILO!-------------
OBVEŠČAM JAVNOST da sem s 15. junijem 1988 začel dobavljati in montirati komplete izpušnih cevi za avtomobile
OPEL, AUDI, RENAULT, FORD TAUNUS, ESCORT, PEUGEOT CIMOS in MOSKVIČ.
PRIPOROČA SE: avtomehanik Alojz Kolmanič Krog
Murska ul. 14
Tel.: 25 364.
NESNICE, MLADE JAR-ČICE PASME HISEX, rjave, stare 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: 069 76 121. Pohitite z naročilom, ker bomo prodajo za letos kmalu končali.
PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Andrejci 47 ali tel.: 48 012. M-4957 ZAMRZOVALNO SKRINJO, starejšo, dobro ohranjeno, prodam. Temli-nova 15 ali tel.: 24 579. M-4958 OKNA — 4 kose, 120 x 140, z roletami in krilom na krilom, originalno pakirano, ugodno prodam. Tel.: 22 363. M-TEH
ŠUPO, 15 x 5, prodam. Borejci 29, p. Tišina. M-4925
3 PTIRIDELNA OKNA, eno trodel-no in eno enodelno okno prodam. Sa-tAhovci 57 ali tel.: 26 444. M-4926 VIDEORECORDER VHS, znamke SIMENS, prodam. G. Petrovci 25. M-4927
PEUGEOT 204 prodam. Tel.: 22 380. M-4928
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Tel.: 22 434. M-4929 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s plugi in koso, prodam (v račun vzamem trda drva ali odplačevanje na obroke). Dankovci 26. M-4931
HIŠO V GRADNJI na Hotizi (do I. plošče) prodam. Informacije po tel.: 71 212. M-4932
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Klemenčič, Radenci, Kidričevo naselje 9. M-4933
OKOPALNIK za koruzo panonija, 2-vrstni, in plohe, 5 cm, prodam. Kuzmič, Šalamenci 54. M-4934
DRUŽINSKI ŠOTOR za 4 osebe ugodno prodam. Domjan, Zdraviliško naselje 2, Radenci. M-4935 EUEKTRONIK 90 prodam. Tel: 26 478. M-9436
OKOPALNIK ZA KORUZO, s pri ključkom za osipavanje krompirja, prodam. Gaberje 143. M-4937 KOMBINIRAN OTROŠKO-ŠPOR-TNI VOZIČEK prodam. Tel.: 26 650. M-4938
JADRALNO DESKO prodam. Gregor, Radenci, Finžgarjeva 31 ali tel.: 73 500. M-4939
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Telefon: 22 350. M-MM
HLADILNIK GORENJE (240 1), prodam. Županek, M. Sobota, Štefana Kovača 17. M-MM
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam po zelo ugodni ceni. Danica Smidlehner, Lendava, Kidričeva 3. LV-19013
ZASTAVO GTL 55, letnik 1986, in ASCONO 1,6, letnik 1978, prodam. Boris Žitek, Mota 8. IN-18415 ZASTAVO 126 P prodam. Tkalec, Kapelski Vrh 16. M-JT
TOMOS 14 M, z dodatno opremo, in kolo s petimi prestavami prodam. Franc Kraner, Ivanjševski Vrh 40, p. Sp. Ivanjci. M-OP
IMV 2200 D (8 + 1), letnik 1978, prodam. Žerdin, Ljutomer, tel.: 81 829. IN-18420
BALIRANO SLAMO IN GRADBENO PARCELO prodam. Tel: 24 381. 1N-18421
BARVNI TV PHILLIPS in videorekorder ugodno prodam. Milan Ška-per, Dolič 1, ali telefon: 77 756 (od 15. do 16. ure). M-4919
PERKINS IMT RAKOVICA, motor 55 KM, in prikolico za prevoz živine prodam. Bratkovič, Kunova 38, Ivanjci. M-4920
FIAT 750, na novo registriran, prodam. Tel.: 26 163. M-4921
MALE PUJSKE prodam. Satahovci 33. M-4922
BARVNI TV prodam. Stefana Kovača 38, M. Sobota. M-4923 HLADILNIK GORENJE, 230 I, ugodno prodam. Jusa Kramarja 5 ali tel.: 22 861. M-4924
Kupim
LEŽEČE OKNO (približno 150 x 100), lahko rabljeno, kupim. L. Veberič, Štefana Kovača 19, telefon 21 669, dopoldne 22 210. M-4659
MOTORNO KOLO PUCH 250, lahko nevozno, kupim. Telefon: 77 010. M-4659
KUPIM CILINDER Z BATOM ZA MZ 175 ali cel motor. Štefan Cener, Pušča 3. M-4959
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE, garsonjero ali sobo s posebnim vhodom v Murski Soboti, vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »JUNIJ« M-4803
ENOSOBNO STANOVANJE ali opremljeno ali neopremljeno sobo išče mlad par. Naslov v upravi lista. M-4902
MLAD PAR IŠČE STANOVANJE do januarja 1989 Murski Soboti ali okolici. Naslov v upravi lista. M-4952
Zaposlitve
