16
Ijana war bis zum Zusammenbruch dci östcrreiehisch-ungarisehen Monarchie fürs ganze Gebiet Krains zuständig, nach dem Jahre 1918 aber fürs slowenische Gebiet im Rahmen Jugoslawiens. In 1919 kam es auch zur Lagca'ndcnjng, so daß die Kommission zum höchsten Verwallungsorgcn für den ßercieh der Agraroperationen v urde, indem auferster Instanz Lokalkomissarc in Ljublana und Maribor wirkten. Der Vcrwaltungsidtz der beiden war jcdoch in Ljubljana.
Die amtlichc Ccschäfl.Tührung der Kommission für Aijraropcrationcn wurde durch den Befehl der Minister für Landwirtschaft, des [nncrcn, für Rechtspflege und Finanzen aus dem Jahre 1888 festgesetzt Dieser Befehl bestimmte die Zuständigkeit einzelner Verwaltungsorgane, ihre adn inistraiive Geschäftsführung, Akicn-gcschäftiführung, sowie die Aufbewahrung der Agrar-Dperationsaktcn. Das Archivgut umfaEJtc die Akten der
Kommission für Agraroperationen und die Akten der Lokalkommissarc für Agraroperationen. Die Akten wurden nach den einzelnen Agraroperationen geordnei. Für jede Agraroperation gibt es ihr eigener Dossier. Die Akten wurden in Dossiers nach zwei Systemen geordnet: die Akten der Dossiers mit dem Buehstaben -(RU, NU, NDZ, PL, ZL und MEL) und Nummerrcgi-stralurvcrzciehnis wurden nach den Arehivgutgatturnen in vier Gruppen geordnet: Er (Evidcnzrc^istcr), Akten nach dem Inhalt, Hilfsmittel und tcchnischc Aklc; die Akten der Dossiers nur m l dem Nummerrcgistralurver-zcichnis haben 'cdoch keine besondere innere Klassifizierung. Ursprünglich wurden die Dossiers nach den laufenden Ziffern geordnei, später aber zwecks der übersieh! liehkeit nach der Abc-Ordnung der Agraropcra-tionsnamen. Das Archiv der Republik Slowenien übernahm das Archivgui in 1977.
Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šolskem muzeju
Branko Šuštar
Žc iz zvestobe svoji tradiciji jc sodeloval Slovenski šolsk muzej s si-cr skromnim prispevkom na posvetovaniu o zgodovini šolstva in prosvete v Istri.* Muzej jc bil namreč ustanovljen leta 1898 kot Šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva1.
Pregled vl ov za zgodovino šolstva v Istri predstavlja predvsem arhivsko gradivo izl arhiva našega mu/Lj; , !i se nanaša zlasti na področje severne Istre, gradi o o učitclj^k n društvih pa na širše področje, zato jc tudi nekoliko podrobne*"; prikazano. Pri takšnem pregledu upoštevamo seveda historično mejo Istre, ki na severu me na mesto Trst, deželi Goriško-Gradiščansko in Kranjsko (po upravnih mejah do leta 1918), tako da so sodili k šolskemu okraju Koper tudi kraji južno od Trsta, ki so danes v Italiji, k šolskemu okraju Volosko pa thdi del oodročja republike Slovenije3.
Če si dokumente, ki se nanašajo posebej na severni del Istre ogledamo po krajevnem principu od zahoda proti vzhodu, omenimo najprej zanimivo kroniko osnovne šole v Boljuneu pri Trstu s podatki od leta 1849 dal,*e. Posebno mikavni so fpisi v zgodnjih dvajsetih letih, ki pričajo o italijaniz^ciji šole in preganjamu slovenskih učiteljev. Šolski voditelj Anton Bcrce ic za^ is šolskega leta 1924/25 zaključil v Jugoslavip, kamor seje umaknil in kroniko »le po slučajM rešil z rok uničevalcev4«.
