MESTNO GLEDALIŠČE
NA ] E SENICAH
BSiROlp JAVKO TOŽILSTVO
V LJ U B LJANI
došio - 9 IL iai52
GLEDALIŠKI LIST
Alfred Geh;y — B. Cigoj
V
SeJŽa MldjtiWpjjz
Sezono 1951-52
Štev. 3
PREMIERA
v nedeljo, dne 3. februarja 1952 ob 19'30 dri
ŠESTO NADSTROPJE
Igra v treh dejanjih (devetih slikah)
.Napisal: Alfred Gehrÿ;-ifi Preyedèl: B. Cigoj. Režija in. scena: Srečko. Tič ..
Max Lescaiier	. .	.	. Bojan Čebulj
Germaine Lescâlierjeva .	.	.	•	Alma Jeramova ,
Berte Ard:g-oiva : ...	.	.	Ančka Tičeva/ ;
Gospa. Maret-jeva	.	. ..	. -	.	-	.	Mara Novakova
Gospod .Mar et .	..	..	.	■	•	France Cegnar
Eduige Hochepot-jeva . • . . '	.	.	.	.	Vida Dornikcva .
Jeanette v .....	.	.	Tatjana Gostiševa
Hochepot	.	.	.	.	.	....	Vende -Sadar
i JÿWî/fiL	Srečko. Tič
Joj o . .	.	..	;	.	.,	Danilo Gostiša
Slavko Polanc j-,
SfS Jonval .	.	.	.	.	.	.	Milan Dornik
•'A* Irefife ....	...	. Vera Tomažev1 a
Robert	.	.	. .	.	.	Vlado Nikolavčič
Najemnik; da tretjega nadstropja . Jernej Pogačnik .. Zdravnik ...	.	..	.	^	.	..	Alfonz Oblak
Postrešček	j • ' •	•'l • Stane: Hribar '
Bob .	.	..	.	.	I	. . .	Stane Jagodic
.... ’..Neki gospod	.	.	.	.	.	.	* * *
Dejanje’ se godi v Parizu ihcd obema vojnania . Daljši odmor po peti shk£'
Odrski mojster: Franc Mikelj. 'it- Razsvetljava: Stane Jagodic. -— ■	1	Suflcrka: Jožica Filejeva . ■	■’
GLEDALIŠKI LIST
Št©v 3
ey' MESTNEGA GLEDALIŠČA NA JESENICAH
A 1 f r e .d G e h ry
Šesto nadstropje
. Alfred Gehry je med obema vojnama bil .dalj časa generalni tajnik . Pitojevih gledališp „Theatr.e dcs Arts“ in ¿Theatre7 des Avenues“ v Parizu. Pred drugo svetovno vojno jp-poslril/dopisnik švicarskih, listov.
•: Svojo literarno kariero jo začel.kot pisatelj ljudskih romanov. Od L 1925. . piše ctea|me. Vendar mu razne njegove enodejanke niso prinesle uspeha, dokler 1. 1937. ni zaslovel s svojo' dramo „Šesto nadstropje“.
Kje jd vzrok, da je to delo želo tak uspeh? Poleg drugih vrednosti je delu prinesel uspeh verjetno predvsem Gahryjev način, kako ganljivo dn preprosto slika človekovo! potrebo, da v vseh mogočih prilikah manifestira svojo zavest, slcupnosti, pa naj' bodo zunanje vezi še tako slučajne, kot je okolnost, da v velemestu stanuješ v istem nadstaopju, da te poveže enkratno skuphb veselje ali skupna žalost. Ta lepa in ganljiva zavest človekove. moči in slabosti, kolektivne sebičnosti in osebne požrtvovalnosti, ki Veže ljudi od najmanjše edihice —■ rodbine do kupnosti naroda in drža^-ve, je. našla v'Gehryju pisatelja;.Id ji jev „šestem nadstrbpj.u“ postavil trajen spomnik. In kje je Gehry našel, ljudi, da na njihovi usodi opisuje to zavest skupnosti? Med velemestnim proletariatom, v tej mešanici fantastov, zaljubljen cev, do skrajnosti' požrtvovalnih delavcev, toda samih revežev, ki žive bolj od' nade ,na lepši jutrišnji,dan kot od vsakdanjega kruha. Velemestna kloaka. Ta pril j ubij eni. izraz za tako okolj e ' smo 7 že neštetokrat' culi in brali v raznih knjigah, za Gehryja pa so vsi ti stanovalci „Šestega nadstropja“ sama- „jagnjeta“. In jagnjeta so tudi v resruči. Kajti pri: vseh svojih majhnih, slabostih in napakah, V katere jih žene življenje; spi vsi v 'svojem srcu dobri. Še zapeljivec Jonval se ti nazadnje zasmili, ko v obupu zavpije: Strašno jd, "če človek ne more ljubidi nikogar“. , .