KOMBAJNIST išče delo. Samo pisne ponudbe pod šifro ŽETEV na upravo lista. M-866 STRUGARJA ZAPOSLIM. Ljutomer, Ormoška 6, telefon popoldne: 81 016. IN-18368
DELAVKO(-CA), za delo v pralnici in pri delu predelave plastike, zaposlim. Informacije v soboto od 7. do 9. ure. Kolosovski, Jamna 14, p. Videm. M-MM DEKLE ZA POMOČ V GOSTILNI ZAPOSLIM. OD po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Gostilna Šiplič, Puževci 32 a. M-4961
KV ALI PRIUČENEGA MIZARJA takoj zaposlim. Po potrebi zagotovljeno stanovanje. Ciril Grah, Nemčavci .23, 69000 Murska Sobota, tel.: (069) 23 497. M-4968
Razpisna komisija ZAVODA ZA KULTURO OBČINE LENDAVA
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE ZAVODA
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:	.
— visoka izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti ali
— višja šolska izobrazba ustrezne smeri un 5 let delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti
— zaželeno je znanje madžarskega jezika
Kandidat bo imenovan za 4 leta. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati na naslov: Zavod za kulturo občine Lendava, Partizanska 10, 69220 Lendava.
KLJUČAVNIČARJA in VARILCA takoj zaposlim. Tel.: 73 142. M-4930
Razno
ŽALUZIJE IN ROLETE izdelu jemo in montiramo po konkurenčnih cenah, v različnih odtenkih. Telefon: (061) 722 645.
OBVESTILO!
Obveščam cenjene stranke, da bo delavnica AVTOMEHANIKA IN OPTIKA Franca Makoterja Ljutomer zaradi letnega dopusta zaprta od 20. julija 1988. IN-18399
< ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA
Jože Šafarič, Radenci, Finžgarjeva ul. (namesto cvetja na grob pok. Marije Šabeder) — 5.000 din; Mercator Univerzal, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Ane Dominko) — 8.000 din; Gvido Klar, Partizanska 8, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Borislava Vrenka) — 5.000 din; GD Crenšovci, (namesto venca na grob pok. Vincenca Farkaša, Crenšovci 61) — 15.000 din; GD Crenšovci,(namesto venca na grob pok. Ignaca Horvata, Crenšovci 3/a) — 15.000 din; Družina Ivota Šumaka, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka) — 20.000 din; Družina Mirana Šumaka, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka) — 20.000 din; Družina Črnjavič, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Družina Karba, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Družina Kapun, (Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Družina Šoštarič, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Družina Rajnar, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Družina Viher, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Delavci Pošte Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 10.000 din; Družine Kavčič, Budna, Loparnik, Nemec, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Brankota Pušenjaka, Ljutomer) — 20.000 din; Osnovna šola Jože Hedžet, Šafarsko, Ljutomer (namesto venca na grob pok. očeta Metke Sudec) — 20.000 din; So Predsedstvo Ljutomer (namesto venca na grob pok. Slavka Ivajnšič, Radomerje) — 50.000 din; Občinski komite ZKS, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Slavka Ivajnšiča, Ljutomer) — 50.000 din:
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
Marija Dundek roj. Šinko iz Skakovec št. 50
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Peričevi za vso zdravniško pomoč med boleznijo, g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČA SESTRA Z DRUŽINO
OBVEŠČAMO JAVNOST, DA JE NA GRAJSKI ULICI (PRI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI), V MURSKI SOBOTI ODPRT
SALON CVETJA
DOBITE LAHKO CVETLIČNE ARANŽMAJE, ŠOPKE, REZANO CVETJE, VENCE, NA VO-UO PA JE TUDI PESTRA IZBIRA lonCnic. postregli VAM BODO VSAK DAN od 7. do 19. ure. ZA OBISK SE PRIPOROČAJO!
