Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 22. februarja 2023. 6 Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII Petnajstič sta se povezali glasba in čarovnija 13 Karantena Alojza Ihana ŠT. 1 I 25. januar 2023 26 Vekoslav Grmič – škof pričevalec Sneg prinaša veselje, a tudi težave D. N. B. P. Po nič kaj zimskem vremenu v decembru in v prvi četrtini tega meseca, ki je bilo že kar spomladansko, smo dočakali pravo zimo s snegom, kar je še posebno razveselilo otroke in tudi mnoge starše, precej manj pa vse tiste, ki morajo skrbeti za zimsko službo, in ostale udeležence v prometu, ki se vsakodnevno vozijo v službo. Poleg veselja je prvi sneg, ki je Slovenijo tudi po nižinah pobelil z nedelje, 8. januarja, na ponedeljek, 9. januarja, povzročil tudi mnogo težav v prometu, hkrati pa je zaradi svoje teže povzročal številne snegolome in podiral drevesa ter električne drogove in povzročal drugo škodo. Zaradi snegoloma so v Občini Prebold med drugim popolnoma zaprli lokalno cesto na Mrzlico. Popolna zapora je nad naseljem Smrekovina. Vse uporabnike te ceste, tudi pešce, opozarjajo, da je uporaba te ceste na lastno odgovornost. Kakšno je stanje, smo v nedeljo preverili tudi sami, saj smo se lahko pripeljali le do zapore. Pa še to težko, saj so bili vseskozi ob cesti parkirani številni avtomobili, ki so jih tam parkirali številni ljubitelji zimske narave in pohodov ter jo peš mahnili na Mrzlico. Pokidajmo najprej pred svojim pragom LUCIJA K. Sankanje za male in velike je posebej dobrodošlo, ker se bližajo zimske počitnice. Cesta na Mrzlico nad naseljem Smrekovina je zaprta. Za januar smo po mojem občutku začeli kar bučno. Zdi se mi, da bolj kot v povprečnih januarjih drugih let, na vseh področjih. O politiki ne bi (ušesa že itak preveč bolijo). V Žalcu smo po dveh koronskih letih tudi v resnici bili bombastični, z Bumfestom v petnajsti izvedbi smo si dajali duška na tolkalih različnih vrst. Da je bilo res glasno in je dogajalo, sta poskrbela dva Dejana. Prvi, ki si ji izmislil Bumfest in se kljub ključni organizacijski vlogi in vsebinski pomoči ekipe Stop ter ob svoji osebni bitki ni ustavil. Bravo! In drugi Dejan, ki je vstopil (le) v petnajsto grmenje in poskrbel, da Dogaja in tudi dogaja. Celo županu Janku Kosu so za trenutek pomagali, da je udaril, po cahonu seveda, prav terapevtsko pa je potem delovalo skupno udarjanje v združenem »orkestru« mladih tolkalistov. Prava čarovnija! Pa še res je – kombinacija tolkal in Aleksandrove čarovnije je ustvarila »Magic« ambient. Glasno, ustvarjalno, čarobno, odlično sprejeto, odmevno, skoraj terapevtsko … s posluhom v lokalnem okolju in z zvenečimi ustvarjalci in navdušenimi obiskovalci… pa vendar, kot ugotavlja Dejan Tamše: »Ministrstvo za kulturo ga žal še vedno ni sprejelo kot enega najpomembnejših slovenskih festivalov in ob vseh superlativih, ki festival ‘objemajo’ te dni, to vseeno boli!« No, bučno, ampak ne v smislu zvočnosti, je bilo tudi po obilici snežnih padavin in odzivu nanje. Seveda govorim o vsakokratnih pritoževanjih zaradi prepozno in preslabo očiščenih cest in javnih poti. V tem duhu sem se nasmejala duhoviti domislici Denisa Avdića, da bi bilo najbolj optimalno, da bi na vsakega Slovenca imeli enega cestarja, ki bi mu čistil, in "Vsakemu človeku je usojeno, da bo našel zaklad. A le tisti, ki posluša svoje srce, bo zaklad tudi v resnici našel." Paolo Coelho potem bi bili morda zadovoljni. No, nisem čisto prepričana. Ker Slovenci smo res specialci pri iskanju dlak v jajcih, pa tudi po tem, da prej najdemo kakšno slabo kot dobro stvar, bognedaj pa, da sami stopimo v akcijo. V tokratni številki objavljamo intervjuja z dvema spodnjesavinjskima županoma, ki sta vstopila v prvi županski mandat, oba po šestih mandatih svojih predhodnikov. Po dolgem času edina županja Nataša Juhart z Vranskega je v duhu zgor- da je treba sodelovati, se poslušati, upoštevati in spoštovati.« Lepo pa je slišati tudi izjavo vranske županje Nataše Juhart, ki s svojimi nagovori občanom poudari občutek za pravičnost in daje slutiti, da ji je blizu »zdrava kmečka pamet«: »Vedno se bom zavzemala za pravico. Ne maram laži, hinavščine, ljudi, ki samo nekaj govorijo in ničesar ne naredijo. Rada povem po resnici in za svojimi besedami in dejanji vedno stojim. Česar ne morem obljubiti, tega ne obljubljam.« Vsak dober (in glasen) glas še ne seže v deveto vas, gotovo pa ne v mesto. Vsaka stvar v tem življenju, pa naj se zdi še tako logična in naravna, še ni nujno sprejeta tako, še manj pa vedno in povsod pade na (enako) plodna tla. Zato cenimo tisto, kar imamo, in tiste, ki jih imamo, za tisto in tiste, ki nas ne spoštujejo in ne cenijo ali pa nam jemljejo energijo, namesto da bi nam jo polnili, pa bolje, da se z njimi ne ukvarjamo. njih razmišljanj povedala: »Ob vseh uradnih rešitvah, če bi ljudje, sploh v ožjih lokalnih okoljih, v tistih dveh, treh dneh, ko je snega veliko, tudi sami stopili v akcijo, prijeli za lopate, si pomagali, pa na koncu iz tega naredili tudi medsosedsko druženje, bi bilo bolje. Eni to znajo, drugim je lažje, da kritizirajo.« Temu razmišljanju lahko pritrdim, pozdravljam pa tudi svežino, ki jo bosta oba nova župana prinesla kot novi moči. Odprtost za pobude in ljudi poudarjata oba. Novi preboldski župan mag. Marko Repnik, ki bo kot glasbenik in kulturnik po duši v svoje nove izzive bržkone vnesel melodijo dobro uglašenih orkestrov, je povedal: »Z gotovostjo lahko trdim, da sem povezovalev. Vedno sem bil mnenja, Če sklenem, letošnji prvi mesec je res bolj udaren od povprečnih januarjev, a glasnost ima različen odmev in na koncu še tako lep zvok naleti na različna, tudi gluha ušesa. Vsak dober (in glasen) glas še ne seže v deveto vas, gotovo pa ne v mesto. Vsaka stvar v tem življenju, pa naj se zdi še tako logična in naravna, še ni nujno sprejeta tako, še manj pa vedno in povsod pade na (enako) plodna tla. Zato cenimo tisto, kar imamo, in tiste, ki jih imamo. S tistimi, ki ne spoštujejo in ne cenijo ali pa nam samo jemljejo energijo, namesto da bi nam jo polnili, pa bolje, da se ne ukvarjamo. Če gre. Kidajmo svoj sneg in pomagajmo pri skupnem, da se bomo imeli tudi skupaj fajn, če pa ne moremo, pa vsaj ne kritizirajmo, kako to počno drugi. A bo šlo? Dajmo, pred nami je kulturni mesec. Na trdnih tleh, tudi ko drsi TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2023 Vrtec raste AKUSTIČNI KONCERT TIHO LUCIJA K. T. T. Potem ko so v Žalcu na predvečer občinskega praznika, 5. septembra 2022, položili temeljni kamen za gradnjo Vrtca Žalec zahod, vrtec sedaj že raste, nekoliko pa mu je v teh dneh ponagajal sneg. 8. MAREC 2023 OB 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Ravno 11. januarja 2023 je minilo leto dni od podpisa koncesijske pogodbe za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva Vrtec Žalec zahod med Občino Žalec in podjetjem Esotech iz Velenja. Projekt izgradnje vrtca je težak skoraj 12,9 milijona evrov, sprejel pa bo 180 otrok, ki bodo vanj vstopili predvidoma v začetku novega šolskega leta jeseni. PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI IGOR IN ZLATI ZVOKI Z GOSTI: MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH 30. MAREC ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec 2023 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Vabljeni na predstavitev dokumentarnega filma 50 let Savinovega likovnega salona v Žalcu, ki bo v četrtek, 9. februarja 2023, ob 19. uri v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Vrtec raste, z deli nadaljujejo tudi ob slabem vremenu in zimskih razmerah. Tretji blok v naselju Frenga ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec V Žalcu se te dni že začenja gradnja tretjega bloka v naselju Frenga, ki je interesno območje vrtca v gradnji v Žalcu vzhod. Kupcem bo na voljo 62 stanovanj v dveh vhodih v razponu od 35 m² do 110 m², od garsonjere do štirisobnih stanovanj. Vsak vhod bo imel svoje dvigalo in kolesarnico ter povezavo s podzemnimi garažami. Predviden zaključek gradnje je december 2024. Na tretji seji o proračunih za dve leti LUCIJA K. Žalski svetniki se bodo danes ob 15. uri zbrali že na svoji tretji redni seji, tudi tokrat v Domu II. slovenskega tabora. Osrednji točki tretje seje bosta prvi obravnavi proračunov, za leto 2023 in 2024. Svetniki bodo na seji odločali tudi o imenovanju članov Nadzornega odbora Občine Žalec. Izmed predlaganih imen (Sonja Majer, Matjaž Vodlan, Alex Wirth, Saša Zidanšek Obreza, Marjetka Jesenek, Nina Lozinšek) na odprti listi bodo tajno izglasovali tri člane. Odločali se bodo tudi o imenovanju treh predstavnikov ustanoviteljice v svet javnega Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Za ta mesta so predlagani mag. Nataša Gaber Sivka, Katarina Vasle in Tomaž Melavc. Obravnavali bodo terminski program dela občinskega sveta Občine Žalec za leto 2023 (ki tudi letos predvideva osem rednih sej in slavnostno sejo na praznik občine 6. septembra), v prvi obravnavi pa tudi vsebinski program dela