Gehfy je mojster v sUkajnju vzdušja. „Tu v Šestem nadstropju se nikdar ptič y ne zgodi", pravi .lastnice, hiše. Saj res. Vse te majhne drame in prepirčki' niso vredni omembe, vse te tragedje in smeh teh majhnih ljudi so ile pena velemestnega življenja. . Saj .se
vse srečno konča! A koliko ljubezni, koliko, dirike je pokazal Gehry pri' slikanju tega nedolžnega; vsakdanjega vzdušja! In ko-- liko prizanesljive ironije!
Čustveno središče drame je v ljubezni skromnega delavca do pohabljenega, zapanjenega dvajsetletnega dekleta, ki še ne pozna življenja, in v ljubezni tega neizkušenega dekleta do mladega hohštaplerja - šansonieja. Okoli tega konflikta se-vrste dogodki, zaradi njega žalost in veselje vsega kolektiva Šestega nadstropja A ta ljubezen? Enkratna :— mogoče tudi ne — vendar -užaljena, 'tepr-tana1, kakor se tako često zgodi s pravo ljubeznijo. In vendar lepa in dragocena, ker je zrasla v srcu nepokvarjenega dekleta,'hkrati pa prečiščena in povišana v odpovedi mladega delavca Joje-ja.
Vendar Gehryja ne zanima osebna drama Eduigina, Jojo-jeva ali Jonvalotva. Gehry ne odgovarja na vprašanje: zakaj je tako, Gehry ne razglablja, ne anaiBIziiia. Gehry slika samo vzdušje Šestega nadstropja in to mu j® dovolj.' In njegovo mojstrstvo'’se pokaže prkv v tem, da njegove osebe vzlic temu žive, da so s skopimi potezami jasno dognane m nam, pri dobri igri morajo ostati v spominu. Kako prisrčno in s kakšno ljubeznijo je naslikan stari knjigovodja .in ljudski .pisatelj Hochepot, Eduigin- oče; čigar slikanju Gehry posveča največ pažnje? In koliko prizanesljive ironije je v .opisovanju njegovega dela in igračkanja ’ s številkami1? In koliko resnice v negovith besedah: „Ljudski roman, praivijo kritiki zaničljivo. Seveda ljudski, ker samo še-ljudstvo' cenil stvari, o. katerih sl drugod ne upajo več govoriti.“ Taki : so avtorjevi spomini na njegovo lastno literarno delo.
Interesantna bi bila paralela med Gehrysj evim Šestim nadstropjem in Gorkega dramo Na dnu. .-Oba slikata :bedo, oba sta napisala -kolektivno dramo. Gorki, socialni borec’ v črnih dneh carske Rusije pred njenim zatonom, Gehry pa dobrodušen opazovalec, ki svojo prizadevnost skriva za rahlo patincjmdpuščajdče ironije. Tragika tu in tam. Toda ..piri Gehryju se ’ ta .tragika .kmalu prelije v svetlejše barve resignacije in melanholije in nazadnje v vero, da je življenje le vredno življenja, pa .naj 'bb najvzven še tako majhnS. •In ta vera nam prav dobro de zlasti danes, po težkih dneh re-voludjje in pred novimi 'borbami, kb si človek prav rad oddahn^.
Ivan Drev
O antičnem igralcu
Gledališče je .luloi pri starih Grkih verska ustanova, igralec ;j:e bil verski obrednik. S tem je bila igralčeva preteklost pozabljena in igralčev ugled -v družbi .je- silno porastel. In res. vidimo, -da ob vsald' priliki Jd^azujéjo igralcu spoštovanje, .obšlpiaivajo ,gaj .s po-hvailami ,in nagradami, dšjajo miü privilegije, ki jih 16.-redka .uživajo najvidnejši čiani družbe. Igralec je osvobojen vojaške« službe, če j é zadolžen ne . smej or popisovati niti , zapleniti njegovega pre-možen ja, ne smejo ga niti denarno kaznovati.