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost čeka št. 24111-7 za vpis v hranilno knjižico, izdanega pri H KZ KZ Pa-nonka Murska Sobota. Franc Jurša, Murska Sobota, Lendavska 45. M-4947
ZAMENJAVA
Letovanje v triposteljni sobi v Rovinju 30. 6. menjam za 30. 7. Informacije: 22 420 — blagajna. M-4950
NA DOMU ČISTIMO TEPIHE, TAPISONE IN ITISONE. Priporoča se Franc Vrbnjak, Loga-rovci, tel.: 87 752. IN-18419
KOGA JE OGOLJUFAL
Branko ANTLEJ, star 22 let, iz Celja je na območju Pomurja na račun tega, ker se je lažno izdajal za delavca organov za notranje zadeve, predstavnika turistične agencije ali podobno, ogoljufal več občanov.
Vse oškodovance prosimo, da se oglasijo na najbiižji enoti milice ali na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti.
7
STRAN 22
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Ernesta Horvata
upokojenca PTT-ja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene.
Posebna hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, seniorju g. Novaku za pogrebni obred, predstavniku PTT-ja in KS Park za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Francu Lepoši
iz M. Sobote
Spomin nate, ljubi mož, je ostal živ, in čas, ki beži, ni izbrisal ne solz ne bolečine in praznine.
Zelo te pogrešamo!
Vsem, ki prinašate cvetje in svečke na njegov grob, hvala!
ŽALUJOČA ŽENA ELIZABETA
IN VSI DRUGI
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, mož, stari oče in tast
Franc Gomboc
kovač , iz Sodišinec 49
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, sodelavcem Radina, MURE, tozd Oblačila — skladišče in komerciala, PTT-ja, Zavarovalnice in Tovarne mesnih izdelkov ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Nismo dovolili, da hi te izgubili, a usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 40. letu starosti za vedno zapustil naš predragi mož, očka, sin, brat in zet
Štefan Zohar
iz Doliča 30
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS tov. Kisilaku za poslovilne besede.
Posebna hvala učencem 4. razreda OŠ Kuzma in kolektivu OŠ Puconci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena Hermina, hčerkica Klavdija, mama, oče, brat Jože, sestra Anica z družino, tast in tašča
ZAHVALA Nepričakovano nas je v 20. letu starosti zapustil naš dragi sin in vnuk
Vlado Novak
z Mote pri Ljutomeru
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi prijateljem in botru iz Italije, posebno Me-natu Feručiu, Mariu Gazatu in lovcem iz Brezije ter Arturju.
Hvala kolektivom Fazana Beltinci, Krke Ljutomer in MTT-ja Ljutomer za denarno pomoč.
Ostala je še zahvala najdražjim prijateljem mladincem z Mote, Pristave, Grlave, . Krištanec, Šalinec in Dokležovja.
V SPOMIN
3. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
Ludvik Podlesek
iz Šalamenec
Praznina in žalost sta napolnila naš dom, odkar si odšel od nas. Toda tvoja podoba živi v naših srcih, v naših mislih pa se vedno znova vračamo k tebi.
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: tvoji najdražji
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
Ana Vogrinčič
roj. Holsedl iz Gerlinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje.
Posebna hvala g. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala dobri sosedi Prelčevi za nesebično pomoč med pokojničino boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je 'za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat
Geza Vida
iz Motvarjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Sidonija, sin Geza z ženo Vilmo, vnuka Tibor in Pavla z družinama, pravnuki Miroslav, Marjana in Suzana ter brat Erno
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, draga Marija, ni, da bi skupaj še bili.	„
Si mislite lahko, da strašna je rana,  katera zadela je naše srce, nikdar več ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je po dolgi in hudi bolezni v 51. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, sestra in babica
Marija Križanič
roj. Šic s Starešinskega Vrha
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Z žalostjo v srcih tvoji najdražji: mož Silvo, sin Marjan z ženo Darinko, vnuka Polona in Gregor, sin Jože, sin Silvo z Irmo, sin Erik, sestra Antonija in drugo sorodstvo
Žalujoči: mama, oče, dedek in vsi, ki so ga imeli radi
ŽALUJOČI: vsi njeni
Zakaj si nas zapustil, dragi atek, ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, atek, brat in stari oče
Franc Nedok
iz Bučečovec
V Mo!ti „ iz vsega «
ki so dragega pokojnika pospremili na j g večnemu počitku.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred,	? govor-
vo odpete žalostinke, Gasilskemu društvu Bucečovci govo niku za poslovilne besede in zahvalo.