Iz šole na Spodr'.h Škofijah - te so za razliko od bližnjega Boljunea danes v Sloveniji - je ohranjena Šolska kronika, ki jo je med >cl I^O? in 1913 pisal tamkajšnji šolski voditelj Josip Bcrtok. Kronika odstira pogled na nastajanje šole v tem kram na prelomu stoletja in na narodnostne, kulturne ter Kospo darske razmere I »tužm Istri«, kakor večkrat zapise kronist5. Arhiv muzeja hrani tud. knjigo zapisnikov Slovenskega učiteljskega društva za Istro, ki
vsebuje zapise sestankov društva od 4]. letnega občnega zbura pri Sv. Ani pri Trstn maia 1923 do od-borovih sej v letu 1925, npr, v «jemanjih »pod milim nebom na travniku« v marcu tega letaC
S področja nekdanjega šolskega okraja Volsko jc Šolska kronika iz Brezovice pri Kozini, ki jc siccr pisana po drugi svetovni vojni, a prinaša podatke o razvoju šole od leta 1856 do ukinitve šole skoraj sto let kasneje7. Zlast pa jc bogato, :>ieer ne prav obsez.no, arhivsko gra< *vo Okrajnega šolskega nad-zormštva Jelšane (Schulbezirkaufsicht - (spe/ione diseretualle delle Seuole) za čas, ko <e službo šolskega nadzornika opravljal jejižanski dekan (do leUi 1867)K. Dokumenti nud _,o podatke o šolah v .lelsa-nah, Hrušici, Podgradu, Podgrajah na slovenski in o Klani, Munah, Vodicah ter Bergudu na hrvaški strani republiške meje. Omembe vredni so poleg okrožnic in razpisov učiteljskih mest (tudi s širšega področja), tudi popis nedeljskih Sol v okraju Jclsa-ne iz leta 1860 in podatki o stanju ljudskega šolstva iz let 1854 in 1862 na tem področju. Zanimiva jc tudi Pcsma pevana na sveršetku školskoga leta 1852 na učionici KlanjME, ki jo jc »ponižno poklonil Ivan Korban, učitelj«. Trctj;1 od osmih kitic nas seznania tudi s poukom: »Citat nc samo Po domačinsko, Mi znamo dobrahno. Po Ui ['lansko liczikoslovjc Cisti ilirsko Smo se mi učili Koristno nam bo.« Tudi pri šc tako skopem orisu nc moremo mimo pred več kot 30 leti napisane rapravc Franccta Ostanka, junija 1989 umrlega ravnatelja muzeja v pokoju. Razprava nosi naslov »Slovcnsko-hrvatska
17
jezikovna rneja v Istri. Gradivo za obdobje 18601956« in posebej obravnava tudi šolstvo na tem ozemlju in na podlagi šolskih kronik predstavlja učni jezik na šolah, nudi pa se obilico drugih podatkom9. Razprava sicer še ni bila objavljena, je pa poznana in citirana'0 ter ¡e za čas okoli sredine 50. let tega stoletja s podatki s terena že zgodovinski vir.
Nekaj arhivskega gradiva je zbral muzej tudi ob pripravi razstave Naše goriško in istrsko begunsko šolstvo 1914-1918 v letu ] 97311. Tudi v t.i. NOH arhivu hrani muzei več gradiva o prosvetni dejavnosti v Slovenskem primorju'-, nekaj gradiva pa je iz prvih povojnih let13.
Preden podrobneje navedemo gradivo učiteljskih društev vsaj omenimo še druge zbirke muzeja, ki hranijo tudi vsaj nekaj gradiva o istrskem šolstvu, posebej za severni del Istre. Tako lahko podatke o šolah iščemo tudi v dokumentacijski zbirki muzeja - za kraje zahodno od rapalske meje jc :icer nekoliko skromnejša, obsega pa tudi izvestja nekateri! istrskih srednjih šol, npr. gimnazij v Kopru, Bizinu m Pulju, učiteljišč;] v Kopru, višje realke v Piranu, realne gimnazije - višje realke v Bazi« in ženskega lieeja v Pulju ter koprske osnovne šole od druge 'olovice 19. do začetka 20. stoletja. Med tiske v dokumentaciji pa ie razvrščeno tudi za službene potrebe tedanjih upravnih organov razmnoženo :tnc poročilo o stanju ljudskega šolstva v Istri za leta 1904-190514. V sicer bogati biblioteki muzeja pa lahko najdemo tudi pedagoško časopisje 15 'n učiteljske šematizme (t.i. ročni zapiski) ^ s podatki tudi za Primorsko ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. V razstavni zbirki muzeja pa razen nekaj gradi a o koprskem učiteljišču ter dokumentov begunskega. šolstva 1914-1918 ter nekaj fotografij (učitelj z učenci: Koštabona' in Puee v Istri 1917), gradiva o Istri skoraj ni.