Toda ni: mogel, postati igralec kdorkoli. Kdor se' je hbtel posvetiti igralskemu poklicu, je_ moral imeti predvsem, izreden igralski ..dar, lep stas, 'zdrava pljuča, močan, doneč glas, sposoben za deklamacijo in pesem. .Moral je biti telesno okreten in dovzeten za ritmiko plesa. Moral je drnati dober posluh, razvltoi«fantazijo in dober spomin; zlasti pa bogato čustvovanje in mnqgo temperamenta. Saj so tudi junaki grških dram izjemni ljudje, rčesto nasilne, narave ;— nekakšni nadljudje v vsem.
Razumljivo je, da je bilo težko najti -vse te lastnosti .že v človeku; te lastnosti so morali z dolgim vežfoanjem .šele dobiti in razviti. Igralec se je moral vsak dan -yeábajil v telesnih, in duševnih vrlinah, moral .se .je izpopolnjevati v igralski, -Stroki ih tehniki. To je bda prav gotovo pirva igralska šola. Predavatelji sd verjetno-bdi znane osebnosti . iz znanstvenega sveta, .v .Atenah“. Predavali so .iz gimnastike, . plesa, .deklamacije, glasbe,. gramatike, športnih iger in vežbe z orožjem. Igralec , je igral tudi ženske Vloge,- Moral še je navajati ženskega VeSenja, nežne hoj.e, mehkih pokretov in ženskega. glasu. Dalje-: redek jje bil igralec, :ki ni moral igrati tudi po .tri vloge v isti igri. i Moral se , je torej čitobolj .'iztrendtrati v sposobnosti, naglega zunanjega in notranjega Spreminjanja.
Grki so govor šteh med največje! čudeže narave, a «glede «koristnosti za ljudski rod za naj večje čudo sploh. Človekovo grlo je ,bilo.-celo zaj Platona naj čudovitejša, svirel.,«. Toda '.pri. -.Grkih govor; ni bil samo sredstvo, za oSebnol izražavan j e in medsebojno sporazumevanje med ljudmi, temveč -tudi inštrument.«za„muziko, duše“, nagonska potreba, dal se duša notranje ozvoči,«in. zunanje „uritmi“..
Današnji'.-človek se' čudi, kadar čuje, da je glasba bila pri starih .Grkih Obvezen predmet. Platon je rosno 'govoril ¡o nečem realnem, ki tvori sestavni del človekovega življenja in vpliva ha njegove vsakdanje potreba Pevec je bil od bogov navdahnjeno bitje, s pesmijo mobrho. k bogovom..-. Plravilj.o, daj je .Grk tudi v vsakdanjem življenju občutil „metriko“, a glasba — ‘težnja za harmonij o — je imela v njegovem življ enju družbeno-medicinsko funkcijo. Kakor je .gimnastika'ámela'namen,-da., oplemeniti.telo in vskladi telesne pokrete, tako je bil namen glasbe, da oplemeniti dušo, da vskladi notranje in zunanje v‘človeku, da telesne stave, kretnje in dela prilagodi „-notranjemu .ritmu“, ritmu jduše“.
Grški jamb je kot del euritmike pomenil višjo stopnjo v razvoju jezika, je že prehod iz proze v poezijo, iz navadnega govora v glasbo, v .„petje“. To je bila posledica»kulturnega razvoja vodilnega družbenega razreda, posledica .hrepenenja po „astetizilranju“ življenja... Zato .je antični igralec, če gledamo z našimi očmi,
„pel“, kadar 'je govoril verze v .tragediji. V začetku je samO'pel,, pozneje je matodrarnskoi. psalmodiral. Za takratnega izobraženega Grka je bilo to popolnoma normalno in „naravno“ pripovedovanje, “ govorjenje, Šeie v poznoantični dobi se začenja igralec iia sceni „realistično““ izražati, k čemur je največ pripomogla komedija.
čut za govor je bil pri starih Grkih izredno razvit. Grk je znal izrabiti m . izpopolniti govorni organ, ta „dar bogov“, do take mere, da je skozenj mogel izraziti vse mogoče, odtenke duš evnega^ življenja: vzvišene himne bogovom,. Šafinerijubezenske kitice,\rdz-posajeno pesem razigranega sveta,, vabe in modrlkanja' sofistov, predrzna izzivanja cinikov, ’pitagorejske simbole, in tragedove jambe — tja do govora nedosežnih iilipik, vsakdanjih političnih spletkarjenj, pocestnih nesramnih psovk in kletev. Grku ni bilo težko, dal s pomočjo govora, tega najnevarnejšega orožja in naj-blagoglasnejše svireli, pretvarja realne predmete v- miselne, Ihrid-nief pojme —’ih' da vse nuselho, čustveno zgosti, kondenzira.