občinskega sveta za letos. Na sporedu so tudi predlog premoženjskih zadev in dopolnitev Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini ter obravnava Akcijskega načrta destinacije Žalec 2022–2025 na področju zelenega turizma, ki ga je pripravil ZKŠT Žalec. Po odpovedi dveh koncesionarjev o podelitvi novih koncesij Svetniki bodo na današnji seji odločali tudi o predlogu Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju družinske medicine za območje Občine Žalec. Kot so pojasnili v gradivu k tej točki dnevnega reda, je Občina Žalec 22. decembra prejela odpoved dveh koncesijskih pogodb s strani koncesionarjev družinske medicine, Zasebne zdravniške ordinacije Andrej Kravos, dr. med., spec. spl. med., in Zasebne zdravniške ordinacije Brigite Artiček Mesarec, dr. med., spec. spl. med., oba z ambulantami v Zdravstvenem domu dr. Jožeta Potrate Žalec. Občina Žalec je bila 10. januarja obveščena, da ZD Žalec nima razpoložljivih kadrovskih možnosti in ni zainteresiran prevzeti obsega opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti, ki jih v skladu z odpovednim rokom obstoječa koncesionarja v ZD Žalec opravljata še do 22. junija letos. Zato bo Občina Žalec izvajanje dodeljenih programov s področja družinske medicine zagotovila s podelitvijo koncesij. Občina Žalec mora na predlog koncesijskega akta predhodno pridobiti še soglasje Ministrstva za zdravje in soglasje ZZZS. Če bo odlok prestal današnjo prvo obravnavo, bo šel v petnajstdnevno javno obravnavo, predlog koncesijskega akta pa bo ministrstvu in ZZZS v soglasje posredovan po zaključeni prvi obravnavi predloga odloka. Kot je znano, obstoječa koncesionarja, prim. dr. Andrej Kravos, dr. med., spec., in Brigita Artiček Mesarec, dr. med., spec., svoje delo na primarni ravni že nadaljujeta v okviru dveh ambulant Ordinacije Klaros v Braslovčah, skupaj s še dvema zdravnikoma. OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2023 T. TAVČAR Osrednji temi na seji Skupnosti občin Slovenije: zdravstvena oskrba prebivalstva ter položaj ter prejemki županj in županov Tokratna seja je bila v žalskem ekomuzeju, gostitelj pa žalski župan Janko Kos. dr. Vladimir Prebilič 22. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije je bila 19. januarja v žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva, osrednji temi pa sta bili zdravstvena oskrba prebivalstva ter položaj in prejemki županj in županov. S strani Ministrstva za javno upravo se je seje udeležil državni sekretar Jure Trbič, ob začetku seje pa je zbrane nagovoril gostitelj, žalski župan Janko Kos. Županje in župani predsedstva Skupnosti občin Slovenije so potrdili nujnost prenove zdravstvenega sistema, vendar so izpostavili, da se spremembe ne smejo dogajati brez predhodnega usklajevanja načrtovanih posegov z lokalnimi skupnostmi. Te so namreč zavezane zagotoviti dostop do primarnega zdravstva za slehernega prebivalca in prebivalko. Za lažje usklajevanje med ministrstvom in občinami pri načrtovanju področnih reform bo Skupnost občin Slovenije ustanovila strokovno skupino na področju zdravstva. Kot nosilke organizacije in financerke primarnega zdravstva pa občine zahtevajo tudi formalno vključitev predstavnic in predstavnikov lokalne samouprave v Strateški svet za zdravstvo in Medresorsko delovno Vabimo vas na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2023, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na prireditvi bo župan Janko Kos podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2022. Slavnostni govornik bo Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu bo nastopil Trio Firšt in pevka Lara Oset. skupino za zdravstvo. Na temo uskladitve plač funkcionark in funkcionarjev je državni sekretar Jure Trbič izpostavil, da Ministrstvo za javno upravo in Vlada RS načrtujeta prenovo plačnega sistema v celoti, v okviru katerega bodo reševali tudi nesorazmerja na področju plač funkcionark in funkcionarjev. »V kratkem bomo občinskim združenjem lahko predstavili osnovne stebre za sistemske spremembe, pričakujemo pa, da bodo usklajevanja glede novega plačnega sistema zaključena do 30. junija 2023,« je povedal Trbič. »V Skupnosti občin Slovenije menimo, da je prav, da država pripravi plačno reformo, vendar je treba nekatere anomalije, ki vztrajajo že dvanajst let, odpraviti prej. Prišel je čas, ko je treba nekatere zadeve urediti nemudoma,« je izpostavil predsednik SOS dr. Vladimir Prebilič. Članice in člani predsedstva Skupnosti občin Slovenije so sprejeli sklep, da se pripravi predlog za novo umestitev plač županj in županov, ki ga bodo predstavili ministrici za javno upravo konec januarja na naslednjem srečanju Delovne skupine za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za javno upravo. Protestno pismo T. TAVČAR Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči in s tem negotovost pred morebitno ukinitvijo urgentnih ambulant še posebej odmevata v Spodnji Savinjski dolini. Vseh šest županov je napisalo protestno pismo, v katerem ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu sporočajo, da so proti ukinitvi nujne medicinske pomoči, ki deluje v ambulanti ZD Žalec za celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Ali bodo tudi medgeneracijski centri obstali? T. T. Financiranje medgeneracijskih centrov, ki jih je med letoma 2017 in 2021 sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je pred več kot letom in pol ustavilo in prihodnost medgeneracijskih centrov je vse bolj negotova. Hiša Sadeži družbe v Žalcu je eden takšnih centrov, ki se je zelo dobro prijel, pri delovanju pa jo finančno podpira Občine Žalec. Dr. Barbara Lužar, vodja programa Medgeneracijsko sodelovanje, je o tem in o prihodnosti medgeneracijskih centrov povedala: »Hiše Sadeži družbe – to so ti naši centri – so zelo dobro vpete v lokalna okolja, saj s svojimi brezplačnimi programi dvigujejo kakovost bivanja tako starejših kot mlajših in rešujejo marsikatero stisko socialno ogroženih oseb, ki so jim naši programi tudi v prvi vrsti namenjeni. V letih 2017 do 2021 so bili medgeneracijski centri sofinancirani s strani ministrstva. Združenih v različna partnerstva je vrata odprlo več kot 15 večgeneracijskih centrov. Sofinanciranje države je centrom omogočilo kontinuiteto dela z uporabniki, bolj kakovostne programe in več možnosti širjenja vsebin za vse generacije. Žal pa se je financiranje pred več kot letom in pol ustavilo in prihodnost medgeneracijskih centrov je vse bolj negotova.« Občina Žalec je ena redkih občin, ki v veliki meri pomaga sofinancirati takšen center; večinoma so podpore občin manjše, marsikje pa so bili centri prisiljeni zapreti svoja vrata. Dr. Barbara Lužar je dodala: »Želimo dr. Barbara Lužar si, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ponovno zagotovi sofinanciranje medgeneracijskih programov in tako ponovno omogoči večjo kakovost bivanja za vse prebivalce Slovenije, predvsem pa za tiste, ki so najbolj ogroženi.« Lani več krvodajalcev T. TAVČAR Lani je kri darovalo 1083 občanov, 375 več kot leto prej. V žalskem območnem združenju Rdečega križa so v letu 2022 s pomočjo krajevnih organizacij RK Žalec, Prebold, Šempeter, Polzela in Vransko za ZTM Ljubljana in TC Celje izvedli 13 krvodajalskih akcij, tri več kot prejšnja leta zaradi velikih potreb po krvi. O tem, koliko akcij in kdaj bodo letos, je sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Češnovar povedal: »Tudi letos bo na območju Spodnje Savinjske doline naše združenje s krajevnimi organizacijami RK pripravilo 13 krvodajalskih akcij za ZTM Ljubljana in TC Celje. Štiri akcije bodo na Polzeli (16. marca, 21. junija, 20. septembra in 20. decembra), tri v Žalcu (29. marca, 27 julija, 9. novembra), po dve pa v Šempetru Matjaž Češnovar (2. marca, 7. septembra), Preboldu (8. junija, 19. oktobra) in na Vranskem (22. junija, 30. novembra). Želimo si, da bi bila udeležba krvodajalcev takšna kot lani.