Precej pa jc v arhivu muzeja gradiva o učiteljskih društvih ki se za razliko od omenjenega arhivskega gradiva, ki je vezano na kraje severne Istre, nanaša na celotno istrsko področje. To gradivo jc v fondu ¿ave-'c avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, ki obsega gradivo med leti 1869 in 1920, v obsegu 1,3 tekočega metra. Zaveza je združevala slovenska in istrsko-hrvatska učiteljska društva. S področja Istre najdemo tako podatke o štirih učiteljskih društvih: Slovensko učiteljsko društvo za koprsk okraj s sedežem v Do'ini (od leta 190* imenovano Slovensko učiteljsko društvo v Istri) jc bilo v zavezi od njene ustanovitve, Učiteljsko društvo Narodna Prosvjeta s sedežem v Pazinu ¡c bila vjiavczi od leta 1898 do izstopa leta 1902, Krčko učiteljsko društvo pa od leta 1897 do 1902. Učiteljsko društvo za kotar Volosko jc bilo član zaveze od lc 892 do razpusta leta) 90617.
V fondu zave/c tako najdemo uradno korespon-ueneo med posameznimi društvi in zavezo v zvezi vsakoletnimi zborovanji. To so »društveni izkazi«, posebni formularji ?. podatki o imenu in sedežu dn štva in predsednika, številu članov, z imeni de-'egatov (za zborovanje), številom društvenih zborovanj med dvema zborovanjema zaveze, število pre-avyjjj in naslovov tem ter sklepi posameznih zborovanj društva ter »letni donesek Zavezi: od vsake-
ga pravega člana po 1 K«. Največkrat so posebej dodani še seznami članov posameznih društev. Ti podatk dajejc vsaj osnovni prikaz delovanja posameznega učiteljskega društva (število članov, zborovanj, teme -borovam), a so večkrat poročila o tem v pedagoških glasilih bogatejša. Tako je največ t-,kih društvenih izkazov za Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj (od ieta 1888 naprej), manj pa ostalih treh istrskih učiteljskih društev: 'a Narodn Prosvjeto in Krčko učiteljsko društvo za tri li štiri leta na prelomu stoletja, ko sta bili vključeni v zavezo, za Učiteljsko društvo za kotar Volosko pa od leta 1 898 do 1905.
Poleg tega so ohra^ieni tudi dopisi zavezi, največkrat nisnri ali dopisnice posameznih članov vodstva istrskih učiteljskih društev vodstvu zaveze, v katerih omenjajo razmere v istrskem šolstvu in obravnavajo različna vprašanja učiteljstva v Istri: place, problem konfesionalne šole, deputacija učitelj cv na Dunaj. Več pa jc tudi dokumentov o letnih zborovanjih zaveze na katerih so obravnavali istrske probleme (Bled 1901) ali pa jih jc zaveza priredila v Istri (v Pul a 1905, nameravani septembra 1914) oziroma večkrat v Trstu. Največ dopisov zavezi je mrd leti 1900 in 1902, ko je pisanje glasila zareze Učiteljski tovariš o Istri zaradi klcrikal-no-liberalnih nasproti doživelo nasprotovanje istrskih društev, posebej Krčkega učiteljskega društva in p i/inske Narodne Prosvjete, ki sta leta 1902'S tudi izstopili iz zaveze.
Po obji ivi člankov v Učiteljskem tovarišu o Istri v začetku leta 1900 jc poslala Narodna Prosvjeta uredništvu takle dopis: »Pustite, draga braco iz Slovenije. pustite d; i nadalje cvatc onaj licpi cviet sloge, liubLvi i mira izmediu svečenika : učitelja u Istri, pu.itit: nas u natrainjaštvu; mi ne čemo vašega švabskog otrova u naše bicdnc dvore. Pustite nas. da rukom o ruku sa svečenstvom nosimo zublju prosvjete i rodoljublja u siromašne kolibiee našeg mukotrpnog istarskog puka. ... Mi nemarno vremena za nekoristno brbljanje, nam su ruke žu-jjave, a čelo potno: al su izmučena uda 1 svečenika naših, koji su pnj nas rukave zasukali, te odpočeli težko d'elo prosvjete.