Govorni organ, jezik, beseda, to. je. začetek in vrhunec gledališča;! ... In ravno igralec je prevzel niaisie to< najbolj komplicirano, najtežjo 'in najlepšo nalogo/da skozi govorni organi izrazi in razloži življenje človeka, njegovo žalost in veselje, njegove zmage in črn obup, njegovo vero din dvome, njegovo ljubezen in sovraštvo, njegov krik odpora in veselje ustvarjanja ... Vse, vse!
Da pa moreš „z najnavadnejšo svireljo — s človeškim grlom — izraziti orkan orkestra“, moraš znati igrati na njo, moraš predižku-Sflti njen mehanizem, razširiti „tone“... Tako je že prviPigralec Stal pred .kopico obrtnih problemov, ki jih1 je moral uspešno rešiti, ako je hotel ostati na deskah in nekaj pomeniti. Igralci so marljivo študirali svojo stroko, polagali temelje svoji obrti im pri tem gradili tehnično plat in premagovali „skrivnosti“ igre. S časom piri obdelavi teksta, vloge, niso naleteli, na nič nenavadnega. Znali tona. Poznali,so metriko Stiha' in ritem hoje in govora. Postalo so odmeriti besedi njeno vrednost in težino1, .oceniti barvo ih jakost jim je, jasno, da igra ni samo lepa 'izgovorjava . besed, da je v oblikovanje karakterja treba vnesti tudi čustva in emocijo. . Antična! igralec se je boril s težavami, kakršne bi sodobni igralec premagal le s silno težavo. Tu je predvsem maska na licu. Kar današnji igralec izraža z licem, z mimiko, je stari igralec'zaradi te preklete maske moral izražati s kretnjami roke in -prstov. Danes je težko razumeti posebnost in težkoče te spretnosti. K-ternu- seje, pridružila, še hoja v koturnih (¡visokih digralskih čevljih) in težkih kostumih-z raznimi blazinami in blazanicami, ki naj poudarjajo „trebuh“ in razširijiol ramena in „pleča" junaška““. Pravijo, dai se je tak ozblazinjen igralec pojavil na sceni nekje v Španiji in publika se je v strahu razbežala.	- ,	-
Gibati se v tej čudnil: naravi, v ,,ornatu“, ha tujih nogah, v koturnih, pod tujim licem, pod masko, a pri vsem tem izgovarjati velike besede,-izražati velike ,stra-Sti -.in bolečine in siliti publiko na solze in smeh, to -zares ni bilo lahko lin poželjno opravilo-. Na srečo predstave niso bile v zaprtem prostoru, ker bi se sdlcer igra-lec pri celodnevni igri -r- predstave so trajale z majhnimi presledki ves dan raztopil kot kepa snega.
Toda igralec ni reševal samo vprašanj, svoje obrti, svoje vloge, temveč je reševal, vprašanje dela v gledališču sploh. Moral je skrbeti tudi. za vso pripravo predstave, za- vso Igro v - delu, za ples, za glasbeno spremljavo. Postavil: :je'temelje rbžije, temelje
igi'alsko:-mimicñe'!ppdágogijé, dajal je idejo, zá dekor in kostume in s tem. vplivaT na razvoj odrsko;tehniko. '	_	7..
' Kako so že pavi igralci; pravilno;’ gledali na igro, na govor? j eno besedo kot .sredstvo vpliva na ljudi, pokazuje najbolj e^prp-mer znanega igralca Satirk in Demesiena, pozneje najslavnejšega gbTOtíaik^
.Ko se je Demosfen.pripravljal na .¿govorniško kariero“,, je po« dolgem ih!■-napornem delu pri. odstranjevanju; napak v svoji dikciji. nazadnje le šel' nal trg •’ Ln.’ prvič govoril ipjred, Atenci. Govor j p. žalostno končal, Atenci so' se jnu smejali. Leta ..in léta so. Atenci poslušali velike govornike in v mestu, kjer je govorniška sprfetnost dosegla vrhunec, je govornik-začetnik Demosten, hcvinec v svoji stroki, s svojim plahim nastopom moral biti smešen. In meščani so se mu smejali in niú žvižgali, kakor danes ž-vižganto slabemu tenorju.