« PUSTOVANJE Naročnik: Turistično društvo Petrovče Zdravstvene reforme ne brez lokalne skupnosti 3 OBČINE 4 ŠT. 1 I januar 2023 Prostofer v številkah D. NARAGLAV Občini Tabor in Vransko sta pred letom dni pričeli s projektom Prostofer. Takrat so v uporabo predali električno vozilo Renault Zoe, s katerim starejšim občanom obeh občin izmenično omogočajo brezplačne prevoze s pomočjo voznikov prostovoljcev. Prvi prevoz so opravili pred letom dni, 24. januarja, za občanko Občine Vransko. V Občini Tabor so prvi prevoz opravili dober mesec kasneje, 2. marca. Kot je povedala Saša Zidanšek Obreza, višja svetovalka na Občini Tabor, so njihovi občani nekoliko zadržano sprejeli to možnost, zato so pristopili k intenzivnejšemu osveščanju in obveščanju o možnosti tovrstne brezplačne storitve. Obe občini pri izmenjavi skupnega vozila dobro sodelujeta, pri čemer sta se v proces »dostave« vozila med občinama v preteklem letu intenzivno vključevala tudi oba župana Marko Semprimožnik in Franc Sušnik. »Po dogovoru vozilo občini, ki ga potrebuje, priskrbi občina, v kateri se vozilo nahaja. Sistem dobro funkcionira, saj obe občinski upravi intenzivno spremljata evidentirane potrebe občanov in razpored prevozov, ki jih koordinira obveščevalni center Zavoda Zlata mreža,« pove Saša Zidanšek Obreza in doda, da je v letu 2022 bilo skupno opravljenih 110 prevozov. Od tega so jih v Taboru opravili 54, dva več pa na Vranskem. Skupno je te storitve koristilo 23 uporabnikov iz Tabora in 18 z Vranskega. Največ prevozov, skupaj 53, se nanaša na prevoz v bolnišnico. Teh so v Taboru opravili 39, na Vranskem pa 14. Na drugem mestu so prevozi v zdravstveni dom. Teh je na Vranskem bilo 19, v Taboru pa 13. Poleg teh največkrat izkoriščenih uslug voznikov prostovoljcev, ki jih je devet v Taboru in sedem na Vranskem, so tu še en prevoz v lekarno, trije v trgovino, šest v dom upokojencev, sedem na banko, dva na upravno enoto, eden na pokopališče in pet za ostale usluge. Večina vseh teh naštetih prevozov, z izjemo dveh, je bila narejena s strani voznikov prostovoljcev Občine Vransko. Del novega otroškega igrišča V Trnavi otroško igrišče T. TAVČAR Proračun 2023 v javni obravnavi T. TAVČAR Že na svoji 3. redni seji se je 17. januarja sestal vranski občinski svet in obravnaval sedem točk dnevnega reda. Sprejeli so letna programa športa in kulture ter Letni program socialnovarstvenih programov in programov drugih društev v Občini Vransko za leto 2023. V nadaljevanju je svet sprejel Odlok o proračunu Občine Vransko za leto 2023 v prvem branju in ga posredoval v 30-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Tako bo javna obravnava potekala do 17. februarja. Prihodki proračuna za leto 2023 bodo znašali 4.252.446, odhodki 3.656.853 evrov, občina pa načrtuje tudi odplačilo dolga v skupni višini 804.158,62 evra, od tega 489.929,80 predstavlja odplačilo premostitvenega kredita za založena sredstva za projekt izgradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica– Vransko, ki se sofinancira iz proračuna EU in državnega proračuna. V prvem branju so sprejel tudi Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Vransko in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Veseli december je v Občini Braslovče ponovno razveselil otroke. Občina Braslovče je namreč prisluhnila želji krajanov Trnave po izgradnji novega otroškega igrišča v neposredni bližini športnega igrišča in ga v sodelovanju s krajevnim odborom Trnava tudi realizirala. Igrišče sestavljajo kombinirano igralo s toboganom, gugalnici, previsna gugalnica in zip-line. Kolektiv Podružnične osnovne šole Trnava pod vodstvom Vlaste Svatina je 22. decembra z učenci pripravil krajšo otvoritveno slovesnost. Navzoče je ob tej priložnosti nagovoril župan Tomaž Žohar, ki je skupaj z učencem Anejem Grenkom s prerezom traku igrišče predal v uporabo. Odprtju je sledila prijetna pogostitev, ki jo je pripravil KO Trnava s predsednikom Janušem Juhartom na čelu in skupaj z ostalimi krajani Trnave. Na drugi seji še o začasnem financiranju Vranski svetniki in svetnice so se po konstitutivni seji že 20. decembra sestali na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Vransko, ko so se seznanili s sklepom o začasnem financiranju Občine Vransko v obdobju januar–marec 2023. Sledil je sprejem sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vransko za leto 2023 v višini 939,96 evra za kvartni meter. Sprejeli so tudi sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko za leto 2023 v višini 0,005838 evra za kvadratni meter in sklep o višini enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Vransko za leto 2023. Za prvega novorojenca v družini 250 evrov, za drugega 350, za tretjega 450 in za vsakega naslednjega v družini 650 evrov. Svet je potrdil tudi odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del prostorske enote VR13-1b/SS6. Predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja v severozahodnem delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Vransko. Območje OPPN je na severu in zahodu omejeno z nepozidanimi zemljišči, ki so v kmetijski rabi, na vzhodu in jugu s pozidanimi stanovanjskimi površinami ter na južni strani s cestno javno infrastrukturo. Velikost območja prostorske ureditve znaša 2848 kvadratnih metrov. Ob koncu seje so imenovali člane Nadzornega odbora Občine Vransko in člane stalnih delovnih teles (odborov) Občinskega sveta Občine Vransko. Za večjo varnost v cestnem prometu T. TAVČAR V ekomuzeju na Gradu Komenda so člani Društva upokojencev Polzela v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa, Policijo, Darsom, Rdečim križem Slovenije in Zvezo društev upokojencev Slovenije organizirali preventivni dogodek za seniorje in upokojence. Predavanja so izvajali strokovnjaki z različnih področij. Sebastijan Turk in Dragica Sternad Pražnikar z Agencije za varnost prometa sta predstavila cestnoprometne predpise in najpogostejše napake slovenskih voznikov, Nataša Kovše z Darsa varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti ter Cvetka Grm temeljne postopke oživljanja. Med posameznimi predavanji so lahko udeleženci dogodka inštruktorju vožnje pokazali svoje praktično znanje vožnje z avtomobilom. Pogodbo sta podpisala županja Nataša Juhart in predsednik GZ Žalec Edo Kugler, nato pa še vsi štirje predsedniki PGD v Občini Vransko. Podpisali pogodbo z gasilci T. TAVČAR Županja Občine Vransko Nataša Juhart in predsedniki Gasilske zveze (GZ) Žalec ter prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Prekopa– Čeplje–Stopnik, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem so 28. decembra, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2023. Županja Nataša Juhart se je ob podpisu zahvalila gasilcem za požrtvovalno delo, prav tako GZ Žalec, v katero so vključena tudi prostovoljna gasilska društva iz Občine Vransko. V imenu GZ Žalec se je za dobro sodelovanje zahvalil predsednik Edo Kugler ter gasilcem Občine Vransko zaželel čim manj intervencij. Kot je omenil, bo leto 2023 zaznamoval kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo v Žalcu, priprave nanj pa že potekajo. V skladu s podpisano pogodbo bo Občina Vransko v proračunu za leto 2023 za izvajanje lokalne javne gasilske službe namenila skupaj 67.857 evrov, za delovanje GZ Žalec in sofinanciranje strokovne sodelavke pa 5.800 evrov. Glavnino predvidenih sredstev bo občina namenila za sofinanciranje nabave dveh novih gasilskih vozil za gasilski društvi Ločica pri Vranskem in Prekopa–Stopnik–Čeplje, in sicer v višini 42.857 evrov. Preostala sredstva so namenjena za redno delovanje vseh štirih gasilskih društev v občini. Novo vozilo za PGD Gomilsko T. TAVČAR Med predavanjem V prostorih Občine Braslovče sta v torek, 27. decembra 2022, predsednik PGD Gomilsko Boštjan Brišnik in dobavitelj, podjetje Gasilska vozila Pušnik iz Slovenske Bistrice, podpisala pogodbo o dobavi novega gasilskega vozila GVC-1. PGD Gomilsko bo v letu 2023 praznovalo 120-letnico delovanja gasilstva, zato bodo jubilej obele- žili z novo pridobitvijo gasilskega vozila GVC-1, ki bo nadomestilo dvajset let staro vozilo GVC 16/25. Nadgradnja bo izvedena na podvozju SCANIA P-360. Vrednost novega vozila je 288.000 evrov, za kar bo Občina Braslovče prispevala 193.000 evrov, razliko pa bo zagotovilo PGD Gomilsko iz lastnih sredstev. OBČINE ŠT. 1 I januar 2023 5 Do zdravil kar iz avtomobila Na drugi seji T. TAVČAR Lekarna Polzela je bogatejša za »drive-in« izdajno okno, na katerem je mogoče prevzeti zdravila ali opraviti nakup iz avtomobila, brez vstopanja v lekarno. Del obnovljenega zdravstvenega doma, kjer je tudi okence za izdajo zdravil. Tovrstna rešitev je marsikje v svetu že precej uveljavljena in se zanjo pogosto odločajo, če le prostorske možnosti to dopuščajo. V Sloveniji do zdaj delujejo le štiri takšna prevzemna mesta. »Drive-in« sistem je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otroke ter lahko na ta način prevzamejo zdra- vila ali nakup opravijo udobneje in z manj stresa. Ob prihodu zgolj pritisnejo na tipko za zvonec, po opravljenem razgovoru pa prevzamejo zdravila ali druge izdelke iz transakcijskega predala, ki se odpre navzven proti stranki,« je pojasnil direktor Lekarne Polzela Tadej Kotnik in dodal, da je lekarna v notranjosti, kamor bo še vedno prihajala velika večina strank, nespremenjena, saj izdaja pri »drive-in« oknu predstavlja zgolj dodatno možnost za uporabnike njihovih storitev. »Želja našega kolektiva je, da smo kar se da dostopni, tako logistično in časovno kot tudi po človeški plati. Z energetsko sanacijo stavbe in s hkratno ureditvijo okolice se je ponudila priložnost, da lekarno nadgradimo tudi na ta način. Upamo, da bodo izkušnje uporabnikov dobre.