...slovenska braca, svečenstvo podpomaže zborom i tvorom učiteljsko diclovanje ... Dodii ... na-brcji par hrv. i slov. učitelja iz istre, Tal'¡ana našao bi mnogo) koji odobravaj u poütiCki život učitelja u Kranjskoj, što su sc bacili sasvim u okrilje liberalne stranke, te podpom azu paliti oganj bratoubojstva. ... mi ne čemo onih ezotičkih biljka: liberalizma i kle- kr 1 zma - crgo - tkn ga u Istri hoče izdajica jc ovog doma i roda, ruši teli jc mira i sloge i stog dalc-ko mu kuea od nas'9!«
V vodstvu zaveze pa so problem videli ncKoliko drugače in o izstopu Krčkega učiteljskega društva iz zaveze so razpravljal na seji upravnega odbora marca 1902. Izstop iz zaveze z »motivacijo, da na pada Ueit.Tnvar:« še vedno istrsko u itcljstvo, vzlic temu, da c »Zaveza« baje obljubila, da se »U.T.« ne bo več mešal v ¡trske razmere« je komentiral tajnik zaveze D.Čcsnik takole: »...nisem mogel najti (v Učiteljskim tovarišu) ničesar" kar bi utegnilo val i napram »Zave/i« toli občutljive tovariše 1: »ti ne« Istre, ... Ne morem pa zamolčati
18
svo|cga osobnega mnenja o tem tužnem pojavu ... da kranjjk klerikalni listi »Slovence«, »Slovcnsk; list« j.dr. že mnogo prej namigavajo in slutijo brcc. ki nam jih bodo šele pozneje delili naši dobri tovariši iz Istre. Istrsko ucitcljstvo jc samostojno, ono je - o tem s;m povsem prepričan - pod nekim upli-vom, ki mu »vodi mi;li in dejan* a« ...skuša ... ugajati onim, ki pretvarjajo vsakega tiberalea v hudiča in vsakega liberalnega komam v slona, ki pa za vsa zlodejstva, ki jih n.pr. ravnokar uprizarja tržaški lahonski ordinariat napram rodoljubnemu istrsko-slovenskemu sveeemstvu, nimajo niti rahle grajalne besedice-0!«
Ta nasorotia so se tako izostrila, da je postalo čudne, Če jc neko društvo poslalo duhovnika kot delegata na zavcz.ino zborovanje. Zato sc jc maj« 1903 Makarovie, učitelj v Jelšanah *n predsednik Učiteljskega društva za kotar Volosko, skoraj opravičeval vodstvu zaveze: »Kakor vid'tc, jc eden izmed naših delegatov pop (svečenik) Akoravno pop, je vendarle drugega kalibra kakor Dubrovič. Pošiljam Vam ga torej, kakor nekako ¡stisko »spe-e jaliteto« da bode imela Zaveza vsaj enega delegata duhovskega stanu. On sc kot učitelj strinia s programom »Zaveze« in je bil vedno moj zvesti sobojevnik, da, edini izmed vseh naših društvenikov, ko ic bilo treba zagovariati >iZavezo« ¡11 nUč.Tovari-a« pred enim ietom. ko seje šlo za tem, da bi tudi naše društvo izstopilo iz Zaveze - . ... sc od ene strani boji napadov od njegovih tovarišev duhovskega stanu . od druge strani pa eventualnega ža-lenja od njegovih kolegov ueitcijsBga stanu, radi njegovega - kolarja. Upam, da se poslednj: nc bo zgodilo
Zanimivo je omenili podrobneje dve drobtiniei z zborovanja zaveze v Pulju, kije bilo od 13. do 15. avgusta 1905 v dvorani hotela Hclvedere. V Času zborovanja so obiskali Pulj tudi zadarski liberalci in prišlo je do demonstracij. V predlaganem konceptu odgovora kakšnemu (italijanskemu) glasilu beremo: »Mi nismo došli u Pulu ... da demonstriramo, nego da razbrstrimo stvar o liberalizmu i klcri-kalizmu u Istri i da oduševmio naše drugovc proti klerikalizmu u kojem su posvema zagaznuti22.« Po puljskem zborovaniu jc predsednik koprskega učiteljskega društva Anzlovar p,sal zavezi, da jc na mestništvo v Trstu grajalo okrajno glavarstvo v Pulju, ker ni poslalo vladnega komirarja, ki bi preprečil preveč politične zaključke tega zborovanja. Menda sc ic govorilo celo o razpustu zaveze zaradi tega. »Imenitno je pa vendarle kako vladajoči krogi vsak proslejši, če prav še tako nedolžen po;av duha in izraz mnenja, ki ni prikro cm po njihovi Šabloni, smatrajo pclit*Čno nevarnim^!«