Demostena je neuspeh silno bolel. IAta in. lota se je z brez-primemo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo boril s svojimi govornimi • hibami samo zato, da bi vsftj enkrat megel stopiti' pred meščane, ko pa. je prvič nastopil,- jo sramotno .pi-opadel. In D črnost en je prisegel, svojemu prijatelju, igralcu Satira, da ne bo nikdar več nastopil.
. Igralec ga je tolaziíjfobenem pa mu strokovno nakazal, kje je vzrok njegovega poloma. .	’. ■
„Tvoj govor“mu. je rekel — „je .dober in ima vsebine. V njem je celo nekaj Perildovega duha. Škoda je le, .da svojemu govoru nisi znal dati z besedo prave vrednosti.“
: Kaj pa poüieni to?
Pomeni, da Demosten ni znal 07.v06i.ti svoje misli, da v svojem govoru ni znal ločiti bistveno od nebistvenega, ni znal z modulacij p tona poudariti važnejše besede, na katerih leži smisel in težišče stavka. Napravil je torej na j večjo. napako, ki jo more napraviti govornik, naj bo., na odru ali na; tribuni, • podrt je relief govora, bil je enoličen in poslušalce odbil, namesto da bi- jih pritegnil.
Demostenu, jo torej manjkala. čisto. igralska obdelava teksta, svojim besedam niznal .dati. vrednosti.- A. z vsem tem. so biti antični igralci že dodebra seznanjeni.
. Igralec je. od „lp-alje.vskih manir“ na odru nesel tudi precejšen del v svoje privatno življenje. Vedno bolj se jé razločeval od navadnih ljudi po svojih skladnih kretnjah, dostojanstveni hsijiin lepih besedah. Povsod sé je^uVéljhvljal s .svojim, nastopom in jo kmalu postal vzorec popolnega moža. .-
Vodje države in politike so kaj kmalu videli v igralcu še nekaj več od verskega obrednika,. videli so .človeka, ki bi ga mogli izvrstno uporabiti pri raznih- diplomatskih misijah. Take misije so že cd davnih časov zaupavali ljudem izrednih umskih sposobnosti in uglajenega vedenja: Od takih ljudi so tudi lahko pričakovali, da bodo uspešna opravili svojo nalogo:' 2e v zakonih. Ma-nuwje zapisano, da mora biti „diplomat iznajdljiv; ..vsestransko izobražen človek in sposoben, ,da; pridobi ljudiit Mhra spoznavati, načrte tujih vladarjev ne samo’-iz njihovih besed in dejanj,: temveč' tudi áz;pókretav:;im izraza lica:... Diptenat-morebiti- človekizrelih let, vesten v službi, pošten, spreten, dobrega.spomina,-- drzen;'.in lepega govora-.. “. .	• na ,. ... 7	,) fe p¿?<
n
In igralci, ljudje miirati“, igralci sc» znal in izraza lica", igralci je v svojo besede znal In res je bilo nekoliki HristodemoSj Demostcn iz Tracije, je pri Piksd starejšo. Mer z-a Aleks Filip, zahteval: od Kori: v okove. Aleksander ni na neki tekmi premai Veliki rekel-:: „Jaz sice
445/1951/1952
?92(497.4 Jesenice)
127806894
rad dal del svojega kraljestva žaro, aa Dl xesai ne on .premagam. Ih ko so pozneje Atenci kaznovali prav tega Atenadorja, ker ni prijavil tekmovanja, je Aleksander Veliki plačal zanj kazen.
Iz „Knjige o igralcu“ Petra S. Petroviča, prevedel I DV
Manj. znani izrazi:
Psalmoidiran j e: petje psalmov (v tem primeru zborov v grških tragedijah), kjer se liturg in zbor menjata.
Mapu: bajna prvi indijski kralj, ki j p baje dal prvi zakonik.
Safb: grška pesnica z otoka Losbos; od tod .lesboška ljubezen. EiSlipdka: štirje ostri Demostenovi gbvori proti kralju Filipu.
Gledališki list izdaja Mestno gledališče Jesenice. Telefon št. 200 Urejuje uredniški odbor, odgovoren Ivan Drev, Jesenice, Titova 4 Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju —..Naklada 300 izvodov"-