« »Drive-in« izdajno okno je integralni del lekarne in bo delovalo z enakim delovnim časom, delovati pa je začelo 18. januarja. Invalid vsak dvanajsti prebivalec D. NARAGLAV V sklopu projekta Občina po meri invalidov je v Občinski knjižnici Prebold potekal pogovorni večer s predstavniki MDI Žalec. proračun 2023 D. NARAGLAV V Občini Tabor so lahko kolesje novega mandata zagnali zelo hitro, saj župan Marko Semprimožnik na volitvah ni imel protikandidata. Vsled tega je z novoizvoljenim občinskim svetom lahko takoj začel oziroma nadaljeval dosedanje delo. Pred prazniki konec minulega leta so imeli že drugo redno sejo. Na tej seji je bila osrednja točka proračun Občine Tabor za letošnje leto. To je bila že druga obravnava proračuna in hkrati njegov sprejem. Skupni prihodki so načrtovani v višini 2.479.511,27 evra. Zajemajo vsa plačila, ki bodo plačana v koledarskem letu 2023. Od tega planirajo delež davčnih prihodkov v višini 67,74 %, delež nedavčnih prihodkov v višini 8,6 %, kapitalskih prihodkov v višini 7,4 % ter delež transfernih prihodkov v višini 14,25 %. Odhodki so planirani v višini 2.969.670,89 evra. Glede na razkorak med prihodki in odhodki se bo občina morala dolgoročno zadolžiti pri poslovni banki z namenom plačila večjih investicijskih projektov (adaptacija prostorov šole, namera o odkupu poslovne stavbe) v višini 400.000 evrov. Prav tako bodo v primeru potrebe likvidnostnega zadolževanja pristopili h kratkoročni zadolžitvi znotraj proračunskega leta 2023 v višini 120.000,00 evrov, ki pa morajo biti do konca leta 2023 tudi vrnjeni. Predlagan proračun so svetniki tudi sprejeli. V nadaljevanju seje je bil na mizi Pravilnik o sofinanciranju programov in dejavnosti (druga obravnava) na področju ljubiteljske kulture, ki so ga svetniki tudi potrdili. Prav tako so potrdili sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine za letošnje leto. Vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče znaša 0,0045 evra na leto, za nezazidano stavbno zemljišče pa 0,0055 evra. Pod 7. in 8. točko dnevnega reda so svetnice in svetniki obravnavali predlog letnega programa športa in predlog letnega programa kulture za leto 2023. Za področje športa (tri društva) je iz proračuna namenjenih 5.800 evrov, od tega 800 evrov za prostočasno športno vzgojo otrok in mladine, 1.500 evrov za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ter 3.500 evrov za športne prireditve. Za letni program kulture je namenjenih skupaj 167.854 evrov. Večina, sto tisoč evrov, je namenjenih nakupu stavbe za kulturni center. Za knjižničarstvo in založništvo (MSK Žalec) je namenjenih 34.888 evrov, za medije in avdiovizualno kulturo pa 25.270,00 evrov, od tega za Novice izpod Krvavice 17.500 evrov in za časopis Utrip 7.770 evrov. Za ljubiteljsko kulturo je namenjenih 7.695 evrov. V predzadnji točki dnevnega reda so svetniki potrdili še mandate za člane uredništva občinskega glasila Novice izpod Krvavice, in sicer Sašo Zidanšek Obreza, Ano Lesar, Renato Mihevc, Tatjano Kovče in Majo Drča. Ob zaključku seje so se svetniki seznanili še s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta Tabor – jug. Zapore cest zaradi TK omrežja L. K. Od 16. januarja dalje na območju Občine Prebold veljata dve delni zapori cest zaradi širitve telekomunikacijskega omrežja T2. Delna zapora prometa med 7. in 17. uro tako velja od 16. januarja do 18. marca na odseku občinske ceste LC490033 Dolenja vas–Šešče. Delna zapora velja vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Večer je z glasbo na harmoniki popestril Andrej Stergar. Na večeru so iz MDI sodelovali predsednik društva Marijan Turičnik ter preboldski članici Marija Stanko in Angela Pišek, s strani Občine Prebold pa Tjaša Skočaj Klančnik, direktorica občinske uprave, ki je tudi vodila projekt Občina po meri invalidov, sedaj pa skrbi za njegovo izvajanje in dopolnjevanje. Pogovorni večer je vodila knjižničarka Lea Felicijan, ki je uvodoma postregla z nekaj podatki o invalidnosti in pomenu humanitarnega poslanstva, ki ga že več kot 50 let uresničuje tudi MDI Žalec. Večer je sovpadal tudi z mednarodnim dnevom invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra. Kar 15 % svetovnega prebivalstva predstavljajo osebe z invalidnostjo. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi, to je vsak šesti med nami, ima dolgotrajne zdravstvene težave ali status invalida. V Sloveniji imamo več kot 160.000 invalidov, kar pomeni, da je invalid vsak 12. slovenski državljan. »V MDI Žalec, ki vključuje vseh šest spodnjesavinjskih občin, imamo 1.151 rednih članov s statusom invalidnosti, 495 podpornih članov ter 73 prostovoljcev.« Letno opravijo okrog 25.000 prostovoljnih delovnih ur. Društvo je član Zveze delovnih invalidov Slovenije in Slovenske filantropije. »Po statutu in osnovnih usmeritvah je naše delovanje zlasti v ugotavljanju in zadovoljevanju posebnih potreb invalidov. Redna je skrb za zdravstveno in psihofizično počutje ter ugotavljanje socialne in pravne varnosti. Borimo se proti vsem oblikam krivic in diskriminacije ter za dosledno uresničevanje človekovih pravic,« je med drugim povedal predsednik MDI Marijan Turičnik in nato spregovoril še o posameznih socialnih programih, ki jih izvajajo v okviru njihove organizacije. Svoje sta k temu dodali tudi obe poverjenici iz Prebolda Marija Stanko in Angela Pišek ter postregli tudi s svojimi izkušnjami, primeri, ki jih imata pri svojem delu na terenu. Uspešno sodelovanje z društvom v sklopu projekta Občina po meri invalidov pa je predstavila direktorica občinske uprave Občine Prebold Tjaša Skočaj Klančnik in ob tem povedala: »Leta 2017 je Medobčinsko društvo invalidov Žalec z dopisom županu Občine Prebold podalo pobudo, da se občina vključi v projekt Občina po meri invalidov Slovenije in sprejme odgovornost za trajno izvajanje projekta. Župan je sprejel pobudo in s sklepom imenoval Svet za invalide, v katerega so enakopravno vključeni predstavniki invalidskih organizacij, ki delujejo na območju Občine Prebold. Od leta 2019 je Občina Prebold z društveno pomočjo prejemnica listine Občina po meri invalidov. Naša zaveza pa je, da to vseskozi nadgrajujemo in ozaveščamo javnost, čemur je namenjen tudi današnji večer.« Večer je s harmoniko in pesmijo popestril tudi domači glasbenik Andrej Stergar, pri petju pa so se mu pridružili tudi gostje. Nekoliko krajši čas, od 16. januarja do 28. februarja, pa bo vsak delovni dan med 7. in 17. uro veljala delna zapora prometa na odseku občinske ceste LC490031 Šentrupert–Kaplja vas. Vse uporabnike na teh območjih prosijo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije. Občina Polzela prijazna invalidom T. TAVČAR Zveza delovnih invalidov Slovenije je ob letošnjem dnevu invalidov listino Občina po meri invalidov podelila tudi Občini Polzela. Član projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije mag. Cveto Uršič je povedal, da je Občina Polzela veliko naredila za občane s posebnimi potrebami, a hkrati s tem tudi za vse preostale prebivalce. »Občanom so dostopni defibrilatorji, različna društva, Prostofer, svetlobni trakovi, slušne zanke v cerkvi, klančine …« je ob tem našteval Uršič. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 6 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2023 Petnajstič sta se povezali glasba in čarovnija B. PLAZNIK Minuli konec tedna so glasbeniki Žalec odeli v paleto ritmov različnih tolkal v okviru mednarodnega festivala tolkalnih skupin, katerega ambasador je bil Dejan Dogaja. Od petka, 20., do nedelje, 22. januarja, je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu po dveh letih zatišja odmeval 15. BUMfest – trije festivalski dnevi, dve šolski matineji, dva večerna koncerta in en družinski, nedeljski koncert v organizaciji Stop – Slovenskega tolkalnega projekta ter ZKŠT Žalec. Dogodek je obiskalo okrog 2000 gledalcev, nastopilo je preko 80 glasbenikov. Organizatorji so bili ob zaključku zadovoljni in pravijo, da je festival zadostil vsem pričakovanjem. Dejan Tamše, direktor festivala, je ob tej priložnosti povedal, da je BUMfest v 15 letih v Žalcu pustil neizbrisne sledi: »Mesto je obiskalo na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč ter na stotine glasbenikov z vseh koncev sveta. Lokalna skupnost diha s festivalom, država pa ga (še) ni prepoznala kot zelo pomembnega za regijo in Slovenijo nasploh. V petnajstih letih je festival vzgojil svoj lasten slog, svojo publiko in navdušil številne mlade glasbenike. Postal je celo tako velik, da se po njem zgledujejo številni tuji producenti. Na BUMfestu delujejo številni prostovoljci, ki žrtvujejo svoj čas in energijo. In zaradi njih in zveste publike, ki vselej napolni dvorano v Žalcu, je festival zdržal tako dolgo. Ministrstvo za kulturo ga žal še vedno ni sprejelo kot enega najpomembnejših slovenskih festivalov in ob vseh superlativih, ki festival 'objemajo' te dni, to vseeno boli!« Poslušalci in ustvarjalci mladi in mladi po srcu Občinstvo je vedno sestavljeno iz mladih in mladih po srcu, glasbenikov in takih, ki se nikoli niso ukvarjali z glasbo. Vsakogar privlači nekaj svojega. Milojka Plamberger iz Šoštanja je povedala, da dobro pozna BUMfest, saj je njen sin Darko eden od SToP-ovcev, zato jih spremlja od samega začetka. »Najbolj mi je všeč raznolikost. Vedno je kaj novega, nastopi mi obogatijo dušo in srce. Sama nisem glasbenica, vendar zelo uživam v glasbi, tudi moj mož je bil glasbenik.