Zaveza, ki seje prav ob pristopu istrskih učiteljskih društev preimenovala iz. Zaveze slovenskih učiteljskih društev v Zavezo avstriiskih jugoslovanskih učiteljskih društev, si ;c ob svoji 25-letnici spet pr zadevala, da bi to ti'di bila. Tako so v letih 1911 in 1912 spet razmišljal! o povabilu istrskim in tudi dalmatinskim učiteljskim društvom, da se vključijo v zavezo, istrskim društvom, ki so jih »razna ne.iporazumljenju, še bolje pa intrigi naših pcliticnih nasprotn*kov ... dovela do izstopa«, so nameravali poslat' povabilo. Ko >0 povprašali
prol*. Pribil;! za nasvet, jim e januarja 1913 odpisal, da bo bolj ali manj klerikalno društvo na Krku le težko pristopilo, pri Narodni Prosvjcti večjih težkoč nc bi bilo, društva za Volosko pa ni. »Za Dalmacijo nc vem ničesar. Terra incognita22.«
OPOMBE
*Posvctovanjc jc 8. in 9. junija 1989 Pripravila Ptdago-ška fckultcia Rijcka, oddelek v Puli (['rim. poročili: Kronika 37/1989 sir 320 in Zbornik /a zgodovino šolstva in prosvclc 23/1990, sir. 152-153).
I. Pravila Šolskega muzeja slovenskega in stisko-hrvat-skega učitcljstva. Učiteljski tovariš 1897, sir. 258-265, ponatisnjena v: Franco Ostanek: Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Ljubljana 1956, str. 98-100. - 2. Pregled gradiva, kf JB hranijo zbirke Slovenskega šolskega muzeja, je objavljen v delu 1 .Ostanka pod op I v publikaciji oli sedemdeset let niči ustanovitve muzeja I9fi8 In ob osem-dcsctlctnici 1978, arhiv Slovenskega šolskega muzeja pa je predstavil ]*'.Ostanek leta 1965 (Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, str. 546-547), Andrej Vovkc pa poldrugo desctleljc zatem še posebej (v: Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, IV/1981, str. 120-121). — 3. Pliiv naz.orno so predstavljene šole v šolskih okrajih Koper in Volcsko v Istri / šolskih šematiz-mih, npr. Ročni zapisnik za slovenske ucitcljstvo. S.Primožič, Postojna, Ljubljana, 1894-1915. — 4. Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (odslej. Arhiv Si M), la.scikel (f.) 14 V. — 5. Arhiv S?M, f. 178. Kronika je bna z. nekaterimi opombam' in uvodom objavljena v časopisu za slovensko krajevno zgodo ino (prini. li. Šuštar: Jns. Dcr-tok-Krotrka dvorazredn ljudske šole na Spodnjih Škofijah. Gradivo za podoho Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900-1913, v: Kronika 37/1989, str. 76-96). —6. Arhiv Si M, f. 179 - objavi je Bi kroniko z opombami naj bi pri nesla druga številka revije Anrialcs, Arilili Koprskega pri-morja in bližnjih pokrajin. — 7. Arhiv SŠM, f. 18'. — 8. Arliiv S^M, f. 89. Za zgodovino šole v Jelšanah prim, tudi U.lioŽK, Zaeetek in razvoj šole v Jelšanah, v: Kronika 14/1966, str. 18-25. — 9 Arhiv SŠM. f. 106. Razpravo bo posthumnn objavila prva številka revije Annales leta 1991. — 10. Npr. v.Selimidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 111, Ljubljana 1966, str. 462, op. 549.