V domovino! i.
JCIula je vesna nad poljem                   In pokazale nam črešnje
tiho, skrivnostno kot sen                  svoj so prenežni nakit,
in poljufaila zemljici                            s cvetjem prijazni naš vrtec
gorko oklep je leden.                        danes je ves že pokrit.
Mrzle zbežale so burje                     V vrt, tja med cvetje dišsče
daleč za sive gore;                           grem, ko umrje nam dan;
mehke so sapice prišle                    sape nad mano šumijo,
v naše prelepo polje.                        plavajo v severno stran.
Plavajo v kraje, kjer bistra 5ava med polji šumi — Ah, da bi mogel jaz z njimi tja do domače vasi!
II.
Južna noč, oj, nofi čarobna             Južno je nebo razpeto
nad menoj leži;                                  svetlo nad menoj —
v srcu sanje se budijo                      a pod lepšim izprehaja
iz minulih dni.                                     danes duh se moj.
Tamkaj ob zeleni Savi misli plavajo in domačo sveto zemljo poljubavajo . . .
Borisov