« Mladi Jan Kropec iz Prekope je povedal: »Letos sem prvič na BUMfestu. V soboto sem tudi nastopil in mi je bilo zelo všeč, zato sem se danes z mamo udeležil zaključka festivala. Sam igram vsa tolkala, vendar ne bi bil glasbenik po poklicu, se bom pa z glasbo ukvarjal za hobi. Glasba je kar komplicirana zadeva. Moj brat je tudi v glasbenih vodah in je s prijatelji ustanovil svoj bend z imenom Počasne želve.« Župan in ambasador na cajonu Festival je z nagovorom odprl Janko Kos, župan Občine Žalec, ki ga je Dejan Tamše s svojimi gosti Funky Currywurst Brothers sta nasmejala občinstvo do solz. izzval, da se je tudi sam preizkusil na posebnem tolkalu 'cajonu'. Županu se je na odru pridružil cel orkester na 'cajonih', kar je izzvalo velik aplavz. Občinstvo je pozdravil tudi letošnji ambasador BUMfesta Dejan Krajnc ali Dejan Dogaja, ki je tudi na svojevrsten način animiral občinstvo v dvorani in med drugim povedal, da mu je v veliko čast, da je del nečesa tako velikega, kot je BUMfest: »Kot akademsko izobraženi glasbenik si prizadevam za širjenje glasbe med ljudmi in si želim, da bi jo ponesel med vse generacije.« Na matineji za šole in na prvi večer je sledil nastop Funky Currywurst predstavil umetnost izdelave bobnov po meri, v kotičku Music Max je Jaka Stranar odkrival svet igranja na cajon, skupina Piscore je predstavila humor v glasbi, Dejan Tamše in Marina Golja sta vodila predstavi- ga projekta in Magic Aleksandra, ki je s svojimi skrivnostnimi triki presenečal staro in mlado. »Glasba in čarovnija se povezujeta, saj tudi sam vedno vadim trike ob glasbi,« je komentiral svoj nastop. »Zelo mi je Festival so odprli Dejan Tamše, direktor festivala, Janko Kos, župan Občine Žalec, Dejan Dogaja, ambasador BUMfest 15 tev in testiranje instrumentov RAV drum, Franci Krevh pa je predstavil skladbe za tolkala. Večer je zaznamoval odličen nastop španske skupine Piscore, ki je bila dobitnica nagrade občinstva na festivalu Festclown 2017. Skupina najboljšo glasbo in veliko humorja združuje v edinstven koncert z mojstrsko glasbo in ritmi, klovnovsko pantomimo in sodelovanjem gledalcev. Festival so zaključili v nedeljo z dopoldansko družinsko matinejo, na kateri so se prepletali nastopi domačinov SToP – Slovenskega tolkalne- fajn, da je Dejan Tamše pristopil do mene in dejal, ali bi se SToP-ovcem pridružil na odru s svojimi triki, da ustvarimo nekaj inovativnega. Pripravil sem posebne točke za ta festival, ki jih ljudje še niso videli.« Seveda je po pričakovanjih navdušil in nam zaupal tudi skrivnost. Namreč, da ima veliko načrtov za prihodnost in da je eden izmed njih prihodnje leto nastopiti na ameriških talentih. V svoji brošuri so organizatorji za januar 2024 že napovedali BUMfest 16 ter napoved pospremili z duhovitim stavkom: »Mogoče se vidimo!« Dejan Dogaja je ob odprtju festivala dodobra razvnel. občinstvo. Brothers, dansko-avstrijskega dua, ki ga sestavljata Johannes Bohun in Peter Stavrum Nielsen. Oba sta od leta 2001 koncertirala z mednarodnim tolkalnim šovom 'Stomp', zdaj pa sta energijo, izkušnje, ostre ritmične koreografije in 'slapstick' humor združila v glasbeni zvrsti, ki jo imenujeta rhythm & comedy, ter občinstvo spravila v smeh do solz. Drugi festivalski dan so dopoldne glasbene delavnice organizirali različni izvajalci. Tako so v svet tolkal popeljali udeležence. Nebojša J. Živković iz Bone Custom Drums je Oba Dejana, goreča glasbenika. Skupno jima je tudi to, da imata rada humor. PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2023 Španci Piscore so z velikim uspehom pri občinstvu in med kritiki prejeli nagrado občinstva na festivalu Festiclown Vilagarcia 2017. Magic Aleksander med nastopom. Domačini, SToP – Slovenski tolkalni projekt, so leta 2019 praznovali 20-letnico delovanja. Do sedaj so se predstavili na mnogih samostojnih koncertih v Sloveniji in na tujem: Na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Črni gori, Litvi in drugod. Najdaljše in najbolj oddaljeno gostovanje so imeli na Seul Drum Festivalu v Južni Koreji. Leta 2013 je skupina prejela Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje MO Ljubljana, leta 2014 pa nagrado Prešernovega sklada. SToP sestavljajo: Matevž Bajde, Damir Korošec, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger, Marina Golja in Dejan Tamše. »Mesto je obiskalo na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč ter na stotine glasbenikov z vseh koncev sveta. Lokalna skupnost diha s festivalom, država pa ga (še) ni prepoznala kot zelo pomembnega za regijo in Slovenijo nasploh. V petnajstih letih je festival vzgojil svoj lasten slog, svojo publiko in navdušil številne mlade glasbenike. Postal je celo tako velik, da se po njem zgledujejo številni tuji producenti. Na BUMfestu delujejo številni prostovoljci, ki žrtvujejo svoj čas in energijo. In zaradi njih in zveste publike, ki vselej napolni dvorano v Žalcu, je festival zdržal tako dolgo. Ministrstvo za kulturo ga žal še vedno ni sprejelo kot enega najpomembnejših slovenskih festivalov in ob vseh superlativih, ki festival 'objemajo' te dni, to vseeno boli!« Domačini, SToP Obiskovalka Milojka Plamberger iz Šoštanja s sinom Davorjem, članom Stop. 7 Gorečnost glasbenikov se je čutila ob vsakem udarcu. Obiskovalec Jan Kropec iz Prekope. Ritmično glasbilo cajon (izg.: kahon). 8 OSREDNJE TEME ŠT. 1 I januar 2023 Z ljudmi moraš imeti odprt odnos LUCIJA K. D. NARAGLAV, B. PLAZNIK Mag. Marko Repnik je eden od dveh novih županov Spodnje Savinjske doline, ki je postal župan Občine Prebold po šestih mandatih Vinka Debelaka, potem ko se je ta odločil, da ne bo več kandidiral. Savinjske doline. Kakšne priložnosti v turizmu vidite vi? »Moja pričakovanja glede tega projekta so precej velika, saj sem vedno zagovarjal, da moramo na turističnem področju delovati skupaj, kot Spodnja Savinjska dolina. To bo na področju turizma zagotovo prineslo več, kot pa da se trudi vsak zase. Ob tem mora vsaka občina ponuditi tisto, kar ima. Občina Prebold ima prednost bazenskega kompleksa, imamo dva turistična kampa, hotel in krasne sprehajalne poti z vrhovi Golavo, Mrzlico, Reško planino, Homom itd. Če se bomo tukaj lahko zedinili, da bi našli neko 'skupno zeleno nit' v obliki hmeljskega zelenega zlata, bi bilo to odlično. Ideja o avtobusu, ki kroži ob določenih dnevih po načinu 'hop in, hop out', se pravi, da pobere ljudi v naši občini, jih odpelje na krožno pot preko braslovškega Žovneka na Polzelo, Vransko, Tabor do žalske fontane, in obratno. Torej, pomembna je neka povezava med vsemi občinami in spoznavanje njihovih lepot. Veliko bo prinesla tudi kolesarska povezava Žalec–Vransko, ko bo prišlo do nje. Nadejamo se, da bi se po zgledu drugih občin vključili v sistem izposoje koles 'Kolesce', ki omogoča izposojo na enem in vračilo na drugem mestu. Verjamem, da je prednost turizma v povezovanju.« Mag. Marko Repnik je po profesiji glasbenik, pa tudi kulturnik po srcu in »službeni dolžnosti« kot vodja prej državne, zdaj pa območne izpostave JSKD – in to se bo gotovo poznalo tudi pri vodenju občine. »Zaradi dejstva, da sem kulturnik, preboldska kultura žal ne more pričakovati veliko več, zagotovo pa se bom trudil v smeri, da bom spodbujal delovanje kulture in kulturnih društev nasploh, pa tudi športnih in vseh ostalih društev v občini. Vedno sem bil mnenja, da je prostočasnim aktivnostim treba nameniti več sredstev, in tej ideologiji bom tudi sledil, če bo le mogoče. Verjamem pa, da bo,« je povedal v pogovoru za Utrip Savinjske doline in dodal, da mu kot podžupanu v prejšnjem mandatu ni veliko lažje v novi vlogi župana, saj je prejšnja funkcija bolj protokolarna, nova pa mnogo bolj akcijska in obsega veliko širše področje dela. V predvolilni kampanji ni bil jasno nakazan način vašega županovanja. Kako to, da ste se odločili, da boste neprofesionalni župan? »Moja služba vodje kulture na JSKD Žalec je zelo povezana z delovanjem na področju občin in sodelovanjem z župani. Že ob napovedi kandidature sem se odločil, da bom delo župana opravljal neprofesionalno, če pa bi se po določenem obdobju izkazalo, da je prenaporno, se bom odločil drugače. Sem pa mnenja, da bo šlo, ker se kultura vedno povezuje z občinskim in lokalnim življenjem, in vem, da je ta odločitev lahko samo dodana vrednost mojemu delu.« Če ste neprofesionalni župan, potem je najbrž toliko bolj pomembno, da je močna občinska uprava. Ali tam načrtujete kakšne kadrovske spremembe? »Trenutno ne načrtujem nobenih večjih sprememb. Ljudje, ki so tam v službi, so zaposleni za nedoločen čas. Edina sprememba, ki bi bila možna, je pri funkciji direktorja oz. tajnika občinske uprave, vendar pa je obstoječa vodja vezana na mandat, ki se izteče čez dve leti. O morebitni zamenjavi se bom odločal takrat. V danem trenutku se mi zdi nepotrebno ali celo slabo, da bi bili na občini novi dve ključni osebi, tajnik in župan. Vsekakor pa je podpora obstoječe občinske uprave novemu županu več kot dobrodošla.