— 11. Arhiv SŠM. f 280. Za to tematiko priin razpravo Andreja Šavlija: Naše goriško in istrsko begun iko iolstvo v prvi svetovni vojni, v: Zbornik za liistoriju školstva i prosvjelc, VIIJ Zagreb 1974 in tekst G vida Stresa v katalogu razstave v S1: ¿1 leta 1973 — 12. Arhiv SŠM, »NOli arhiv«, f. 155-177, za Slovensko priintirje posebej f. 168, 169, 171, 172. /.a to tematiko krim. knjigo Slavien Pavlic - Viktor Smoiej: Partizansko šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1981. — 13. Arhiv SŠM. C. 344-358: Pokiajinski narodnoosvobodilni odbor za Slo vensko primorje in Trst. pros veta 194^-1948. — 14 Dokumentacijska fbirka obsega letna (tiskana) poročila šol, mape šol s povzetki Šolskih kronik, biografije učiteljev in fiitotcko šolskih stavb. Iz.vestja s področja Istre so: Programina deli' l.R. Ginnasio di Cfflfldistria 1863-1916, 1920-1929, 1934; Programm des k.k. Staatsgymnasium in Pisino (zu Mitteiburg) 1874, 1877-1879, 188V1887; - Programni do k.k. StaatsGymnasium in Pola 1904 191 1 /12 - lierieht der k.k. Lchrcrbildungs-Aristalt in Capodistria 1899/1900, An-nuarin del li.lnsitutu Magistrnlc maseliile (seuolc norma-Ic) di Capodistria 1919 1921; - Progiamma dclla l.R. Seno I a rt ni superire 1872/73, I87E7« 882/83; Annu-ario del Ginnasio rcalc e Scuola realc superiore provinci ale 111 Pisino 191 1/12; Ličen Provincial fcminilc »Regina Elcna« - Pola, Annuario 1919/20; ClassiTieationc ...
Ii)
dcllc f:uilc populari di prima classc di Capodisiria Smo dcllc scuolc populari ... di Cupodistria I90I-I906' Jahrcsberieht iibcr dcn Zus.and dcs y:]ksschulwcscns in Istricn pro 1904-1905. — 15. Od istn-kcga pedagoškega časopisja jc v biblioteki muzeja komp zten tržaški Učiteljski list 1920-1926- ena številka (12/1912) Hrvaiskc školc, Narodne prosvjete pa ni. Vesti o šolstvu v Istri pa ¡o objavljali tudi slovenski učiteljski 1'StU rjosebcj Učiteljski tovaiiš 1861-1941 in Pipc.nik 1880-1949 (prim.članek A Vovka in bibliografijo Tatja-?QSH°jan v: Popotni k-Sodobna pedagogika, Ljubljana 1980). — 16. Od Šolskih šcmatizmov (te brani tudi biblioteka SSM) omenimo vsaj Popotnikov koledar za stoike učitelje, Maribor 1886-1896 in Ročni zapisnik za slovensko učiteljsivo, Postojna, Ljubljana, 1894-1915, ki Pi lasajo podatke tudi za Primorsko (prim. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v dc/ciali Koroški Kranjski, Pri morju in Štajerski do 191R. Zgodovinsko biblio-g alsk: vodnik, red. J.Žontar, G raz... 1988, o šolstvu posebej 248-256), za zgodnja dvajseta leta pa Ročni zapisnik »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922,1923 (Trst). — 17. Arhiv SŠM, fond Zaveza avstr. jugoslovanduh učiteljskih društev (odslej: Zaveza), f. 5], ]. istrske razmere, 2. Pismo Učiteljskega drujtva ■rodna Prosvjeta uredništvu Učiteljskega tovu-nsJ Buzet 25. januarja 1900. — 18- Arhi\ SŠM- Zavc-Za, t. 7, zapisniki vodstva Naveze, tajniško poročilo pri seji u|jca ,■ icga odbora, 3 1.3.1902 — ]9. Arhiv /a-' '^6, Pismo Makaroviča iz Jelšan, predsednica lUeiteljskcga društva za kotar Volosko 15,5.1903. — To;arhlv ltM' Zaveza, f. 23: XVII. glavna skupščina ' J05 v Pulju, 1/7, demonstracije. — 21. prav tai« 1/19, Pismo M.AnžIovarja, predsednika koprskega učiteljskega Rušiva vodstvu Zaveze, Boljimcc, 26.8.1903. — 22. Arhiv SSM, Zaveza, f. 31 III
ZUSAMMENFASSUNG
Die Quellen für die Geschichte des islrianichcn Schulwesens im Slowenischen Scliulmuscum
Bnmko SuStnr