Žalujoči: žena Angela, sinova Lojze in Jože z družinama nade ter hčerka Milica z družino
ZAHVALA
V 80. letu starosti je tragično izgubila življenje draga mama in stara mama
v 77. letu starosti pa dragi oče in stari oče
Julija Časar
iz Kančevec
Evgen Časar
iz Kančevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in v dobre namene. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ter vsem, ki ste ju. v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi, ki smo ju imeli radi.
Vigred se povrne, vse spet oživi, a naš oče se ne vrne.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče
Franc Bencak
iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo patronažni službi za zdravljenje na domu ter osebju pljučnega oddelka.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku iz KS.
Žalujoči: sin Franc z ženo Marijo, vnuka Kristjan in Sebastjan, sin Štefan z ženo Julijano ter vnuka Bojan in Anita
STRAN 23
VESTNIK, 16. JUNIJ 1988
v besedi in sliki
Medved Pu in obisk
Medved, ki se imenuje Pu in je junak Alena Alexandra Milha, je prispel s Slovenskim mladinskim gledališčem tudi v Mursko Soboto. Ne prvi, ampak drugi ponedeljek, kot je bil napovedan, vseeno pa dobro sprejet. Šolska predstava je bila sicer dobro obiskana, lahko pa bi bila še bolj in tudi popoldanska, če bi bilo več animacije pedagogov in bi šlo brez peripetij. Tako je pustila na cedilu bogo-jinske učence, ki so ob dogovorjeni uri čakali na avtobus, ki pa ni prispel pred njihovo šolo in so bili tako ob gledališko predstavo. Take — otrokom namenjen — so redke in upravičeno se s tovarišico Anico Gregorec jezijo na razporejevalca prometa, ki jim jo je zagodel pri Certusu. Da so učenci razočarani, pa ni naključje tudi zato, ker je knjiga o medvedku Pu-ju, ki jo je avtor posvetil svojemu sinu Christopherju Robinu, med njimi zelo popularna. Gledališko predstavo je režiral Janez Pipan, medvedka Puja je prepričljivo in z dobršno mero simpatij obiskovalcev v dvorani kina Park na odru upodobila Olga Grad. Tudi
POSTAJA JE VENDARLE UREJENA — V petek so v Lendavi predali namenu objekte na avtobusni postaji: čakalnico, bife, upravne prostore avtobusnega prometa in sanitarije. Vse skupaj meri 250 kvadratnih metrov in je neke vrste skupna naložba, saj so denar združili Avtobusni promet M. Sobota, Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava, 30 milijonov dinarjev pa so zbrali v organizacijah združenega dela lendavske občine, in sicer po 4500 dinarjev na zaposlenega. Ta denar so porabili za ureditev čakalnice. Po projektu arhitekta Srake je objekte zgradil lendavski Gradbenik s svojimi kooperanti, vrednost celotne naložbe pa znaša 270 milijonov dinarjev. S tem je avtobusna postaja v Lendavi naposled urejena, pa tudi nadstrešnice v obliki gob, ki so jih ustvarili že pred leti, so zdaj manj kričeče, foto: N. J.
V počastitev občinskega praznika je občinska gasilska zveza Lendava pripravila občinsko tekmovanje gasilskih društev. Tokrat je bilo v Srednji Bistrici, udeležilo se ga je 34 gasilskih društev s članskimi, mladinskimi in pionirskimi desetinami. Pomerili so se v spretnosti polaganja cevi in tridelnem napadu. Na tekmovanju so kot gostje sodelovali tudi člani gasilskega društva iz Csbmoderja iz Madžarske in prikazali njihov način gašenja požarov. Največ uspeha so imeli gasilci iz Genterovec. S tem občinskim tekmovanjem so gasilci lendavske občine počastili tudi bližnji kongres slovenskih gasilcev. Jani D.