« Kako je s podžupani, so že znana imena? »V Preboldu so bili vsa leta trije podžupani. Sam nisem naklonjen temu, ker se mi zdi, da je občina premajhna za tri podžupane, tako da bomo sedaj imenovali maksimalno dva, še bolj pa se nagibam k enemu. O bodočem podžupanu ali dveh bodo tekli pogovori po potrjevanju občinskih odborov, ki bo potekalo na redni seji občinskega sveta 26. 1. 2023.« Letošnji proračun pa ste sprejemali že ob koncu mandata prejšnjega sestava občinskega sveta … »Dogovorili smo se, da bomo proračun sprejeli že ob zaključku prejšnjega sestava občinskega sveta. Bilo je namreč jasno, da bomo dobili novega župana, ker se je dolgoletni župan gospod Vinko Debelak odločil, da ne bo več kandidiral. Zato smo se članice in člani občinskega sveta strinjali, mag. Marko Repnik da je zelo produktivno, da ima novi župan že sprejet proračun in da se ne ukvarja že takoj na začetku samo z njim. Dodatni prostor pa bomo sedaj iskali v rebalansu, s katerim bomo naredili kakšno spremembo. Rebalans bo tisti, ki bo dejansko nakazal projekte in delo za tekoče proračunsko leto.« Kakšne cilje ste si zastavili, kakšne prioritete? »Če govoriva o celem mandatu, je prioritetni cilj, da naredimo čim več za kakovost življenja občank in občanov. Želimo si, da bi realizirali prostorske spremembe Prebolda, uredili trg oziroma jedro. Želimo si, da bi bolj zaživel naš preboldski Gaj, da bi postal prireditveno območje, ki bi bilo bolj aktivno. Pereča tema je tudi nesoglasje z denacionalizacijskimi upravičenci. Dejstvo je, da je bilo v procesu denacionalizacije vrnjenih veliko zgradb in površin, ki jih je dolga leta uporabljala občina, potem pa je morala to rešiti drugače. V tem, da je treba v problematiko vložiti maksimalne napore, smo enotne vse liste in stranke v občinskem svetu in skupaj se bomo trudili, da bomo delali za rešitev tega problema. Treba se bo pogovarjati in prilagajati, opraviti razgovore, mediacije in upati na uspeh. Govorim o graščini Prebold, o Cestnikovem hribu, o ribniku, ki je bil včasih lepo urejen, o zemljiščih pod Žvajgo, skratka, o veliko območjih, ki bi lahko turistično zaživela. Graščina bi morala biti ponos našega kraja. Vpeta je tudi v občinski grb in Prebold je pravzaprav začel nastajati okoli nje, je torej osrednja točka naše zgodovine, pa imamo z njo največje težave. Po tistem, ko je morala občina njene prostore zapustiti, preseliti muzejsko zbirko in razne društvene prostore, so ostali tam le redki stanovalci, ki imajo pogodbene odnose z lastniki, sicer pa sameva. Naša želja je konsenz lastnikov in občine, da se stvari pravno uredijo in da bi lahko koristili površine, ki so jih občanke in občani pred leti že imeli za svoje. Torej, da bodo zadovoljni lastniki, občina in kraj.« Kako je s prenovo letnega kopališča oz. bazena? »Obnova bazena je planirana, vprašanje je samo, v kakšnem obsegu. Za prenovo so narejeni načrti, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, žal pa je finančni okvir tako visok, da brez razpisnih sredstev ne bo šlo. Odločitev o projektu bo skupna, vsekakor pa bomo v bazen investirali.« Pred časom so za projekt kulturnega centra predloge pripravili študentje … »Obsežen in vizualno odličen projekt idejne zasnove novega kulturno-poslovnega centra, ki si ga v Preboldu želimo in ga potrebujemo. Gre za prostor, ki bi imel dvorano »Vedno sem bil mnenja, da je treba sodelovati, se poslušati, upoštevati in spoštovati. To je zelo pomembno. Ljudje smo si pač različni in pestijo nas mnoge težave, pa vendar imamo neko skupno točko; radi smo slišani. Seveda nismo vedno uslišani, pa vendar, moramo se poslušati in odreagirati. Odzivnost mi je bila vedno zelo pomembna. Delal bom na večji odzivnosti občine, učinkovitosti same občinske uprave.« Kaj pa bi bile nove vsebine na tej lokaciji? »Če bi bila graščina občinska, bi bil idealen scenarij, da se preko razpisov pridobijo nepovratna evropska sredstva za njeno obnovo. Z leti bi jo lahko obnovili in spravili na nek dostojen nivo, vanjo potem preselili občino, kakšne društvene prostore, lahko bi ponovno uredili prireditveni prostor v atriju. Ob tem pa ne bi želeli opustili dejavnosti znotraj Marofa. Tu bi lahko kasneje morebiti vzpostavili poslovni inkubator, kjer bi lahko mlajšim podjetnikom ponudili možnost uporabe pisarn, ali pa mladinski center za druženje. Tudi to se potrebuje.« Občina Prebold sodeluje tudi v skupnem projektu Povezovanje turističnih potencialov Spodnje nekje do 300 sedežev, prostor za druženje in kulturno srečevanje, atrij za zunanje prireditve in art kavarno. Po načrtu bi v njem dobili prostore tudi društva in občinska knjižnica. Smo pri idejni zasnovi, vse ostalo je stvar dogovorov in časovne primernosti.« V Preboldu je čedalje močnejša industrijska cona v Latkovi vasi, ki že sega na področje naselij. Kakšni so načrti na tem področju? »Dejstvo je, da bomo morali sčasoma postaviti meje, do kam se industrijska cona lahko širi, in pustiti prostor tudi za zelene površine. Zaradi velikega števila zaposlenih nastaja težava s parkirišči, zaradi težkega prometa so vidne poškodbe na cestni infrastrukturi, ni zadostnega odvodnjavanja, pločni- kov, razsvetljave, zato bomo morali ob določitvi skrajnih meja industrijskih con poskrbeti tudi za manjkajočo infrastrukturo.« Pripravlja se državni prostorski načrt za suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini, pobuda je v javni razpravi. Zadrževalniki so predvideni tudi v preboldski občini ob Savinji in Bolski. Kakšno je stališče občine, bo o tem razpravljal občinski svet? »Če me sprašujete po osebnem stališču glede suhih in mokrih zadrževalnikov, povem, da se mi zdijo glede na do sedaj predstavljena dejstva mokri zadrževalniki bolj koristni. Poletja so vedno bolj sušna in mokri zadrževalniki bi zagotovo pripomogli, da bi poleti bilo dovolj vode za zalivanje kmečkih pridelkov in s tem tudi za reševanje poljščin. O suhih zadrževalnikih še nismo bili dovolj podučeni, zato bomo na javni razgrnitvi prisluhnili stroki. Vsekakor pa bomo kot občina sledili željam in potrebam našega prebivalstva in se o tem ne bomo odločali na silo.« Onesnaženje vode na viru v Matkah je pokazalo, da ta raztežilnik ni bil obnovljen in je zdaj pred obnovo, za to območje tudi ni sprejetega vodovarstvenega načrta. Ali ob JKP Žalec tudi Občina Prebold izvaja kakšne aktivnosti glede tega? »Tudi Občina Prebold se aktivno vključuje v ta projekt, sodelujemo pri pridobivanju služnostnih pogodb za vzpostavitev novega vodovodnega omrežja. Pri zadrževalniku Likovič se bo naredilo novo vodno zajetje, ki bo zagotavljalo dovolj vode za vsa gospodinjstva, ki bodo nanj priključena. V sistemu se bo zamenjala vsa vodovodna infrastruktura v povezavi z občinama Žalec in Polzela. Onesnaženje je bilo zelo resno opozorilo, da je treba vodo jemati kot življenjsko dobrino, ki ni sama po sebi umevna. Potrebna je skrb, da so stvari glede vode stoodstotno urejene, ker ni popravnih izpitov, posledice pa so lahko katastrofalne. Občina je povabila vse lastnike zemljišč, od katerih potrebuje služnostno pravico za ureditev vodovodnega sistema, na razgovor. Večina povabljenih se ga je udeležila, ostalim smo poslali pogodbe z obrazložitvijo po pošti. Pojasnili smo jim, da si želimo sodelovanja v dobrobit, da se lahko tako pomemben projekt dokončno uredi.« Kako zelo visoko povečanje stroškov premagujejo v javnih zavodih, sploh šoli in vrtcu? »Zaradi povišanja plač, malic in vzdrževalnih stroškov smo nakazali del akontacije za leto 2023. Upoštevana so bila redna napredovanja in aprilsko napredovanje javnega sektorja za en plačni razred. Nismo pa še uspeli upoštevati novega plačnega usklajevanja s strani Vlade RS in sindikatov, zato na izračun nove cene vrtca še čakamo. Očitno nas čaka precej turbulentno leto usklajevanja rebalansa proračuna.« Nadaljuje se na str. 29 OSREDNJE TEME ŠT. 1 I januar 2023 9 Za svojimi besedami in dejanji vedno stojim LUCIJA K. B. PLAZNIK, T. TAVČAR Nataša Juhart je po dolgem času edina županja med šestimi spodnjesavinjskimi župani in poleg preboldskega župana ena od dveh novih županov (ki sta županske čevlje obula po šestih mandatih prejšnjih županov). »Zavedam se, da je nemogoče, da bi se pri vsaki stvari odločila tako, da bo čisto za vse prav, se bom pa potrudila, da bo prav za večino,« je v pogovoru za Utrip Savinjske doline povedala nova županja Občine Vransko Nataša Juhart. Po dobrem mesecu županovanja je povedala, da ji ni žal, da se je odločila za ta izziv, ki ga z veseljem sprejema in uresničuje ter se v njem dobro počuti. Zakaj ste se kot diplomirana medicinska sestra odločili, da zapustite svoj poklic? »Najprej naj povem, da sem bila zelo rada medicinska sestra. Delala sem dolga let na dializi, potem še na radiologiji. Povsod sem se dobro vklopila. Ne da se hvalim, čutim, da sem bila dobra medicinska sestra, saj sem dobila pozitivne odzive tako od sodelavcev kot od pacientov. S slednjimi sem se velikokrat pogovarjala, tudi takrat, ko ni bilo časa, saj jim je to pomenilo več kot karkoli drugega. Izhajam iz stroke, v kateri je res pomemben čut za ljudi, in verjamem, da ga imam. Tudi v tej luči sem se odločila kandidirati za županjo, čeprav sem imela dobro službo, ki sem jo imela rada. Kaj pa, če lahko tako naredim še več za ljudi, sem se spraševala in se zato tudi odločila, kot sem se. Ljudje so me z velikim odstotkom podprli in verjamem, da jim bom lahko vrnila v čim večji meri.