In seinem Beitrag stellt der Autor vor allem das Archi' gut im Slowenischen Scliulmuscum in Ljubljpna vor, dae in 1898 als Schulmuscum der slowenischen und der kroatischen Lchrcrscbaft aus IStrien gegründet wurde Er weist auT drei Schulehronikcn hin 'BHjuncc bei Tricst, Spodnje Skofijc, Brczovica bei Kozina), auT das Protokollbuch des Slowenischen Lchrcrvnrcins für IStrien, auf das Archivgut der Bczirksschulaufsichtsbc-hörden (Inspczionc discrcUalc dcMc Scuolc) und auf das Archivgui betreffs der liildungslätiskcil im slowenischen Küstenland während des 2. Weltkrieges und in den ersten Sachkricgsjahrcn. Kr macht auch auf die (noch) n ich ver-öflcnilichtc Abhandlung von FOstanck »Slowenischkroatische Sprachgrenze in Istricn. Archivgui für den Zeitabschnitt 1860 1956« aufmerksam. Ein wenig eingehender wird das Archivgut m Bestand Verband der Östc rrc. eh isch-jugosl zwischen Lchrcrvcrcinc, über die Mitarbeit von vier Lchrcrvcreinen aus Istricn im Verband Slowenisches Lchrcrvcrcin für den Kopcr-Bczirk war der Vc bandmitglicd am längsten, das Lchrcrvcrcin für 'fch Bezirk Volosko von 1892 - 1906, das Lchrcrvcrcin Nationale Ausbildung mit dem Sitz, in Pazin (Miltcr-burg) flncl dss I ihre verein aus Vcglia waren Mitglieder nur cini«c Jahrc am Jahrliundcrlübcrgang. Sic sind im .laiirc 1902 wegen A?pcki der libcral-lHrikalcr Gegensätze aus dem Verband ausgetreten.
Vpliv dri :b(>nockononiskih sprememb na ^ orizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945- 1991
Marija Kos
'■'z.navanjc družbenoekonomskega razvoja nam Pomaga pri arhivskem delu ¡nje temelj za va1ori?.a clJo oziroma za pridobivanje arhivskega gradiva pomembnih ustvarjalcev. S preučevanjem posa-roegiih ustvarjalcev arhivskega gradiva ne more-111 ° spoznutj njihovega pravega pomena, ampak ;imo zlasti dobro poznali družbenopol tične .n ekonomske razmere, v katerih so ustvarjalci delovali- V nadaljevanju bom prikazla, kakšne so bile £ azmere v naši državi od leta 1945 do 1991 in 1sl vp'ivale na razvoj gospodarstva. Ub koncu druge svetovne vojne leta 1945 je vodstvo Komunistične paitijc Jugoslavije hkrati s prejemom pc 1 itične oblasti začelo poslavljali temelje Posla vil c v novega gospodarskega sistema. Na Pretil kc.ngresu KPJ leta 1948 v Beogradu je Horis Kidrič dejal, da so s socialističnimi metodam izkoreninili birokratsko parazitski značaj kapitali-allenega gospodarskega sistema,1 To so dosegli z
zaplembami, prisilnimi upravami, naeionali-.aci o in agrarno reformo.
Za temelj celotnega gosnodarskega razvoja so po sovjetskem vzoru postavili industrializacijo in eleKt Akacijo. Za te xc industrijo in energetiko so nemenili 90% vseli investicij v gospodarstvu. V ospredje so postavili razvoj metalurške in bazične industrije. Poleg tega so načrtovali največje povečanje proizvodnja v kovinski, kemični in električni industriji ter v : dustr.|i gradbenega materiala. Težišče indusi -alizacijc ic bilo na razvijanju energetskih virov, na p zvečanju surovinske podlage in na izgradnji ključnih zmogljivosti za predelavo surovin. Naj navedeni neka primerov. Leta 1948 so začeli grac,;ti hidroelektrarni Vuzenico na Dravi m v Medvodah na Savi. Ob koncu leta 19*50 so odprli nov premogovnik p:i Soštan,u in ob niem zgradili termoelektrarn^ Na Jesenicah so začeli obnavljati železarno, leta 1949 so odprli novo valjamo Gra-