VELIKO DARILO — Kaj je bilo pravzaprav odločilno? Ali prijazni Polančani, s katerimi se je spoprijateljil Wilhelm Gloger iz Salzburga, ali pa nevesta iz Kranjčeve Polane, ki jo je poročil Avstrijec — Glogerjev gasilski sodelavec —, to v tem trenutku ni toliko pomembno, važno je, da sta izpolnila obljubo. Prejšnji teden so gasilci iz Velike Polane dobili darilo: gasilski avto, v katerem sta črpalka in tisočlitrski rezervoar. Vozilo sicer ni povsem novo, je pa obnovljeno, povsem nove pa so cevi in druga oprema. Polanski gasilci so vse takoj preizkusili in odlično deluje. Darovalcem so seveda zelo hvaležni. Na sliki: Jožko Tivadar (na levi) prevzema gasilsko vozilo od darovalca Wilhelma Glogerja.
Foto: Š. S.
Veronika Drojc kot dobrodušni pujsek, Draga Potočnjak kot navihani zajček, Marinka Štern kot nemirni osliček Sivček in Milena Grm kot pogrkujoča sova so se izkazale in z značilno gestikulacijo podkrepile predstavo, v kateri pa vse njihove besede niso prišle do pravih ušes. Otroci so bili brez spremstva glasni, med njimi pa tudi odločno premajhni za obisk gledališča, kar je bilo jasno že na začetku, vendar so nekateri starši očitno premalo kritični v presoji, kaj je in kaj ni primerno za dveletnega malčka.
Da dvorana ni najbolj primerna, smo se prepričali že pri prvem gostovanju Slovenskega mladinskega gledališča, ki je navdušilo s predstavo Zločin na Kozjem otoku, od katere pa v zadnjih vrstah niso imeli kaj prida, zalo bi se kazalo podvizati in usposobiti zaprto gledališko dvorano, preden spet povabimo v goste kakšno gledališče in omogočimo delo domačim gledališčnikom, ki se uvrščajo med najboljše.
Brigita Bavčar
VERŽEJ
V nedeljo bo referendum
V krajevni skupnosti Veržej so končali z zbori krajanov, na katerih so določili vsebino novega referendumskega programa, za katerega se bodo odločali v nedeljo. V Bunčanih bodo največ denarja namenili oskrbi z zdravo pitno vodo, dograditvi gasilsko-vaškega doma in javni razsvetljavi ter cestam. V Veržeju bodo nadaljevali z gradnjo vaške kanalizacije, obnovili pa bodo tudi kulturni dom in mrliško vežico in nadaljevali s komunalnim urejanjerri naselja. V Banovcih so se odločili, da bodo ves denar, zbran s samoprispevkom, namenili obnovi cest in vzdrževanju komunalnih objektov, na Grlavi pa bodo uredili vaško razsvetljavo, kupili opremo za gasilce in obnovili zadružni dom v Kristancih. Tudi v Kristancih in Šalincih so se odločili, da denar, ki ga bodo zbrali s samoprispevkom, namenijo asfaltiranju cest, dograditvi gasilskega doma in obnovi zadružnega doma v Kristancih.
Referendum, na katerem se bodo odločali o uvedbi samoprispevka, bo v nedeljo, 19. junija, glaso-vališča pa bodo, na običajnih mestih v naseljih, odprta od 7. do 19. ure.
D L.
ZLATOPOROČENCA ŠPINDLER
Nedavno sta v domačem krogu v Orehovcih 14 v občini Gornja Radgona praznovala 50-letnico poroke zakonca Alojz Špindler (77) in Magdalena, rojena Osojnik (83). V zakonski zvezi se jima je rodila hčerka, s katero sedaj živita v skupnem gospodinjstvu. Skozi življenje sta se težko prebijala. Imela sta manjšo kmetijo, ob tem pa je bil Alojz polnih 27 let pismonoša. Za to danes prejema tudi pokojnino. Zdravstveno stanje zakoncev Špindlerje slabše, posebno Magda-lenino, medtem ko Alojz še zmore manjša opravila.
Ob visokem jubileju poroke — 50-letnici — soju obiskali predstavnik Društva upokojencev Gornja Radgona, jima izročili posebno priznanje ter zaželeli še mnogo skupnih zdravih let.	Franci Klemenčič
Med jalovino, ki jo delavci geološkega zavoda odlagajo v bližini rudnika v Benici, je že nekaj dobrega premoga, ki ga s pridom odvažajo prebivalci okoliških vasi. Lapor in glino je potrebno premetati, pa se najde premog, ki bo grel v mrzlih zimskih večerih. Dela v rudniku dobro potekajo, raziskovalci pa se nadejajo dobrih rezultatov.
Jani D.