« Mandat ste nastopili po zelo dolgem stažu župana Franca Sušnika, v kakšne čevlje ste stopili? »Zavedam se, da sem vstopila v zelo velike čevlje. Zato sem ob prvi pobudi za kandidaturo rekla 'Ne!', ker se mi je to zdelo enostavno preveč. Gospod Sušnik je imel veliko političnih izkušenj, bil je tudi poslanec v parlamentu, tukaj pa že od krajevne skupnosti naprej živel s krajem. Teren in ljudi je odlično poznal. Meni se je v tem smislu biti županja zdelo nemogoče. Vendar se mi je potem, ko sem to sprejela kot izziv, ko sem videla, da me ljudje sprejemajo in podpirajo, in tudi ob dejstvu, da sem po stroki diplomirana medicinska sestra, da sem delala v bolnišnici, z ljudmi, zdelo, da sem po svoje dolžna prevzeti odgovornost. Res pa mora taka odločitev z vsemi temi dejstvi in spoznanji dozoreti v človeku samem. Nisem vedela, kaj me v resnici čaka. Najprej sem si rekla, da se moramo uskladiti v občinski upravi, saj je zaupanje temeljno pri dobrem delu. Mislim, da se to že pozna.« Volilni rezultat vam sicer ponuja kar »udobno« vodenje, kar 9 od 11 članov OS je iz vrst vaše stranke NSi, dva sta iz SDS … »Verjamem, da bi se, tudi če bi bil izvoljen kateri izmed drugih kandidatov, lahko dobro ujeli, saj moramo biti odprti za sodelovanje, če hočemo kaj spremeniti. Je pa ob taki sestavi vseeno lažje. Seveda, morda bi kdo rekel, da vsi mislimo enako, ker imamo v občinskem svetu »'se svoje', pa tudi z obema SDS-ovima smo sorodni, ampak na vsaki dosedanji seji je bil zelo živahen dialog, veliko so spraševali, ne vedo še vsega … A seje so zelo konstruktivne, saj res vprašajo in povedo, če so kakšne dileme. Nanje dobijo kompetentne odgovore.« Občinska uprava ostaja v enaki sestavi? »Ja, ostaja enaka. Res pa se nam obetata dve upokojitvi, zato bomo kmalu izdali razpis in sprejeli nove moči.« problem, zato bomo zaradi boljše dostopnosti poskusili bolj celostno urediti tudi čim več cest namesto vsakoletnega krpanja. Poleg tega moramo čisto vsako leto posanirati po dva plazova. Samo z občinskim proračunom ne moremo vsega realizirati, verjamem pa, da bomo v nekaj letih skupaj s kakšnimi pridobljenimi sredstvi postopoma marsikaj uredili tudi pri cestni infrastrukturi.« V svojem prazničnem nagovoru na pragu praznikov ste zapisali: »Živimo v času, ko večina meni, da je težko, da vsi okrog nas delajo nekaj narobe. Želeli bi zavrteti čas nazaj, da bi preskočili nekatere dogodke, naredili kakšno stvar drugače … Ja, ravno slednje je najbolj pomembno – narediti stvari drugače. Časa ne moremo zavrteti nazaj, zgodovine se ne da izbrisati, lahko pa, če si to res želimo, začnemo na svet in življenje gledati drugače.« Zelo spravne in modre besede. Kakšen je vaš pristop pri županovanju, pri delu z ljudmi? Z Občino Tabor si Občina Vransko deli nekatera področja skupne občinske uprave. Kaj menite o tem, ali boste to sodelovanje še krepili, nadgradili na katerem področju? »Povezani smo na mnogih področjih, že dolgo imamo skupno računovodstvo, ki odlično teče, skupaj imamo šolo, sodelujemo pri projektih, kot je na primer že eno leto Prostofer. Se pa k povezovanju nagibajo tudi druge občine v tej dolini. Z vidika sofinanciranja takega povezovanja je to posebej zanimivo, saj država sofinancira tam, kjer so povezane najmanj tri občine in imajo določeno število skupnih področij, nalog. Nismo se še usedli na to temo, ampak gotovo se bomo. Področij, na katerih se lahko povezujemo, je še več, na primer občinski inšpekcijski nadzor, redarstvo, pravne službe, notranja revizija, varstvo okolja, urejanje prostora, civilna zaščita; potenciala za takšno sodelovanje, ki prinaša nižanje stroškov, je veliko. Naše izkušnje pri povezovanju z Občino Tabor so zelo dobre, ne vemo pa še natančno, kaj doprinese povezovanje več občin.« »Vedno bom odprta za pogovore. Ljudje me bodo lahko obiskali, mi zaupali svoje težave. Vedno jim bom prisluhnila in z njimi si želim imeti konstruktivne pogovore, da se bomo pogovarjali o konkretnih zadevah. Vesela bom, če bo kdo prišel s kakšnim konkretnim predlogom, z rešitvijo, ne le s težavo. Ni mi namreč všeč, da ljudje samo ugotavljajo, da tega in onega ni, in kažejo s prstom na druge, ampak si želim, da ob težavi pridejo tudi s predlogom, kako bi se dalo to popraviti. Gotovo jim bomo prisluhnili. Če se le da, bomo poskusili narediti čim več dobrega za našo občino.« Ste v tem mesecu in pol že imeli kakšne takšne pogovore, pobude? »Imeli smo že predstavitev suhega zadrževalnika v Merinci in javno razgrnitev ter predstavitev v kulturnem domu. Prišli so z Direkcije za vode, prisotnih je bilo okrog 80 občanov, ki so dobili tudi odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Prejšnji teden smo se dobili z lastniki zemljišč, ki jih je povabila direkcija. Šli smo tudi pogledat na teren, nekaj bo še dopolnitev, in mislim, da gremo Nataša Juhart da proračun za leto 2023 sestavi nov župan in sprejme nov občinski svet. Začasno financiranje pomeni, da lahko v tem času delamo samo nujne in redne zadeve. Dodatnega zadolževanja, novih programov in projektov ne smemo delati.« Na 3. seji ste opravili že prvo obravnavo proračuna za leto 2023. Kaj so njegovi bistveni vsebinski »Tudi kot županja bom vedno prisluhnila, iskala rešitve ali pomagala, da jih najdemo skupaj. Najbolj bom vesela predloga rešitve in bom s svojo ekipo naredila vse, kar je v naši moči, da pomagamo pri realizaciji. Vedno se bom zavzemala za pravico. Ne maram laži, hinavščine, ljudi, ki samo nekaj govorijo in ničesar ne naredijo. Rada povem po resnici in za svojimi besedami in dejanji vedno stojim. Česar ne morem obljubiti, tega ne obljubljam.« pri realizaciji v pravo smer. Zelo pomembno je, da stroka in birokrati pridejo k nam, odgovorijo na vprašanja in ne delajo le nekaj iz pisarne. Na predstavitvi sem predlagala, da si lahko gremo takšen suhi zadrževalnik pogledat v Grosuplje, da bi si vse lažje predstavljali. A so rekli, da zaenkrat ni potrebe, če pa bo, tudi to uredimo. Sicer je bilo obdobje od imenovanja polno obiskov različnih ljudi iz podjetij, inštitucij, ki so bili bolj spoznavne narave. Sama moram v tej fazi spoznati še veliko stvari, zato so taka srečanja zelo dobrodošla.« Občina Vransko ima v obdobju prvih treh mesecev začasno financiranje … »Začasno financiranje je bilo treba sprejeti, saj je gospod Sušnik želel, poudarki? »Po prvem branju na tej seji smo dali proračun v 30-dnevno javno obravnavo. V tem času bomo sprejemali pripombe in jih tudi upoštevali, če bodo v mejah razpoložljivih sredstev in v smeri razvoja Občine Vransko, potem pa bomo sklicali sejo predvidoma konec februarja in bomo s sprejetjem morda že marca prekinili začasno financiranje. Glede vsebin pa moramo najprej pripraviti razpis za koncesijo za redno vzdrževanje cest, javnih površin in javne razsvetljave. Sledijo projekt javne razsvetljave za Prekopo, dograditev kanalizacije v Brodeh, posodobitev vodnega sistema Tešova, kar nekaj je komunalnih zadev, na primer povezovalni vodovod. Nadaljevali bomo s sofinanciranjem protiprašne zaščite, ki se je izkazalo za zelo dobro. V načrtu je tudi ureditev igrišča pri Športni dvorani Vransko, saj si želimo, da bi zadostili več pogojem in bi bilo to območje bolje izkoriščeno. Najprej bomo seveda šli v pridobivanje gradbenega dovoljenja. Načrtujemo širitev vrtca v prostore, kjer je sedaj nogometni klub, njih pa bomo preselili drugam. Tako bomo pridobili igralnico in pol za vrtec. Pri vrtcu bomo šli tudi v pridobivanje dokumentacije za dvigalo, saj je v treh nadstropjih in je to zato res nujno. To je kar velik zalogaj z veliko aktivnostmi in upam, da nam bo uspelo čim več opraviti letos.