GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Od novega zakona o gozdovih veliko pričakujemo
Že nekaj časa se dosti govori in piše o skorajšnjih velikih spremembah v zvezi z gozdarsko službo, vračanjem gozdov in vsem kar urejuje sedanji zakon o gozdovih. Na dnevnem redu so razne špekulacije o ukinitvi gozdarske službe, pretiranih sečnjah v razlaščenih gozdovih, neveljavnosti zakona in podobno.
gredo razmišljanja pri pri-pravi zakona, nekatere stvari predvidevamo:
•  osnovala naj bi se javna (državna) gozdarska služba za vse gozdove, ki bo oprav-ljala strokovna dela splošne-ga pomena, to je načrtova-nje, odkazilo lesa in nadzor nad gozdovi;
•  izvajanje     načrtovanih del (sečnja, spravilo, gozdno gojitvena    dela,    varstveni ukrepi, gozdne prometnice) bo stvar lastnikov oziroma usposobljenih       izvajalcev v   konkurenci   na   prostem trgu;
•  prodaja lesa bo sproš-čena;
•  lastniki gozda bodo so-udeleženi   pri   financiranju gozdarstva preko davčnega sistema glede na površino in kakovostno vrednost njiho-vih gozdov.
Navedli smo nekatere glavne teze, iz katerih se vi-di, da kakšna večja anarhija v gozdovih in gozdarstvu za-enkrat še ni predvidena. Kljub temu, da se nov zakon o gozdovih pripravlja pospe-šeno, pa verjetno letos še ne bo stopil v veljavo. Zaradi te-ga je potrebno poudariti, da stari zakon o gozdovih še velja. Gozdno gospodarstvo mora v času do sprejema no-vega zakona, ker je za to od-govorno, poslovati po veljav-nih predpisih, torej opravlja-ti obvezen odkup lesa oziro-ma zaračunavati lastnikom zakonske obveznosti za do-mačo uporabo in za prodani les.
Temu primerno so se pri-čeli obnašati tudi nekateri lastniki gozdov, ki že samo-voljno ravnajo v nasprotju z veljavnimi predpisi, tako glede sečnje kakor tudi pro-daje lesa.
V tem sestavku zato pojas-njujemo: spremembo zako-na o gozdovih, plačevanje odkupljenega lesa, morato-rij sečnje v razlaščenih goz-dovih.
SPREMEMBA ZAKONA 0 GOZDOVIH
Sedanji zakon o gozdovih urejuje financiranje gozdar-ske službe in vzdrževanje gozdov tako, da se od prodaj-ne cene lesa obvezno oddvo-ji ustrezen delež, ki je potre-ben za opravljanje teh dejav-nosti. Za les iz zasebnih goz-dov se je ta delež gibal v zad-njih letih od 31 do 35 odstot-kov. Na tak način se je druž-ba rešila vseh skrbi za ohra-nitev gozdov, ker so lastniki gozdov pokrivali vse stroške strokovnega dela in vlaganj v gozdove. Zaradi tega je bila uvedena obvezna prodaja le-sa preko gozdnih gospodar-stev, gozdarji pa smo morali biti izteijevalci sredstev za vlaganje v gozdove. Glede na to, da ima posredno korist od gozdov - zaradi njegovih splošno koristnih funkcij - celotna družba, je tak na-čin finansiranja za lastnike gozdov krivičen. To je tudi glavni razlog za nezadovolj-stvo in mnogokrat za slabe odnose med lastniki in goz-darji.
V pripravi je nov zakon o gozdovih, od katerega vsi veliko pričakujemo. Lahko glede na to, v katero smer
PLACEVANJE LESA
Žal s političnimi spre-membami sovpada tudi go-spodarska kriza, ki tudi ni
prizanesla lesni industriji in s tem niti nam, gozdarjem in lastnikom gozdov. Že od sre-dine lanskega leta nam sicer prej solidni kupci ne plaču-jejo lesa po štiri, pet in več mesecev. V začetku smo na-jemali kredite, da smo lahko les plačevali lastnikom v ro-ku do enega meseca, od lan-skega septembra pa tudi to ni več zadostovalo. Tako se je podaljšal rok plačila za prevzeti les v prvi polovici leta 1990 pri GG Ljubljana 90-100 dni. Tudi obljube, dane lastnikom za poračun oddanega lesa v decembru, nismo mogli izpolniti, kljub temu, da smo ustavili vsa de-la in zmanjšali število zapo-slenih skoraj za polovico. Najprej smo slabim plačni-kom lesa dobave preprosto ustavili, sedaj pa kupcev, ki so plačilno sposobni, prak-tično sploh ni več.
Razumljivo je, da bo v trž-nih razmerah, za katere se vsi tako zavzemamo, tudi v bodoče plačilo lesa odvis-no od ponudbe in povpraše-vanja in se bo treba temu pri-vaditi. Da je lesa preveč, se kaže tudi na tako imenova-nem črnem trgu, kjer je moč-no upadel razrez lesa, pa tudi cene so nižje. V drugem pol-letju se je likvidnost začela izboljševati. Prevzeti les od 1. 9. 1990 naprej plačujemo v rednem roku do 30 dni.
MORATORIJ
SEČNJE
V RAZLAŠČENIH
GOZDOVIH
V občini Grosuplje je delež družbenih gozdov majhen - okoli devet odstotkov. Ocenjujemo, da bo prišlo v poštev za vračanje največ polovico družbenih gozdov, torej do 5 odstotkov od celot-ne gozdne površine. Kljub majhnemu deležu bodo ime-le gozdno gospodarske orga-nizacije, ki upravljajo s temi gozdovi, zaradi tega težave
pri izvedbi planiranih del in posledično tudi pri zaposli-tvi delavcev.
Za zdaj je sprejet le zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastni-ni (Uradni list Republike Slovenije št. 26/90), morebit-nih zakonov o vračanju še ni.
Kolikor poznamo razmere v družbenih gozdovih, lahko ugotovimo, da se je s temi gozdovi  dobro  gospodarilo
in da so v povprečju sedaj veliko boljši, kot so bili ob razlastitvi. To dokazujejo najbolje sestoji sami, kar lah-ko ugotovi vsak, čeprav ni kak poseben gozdarski stro-kovnjak. Seveda so lahko odstopanja pri posameznih parcelah negativna, v celoti vzeto pa je stanje teh sesto-jev tako po količini, pred-vsem pa po kakovosti lesa nadpovprečno. S tem pa ne
zanikamo, da so se tudi na tem področju dogajale napa-ke in nepravilnosti.
Tako moratorij sečnje, vsaj za območje občine Grosup-lje, ne predstavlja kritike gozdarjem, ki so štirideset let kolikor toliko vestno go-spodarili in očuvali zaupane jim gozdove.
TONE MIKLAVČIČ