Na treh šolah prazničen petek
Na treh pomurskih osemletkah je bil minuli petek prazničen. Tako so v Veržeju pripravili ,zavodiado‘, to je srečanje vseh šol v Sloveniji, v okviru katerih delujejo tudi vzgojni zavodi za mladostnike; Osnovno šolo Prežihov Voranc na Srednji Bistrici so obiskali predstavniki pokrovitelja — Gradisa iz Ljubljane —; v Črenšovcih pa so prišli v goste učenci in učitelji osnovne šole iz Desiniča (občina Pregrada v LR Hrvaški). Z omenjeno šolo so 25. maja podpisali listino o pobratenju, sedaj pa so jo še slovesno razglasili. S to listino so se dogovorili, da bodo razvijali bratstvo in prijateljstvo, in to predvsem preko raznih interesnih dejavnosti učencev.
J. G.
Melioracijski shod pri »Copekovem mlinu«
Tačas, ko drugje v Evropi bivše melioracije renaturirajo (zemlji vračajo prvotno podobo) — ker, kot kaže, z njimi niso izboljšali naravnih razmer — pri nas na veliko bul-dožeriramo in bagramo. So kakšne možnosti, da bi tiste, ki razpolagajo in upravljajo s stroji, s katerimi se gredo zemljiške posege, prepričali, da jih preusmerijo v urejanje javnih smetišč in zavarovanje zajetij pitne vode? Se ne bi dalo preiti na t. i. mikromeliora-cije oz. na nove načine izboljševanje kmetijskih površin? O vsem tem in še marsičem bo govor to nedeljo dopoldne (začetek ob 10. uri) pri »Copekovem mlinu« na potoku Črncu v Mali Polani. Okolje kot nalašč za tovrstno izmenjavo mnenj, saj je sklicatelj, občinska konferenca ZSMS Lendava, na vabilo pripisal, da se bo vse skupaj dogajalo blizu Velike Polane, kjer je bil rojen Miško Kranjec oz. na obrobju največjega gozda črne jelše v Evropi, ki mu zavoljo nevarnih posegov v prostor grozi počasno izumiranje.	B. Z.
Krajevni praznik v Gornjih Petrovcih
Pri Osnovni šoli Gornji Petrovci je’bilo v nedeljo precej živahno. Ob obletnici ustanovitve društva kmečkih fantov in deklet so pripravili proslavo s povorko in kulturnim programom. Organizatorica prireditve je bila krajevna konferenca Socialistične zveze. Prireditev, na kateri se je zbralo veliko ljudi, se je začela že ob 9. dopoldne in je trajala vse do poznega popoldneva. Po pozdravu udeležencev in gostov so sledile zanimive igre, predvsem tekmovanje koscev, s katerim so obudili spomin na pretekle čase. Pomerili so se tudi pionirji in cicibani, za prijetnejše vzdušje pa je poskrbel ansambel Orfej. Ob tej priložnosti so organizirali tudi kramarski sejem, ki je vzbudil precejšnjo pozornost.	M. J.
NA OBISKU V DOLGI VASI
PRVO NASELJE V DRŽAVI
Potniki, ki na mejnem prehodu Dolga vas prestopijo madžar-sko-jugoslovansko mejo, pridejo v Dolgo vas — prvo naselje v državi. Seveda so pri tem občutki različni; če je turist iz kraja, ki je na repu napredka, si bo ustvaril dobro mnenje, in narobe: potnik iz lepše urejenih krajev se bo najbrž zdrznil. Vzrok več, da bi krajem ob mejnih prehodih morala posvetiti večjo skrb ožja ali celo širša družbenopolitična skupnost. Ker pa tega ne počenja, se v krajih ob meji prebijajo kot povsod drugje: z veliko volje in malo denarja. Dolga vas pri tem ni izjema.
Dolga vas je samostojna krajevna skupnost. V njej živi 728 prebivalcev, od teh 90 Romov, ki so tod naseljeni že dolgo in so tako sestavni del vaškega življa. Živijo sicer na robu vasi, vendar ne na obrobju, kajti vključujejo jih tja, kjer pokažejo zanimanje za sodelovanje.
Dolga vas je eno redkih vaških naselij, ki se ponašajo z industrijskim obratom. Tam je namreč Opekarna, ki daje delo nekaj deset vaščanom, pomembno pa je tudi, da se ta organizacija vključuje v vsa prizadevanja krajevne skupnosti za napredek. Nekaj rezultatov, s katerimi so se nam pohvalili ob našem obisku v Dolgi vasi: zbirali so denar za sofinanciranje prizidka k osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, s svojim finančnim deležem so pomagali pri zidavi otroškega vrtca, posodobili so ulično razsvetljavo, uredili vaški dom, mrliško vežico, namestili hidrante, gasilci so pred kratkim dobili avto TAM 80, za katerega so tretjino denarja od skupne vrednosti
PRIMER S SOBOŠKE AVTOBUSNE POSTAJE
Kjer se prepirata dva
Vrsto let sta se Avtobusni promet in Hotel Diana dobro razumela. Zaostrilo pa se je tedaj, ko je gostinska organizacija prenehala sofinancirati vzdrževanje sanitarij na avtobusni postaji v Murski Soboti, in sicer ob ugotovitvi, da cena avtobusne vozovnice vključuje tudi ta strošek. V začetku prejšnjega tedna je Avto-
bušni promet postavil v čakalnici pred sklopnimi vrati klop z visokim naslonjalom in tako preprečil svojim potnikom, da bi direktno iz čakalnice prehajali v bife Diana. Direktor Avtobusnega prometa nam je zatrdil, da je (njihova verzija) postavitev klopi v korist potnikov, ki imajo zdaj več možnosti, da med čakanjem na avtobus posedijo. Žal pa ta trditev ni dovolj prepričljiva; verjeli bi ji, ko klopi ne bi postavili na tem mestu. Očitno je med vodilnimi v prevozniškem in go-
19 milijonov prispevali občani, nekatere delovne organizacije in tudi posamezniki .. .
Pa načrti? Teh je veliko! Z ne-katerimi so predstavniki vasi prišli na dan, kajti vseh zagotovo ne bodo uspeli uresničiti. Tako bodo skušali urediti zametek vaške kanalizacije, in sicer na ta način, da bodo v obcestne jarke ob glavni cesti položili cevi. Dobršen
VEŽICA — V Dolgi vasi so z denarjem krajevnega samoprispevka med drugim uredili mrliško vežico. Foto: Š. S.
del vasi je na pobočju hriba in odplake iz marsikaterega gospodinjstva odtekajo v obcestni jarek. Seveda to ni le »izum« Dol-govaščanov. Potem bi radi še asfaltirali dva odseka vaške ceste. Del denarja, ki ga bodo zbrali z novim samoprispevkom, o katerem se bodo odločali še v letošnjem letu, nameravajo dati tudi za telefonsko omrežje. Glavni telefonski kabel od poštne centrale v Lendavi je že na začetku vasi, zdaj pa je treba urediti priključ-
stinskem podjetju hudo zaškripalo in posledica tega je omenjena — klop, ki jo seveda vsi potniki kritizirajo. Kaj neki bodo še rekli, če bo Avtobusni promet odprtino zazidal? Vodilni mož tega podjetja te možnosti ne izključuje, trdi pa tudi, da ni nikjer »zapisano«, da mora biti iz avtobusne čakalnice neposredni
vhod v bife, češ da je zunaj na avtobusni postaji kiosk, kjer se potniki lahko okrepčajo. V Diani seveda niso navdušeni nad klopjo, saj se je promet v bifeju prepolovil. Zdaj morajo namreč potniki v bife skozi druga (zunanja) vrata, so pa tudi taki, ki preskočijo pregrado v obliki klopi. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi pregovor. V tem primeru »tretji« preklinja.
Tekst in foto: Š. Sobočan
ke. V Dolgi vasi bodo v prihodnjem letu, ko bo to omogočala poštna centrala, dobili 76 telefonov. Kaže, da so bili nekateri vaščani ob strani, saj je v vasi 172 gospodinjstev. Priložnost za priključitev na telefonsko omrežje je nekaterim preračunljivcem splavala po vodi. Je pa tudi res, da imajo z vodo — deževnico hude težave, kajti često se zlije
po pobočjih v dolino in naredi veliko,škodo. Nov referendumski dinar bodo zato namenili tudi za urejanje hudournikov.
Bo 320 zaposlenih, 72 zdomcev in 5 čistih kmetov zmoglo zbrati denar za vse našteto? Iz-kušnje iz prejšnjih let kažejo, da v krajevni skupnosti znajo načrtovati, zato se najbrž tudi pri pripravljanju osnutka programa za nov referendum niso zmotili.«
Š. Sobočan