« Kaj bo po vašem največji izziv pri delu v tem mandatu? »Če bo trend priseljevanja v našo občino še naprej rasel, bomo morali poleg širitve vrtca, s katero začnemo letos, o večjih kapacitetah in boljših pogojih šole in vrtca še dodatno razmisliti. Na drugo lokacijo iz sedaj slabo dostopne lokacije v središču Vranskega bomo morali preseliti gasilski dom. Lani smo nabavili dve gasilski vozili, za kateri moramo še odplačati kredit, potem pa pristopimo k projektu selitve. Si pa želimo dobro poskrbeti za gasilstvo in gasilce, tako kot smo že do sedaj. Zahteven projekt, ki si ga zelo želimo realizirati, je tudi ureditev trga, predvsem problema z mostom, pri čemer še nismo prišli skupaj z Direkcijo za vode in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Ne smemo pozabiti na kmetije, saj je del naše občine na zelo hribovitem območju. Zato bomo, takoj ko bodo objavljeni razpisi za kmetijstvo, poskusili pridobiti čim več sredstev za potrebe kmetov. Ceste so vedno Občina Vransko sodeluje pri skupnem projektu Povezovanje turističnih potencialov Spodnje Savinjske doline, kaj menite o tem? Kaj v turističnem smislu ponuja Vransko in kje so po vašem potenciali? »Mislim, da je to zelo dober projekt, in ga tudi podpiram. V naši občini je v tako sodelovanje že vključen Hotel Grof s projektom kolesarstvo, prav pa je, da se bolj celostno pristopi, da se povežemo občine in se ne trudimo za manj učinka vsaka posebej. Hkrati si lahko izmenjamo izkušnje iz primerov dobrih praks, si pomagamo pri vsebini in s povezovanjem doprinesemo skupaj k boljšemu vsebinskemu in navsezadnje tudi k finančnemu izplenu. V naši občini imamo Zavod za kulturo, turizem in šport, ki dobro dela in že sodeluje z ostalimi, z ZKŠT Žalec. Pri nas imamo tudi vsebine in akterje, ki so potencial za turistično ponudbo. Ko smo bili na predstavitvi projekta pri Grofu, so nam med drugim rekli, da naj pogledamo okoli sebe in našli bomo kakšne drobne bisere, ki jih sicer ne opazimo, bi bili pa lahko potencial za razvoj turizma. V tem duhu se bomo gotovo posvetovali tudi z našimi društvi, denimo jamarji in tudi drugimi … Imamo Kamp Podgrad, ki je že dal pobudo za povezovanje, želimo si, da bi pritegnili še kakšno turistično kmetijo … Potencial v povezavi s tem je tudi kulinarični turizem.« Nadaljuje se na str. 29 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2023 Aktivno za ohranitev srebrne destinacije LUCIJA K. ARHIV ZKŠT ŽALEC Občina Žalec je v projekt Slovenia Green vključena že od leta 2016, po dveh bronastih znakih pa si je lani prislužila srebrnega, ki ga lahko »nosi« do leta 2025. Na današnji seji občinskega sveta Občine Žalec je med drugim na mizi tudi predlog Akcijskega načrta turistične destinacije Žalec 2022–2025, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Občina Žalec si želi tudi v prihodnje ohraniti srebrni znak Slovenia Green, zato mora izpolnjevati določene ukrepe, ki so sestavni del triletnega akcijskega načrta. Nosilci znakov »Slovenia Green« morajo upoštevati določila Pravilnika o pridobitvi, vzdrževanju in obnovi znaka Slovenia Green. Za ohranitev pridobljenega znaka mora Turistična destinacija Žalec oddati akcijski načrt za obdobje treh let ter s tem določiti ukrepe in izboljšave na področju trajnostnega razvoja destinacije. Za pridobitev platinastega, bronastega, srebrnega ali zlatega znaka Slovenia Green in vključitev v sistem Zelene sheme slovenskega turizma Šest kategorij kriterijev Za pridobitev znaka Slovenia Green Destination morajo destinacije izpolnjevati kriterije Green Destinations Standard, medtem ko morajo ponudniki za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation/Park/Travel Agency/Attraction/Cuisine/Beach najprej pridobiti enega izmed mednarodno prepoznanih in s strani sheme verificiranih trajnostnih znakov. Pri izpolnjevanju kriterijev je pomembnih šest kategorij: 1. destinacijski management (DM), 2. narava in pokrajina, 3. okolje in podnebje, 4. kultura in tradicija, 5. družbena klima in 6. poslovanje turističnih podjetij (PTP). Pravilnik o pridobitvi, vzdrževanju in obnovi znaka Slovenia Green določa podrobnejše pogoje in merila za pridobitev oz. ohranitev znakov. Zelena shema spodbuja tudi etnološke prireditve ter druge trajnostne rešitve, kot so prireditve z manj odpadki. ocenitev, ko realizira večino ukrepov. Po poročilu presojevalcev je destinacija Žalec v letu 2022 po izvede- Pomembno je, da se zaščiti naravne parke in spodbuja tako imenovane tihe cone ter izbira že uhojene poti. morajo destinacije izpolnjevati mednarodno primerljive kriterije »Green Destinations Standard«, so zapisali v akcijskem načrtu. »Slovenska turistična organizacija (v nadaljevanju STO) je zeleno, tj. trajnostno usmeritev opredelila kot edino pravo razvojno priložnost naše dežele in njene turistične ponudbe. Integralno uvajanje trajnostne usmeritve je postavila v jedro samega delovanja, in sicer v razvoj in promocijo slovenskega turizma. Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, ki našo deželo in njeno turistično ponudbo razlikuje od ostalih destinacij. Slovenska turistična organizacija je upravljavec ZSST, ki aktivno upravlja, razvija in promovira blagovno znamko Slovenia Green, medtem ko postopek ocenjevanja zanj izvaja akreditirani partner Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace.« Število destinacij, vključenih v Zeleno shemo slovenskega turizma, vsako leto narašča, trenutno je vključenih 58 destinacij (od tega so 4 destinacije platinaste, 25 destinacij zlatih, 12 srebrnih in 17 bronastih). V projektu že od leta 2016 Turistična destinacija Žalec je k ZSST pristopila leta 2016 in je prejela znak Slovenia Green bronze. V letu 2019 je destinacija pristopila k postopku obnove znaka in v skladu s prenovljenimi merili ponovno pridobila bronasti znak za področje trajnostnega turizma. V tretjem ocenjevalnem obdobju (2019–2022) pa je destinacija Žalec prejela znak Slovenia Green Destination silver. Trajanje znaka je do maja 2025. Člani ekipe, ki izvajajo aktivnosti ZSST, so: Darja Dobrajc Lukman, Boštjan Štrajhar, Nataša Gaber Sivka, Marjana Kopitar, Petra Centrih in zelena koordinatorka Katja Fajić. Skladno s Pravilnikom o pridobitvi, vzdrževanju in obnovi znaka Slovenia Green mora vsaka destinacija sprejeti akcijski načrt, ki predstavlja realni nabor ukrepov, ki jih bo destinacija (oz. deležniki) izvedla v obdobju treh let. Akcijski načrt mora biti obravnavan na občinskem svetu. Po preteku treh let destinacijo čaka ponovna presoja pogojev za certifikat Slovenia Green. Uspešna izvedba ukrepov, ki so določeni v akcijskem načrtu, omogoča destinaciji izboljšanje znaka pri naslednjem ocenjevanju oz. lahko destinacija zaprosi za predčasno nem ocenjevanju v šestih kategorijah dobila različne ocene, najvišje pa dosegla v kategorijah narava in pokrajina ter destinacijski management (oceni 8,1), pri čemer je bila ocena pri prvem višja od tiste iz predhodnega ocenjevanja v letu 2019 (takrat je bila ocena 7,4; ko je prvič prejela srebrni znak), pri naravi in pokrajini pa nižja (leta 2019 je bila 9,4). Ostale štiri kategorije so dobile nižje ocene od 8,1, tudi nižje od leta 2019: okolje in podnebje 7,0 (prej 7,8), kultura in tradicija 8,0 (prej 8,4), družbena klima 7,0 (prej 7,6) in poslovanje turističnih podjetij 6,1 (prej 6,2). Skupna ocena je bila 7,4 (v letu 2019 je bila 7,8), kar je nad nujnih 7,1, kolikor je potrebno za srebrni znak. znaka. Ukrepi v akcijskem načrtu se nanašajo predvsem na kategorije, ki so bile ocenjene pod 8,1, torej okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij. Standard Slovenia Green je sestavljen iz 108 meril, od katerih destinacija Žalec izpolnjuje le 38 kriterijev. Z akcijskim načrtom se destinacija zavezuje k trajnostnemu razvoju za namen izpolnjevanja preostalih 70 nerealiziranih kriterijev. V akcijskem načrtu destinacije Žalec za obdobje 2022–2025 je predvidenih 62 ukrepov (opomba: ostali nerealizirani ukrepi bodo vključeni v akcijski načrt prihodnjega triletnega obdobja). Ukrepi se med drugim nanašajo na vključitev novih članov v zeleno ekipo (na primer s področja komunale in iz razvojne agencije), na vključevanje javnosti pri spremembah na področju turizma, na izvajanje anket med obiskovalci turističnih atrakcij in dogodkov ter javno objavljanje rezultatov na destinacijskih spletnih straneh, pa tudi na spremljanje zadovoljstva obiskovalcev s kakovostjo in trajnostjo turistične ponudbe/izkušnje ter na promocijo širšega destinacijskega območja. Ukrepi vključujejo tudi ekološke teme, kot so spremljanje pozitivnih in negativnih vplivov turizma na rabe energije iz obnovljivih virov ter nižanje odvisnosti od fosilnih goriv. Tudi oblikovanje novega Lokalnega programa kulture za obdobje do 2030 in upravljanje z nepremično kulturno dediščino v okviru možnosti ter poizkus vpisa nesnovne dediščine (običaji, gastronomija) v register nesnovne dediščine so del ukrepov v akcijskem načrtu. Med ukrepi sta tudi priprava strukture turističnih nastanitvenih kapacitet in avtentično komuniciranje destinacije, ki motivira in promovira lokalne ponudnike ter njihove produkte v tiskani in digitalni obliki, prav tako pa jih izpostavlja na destinacijskih dogodkih. Pripravljavec v akcijskem načrtu poudari še, da bo destinacija ob izpolnjevanju ukrepov ohranila srebrni znaki, če pa bo vsaj en nastanitveni ponudnik v Občini Žalec pridobil enega od trajnostnih znakov, ki jih priznava ZSST (Bio Hotels, Ecocamping, EMAS, EU Ecolabel, Green Globe, Green Key, Travelife ali World of Glamping Green), pa lahko ta znak še nadgradi. Ocena finančnih posledic izvedbe navedenih ukrepov v akcijskem načrtu ne predstavlja dodatnih finančnih posledic v proračunu Občine Žalec, so še zapisali v spremnem besedilu gradiva za obravna- Akcijski načrt na osnovi minulih ocen Na podlagi ugotovitev prejšnjega ocenjevanja je »zelena« akcijska ekipa določila nabor izvedljivih ukrepov ter možnosti za izboljšanje in oblikovala predlog Akcijskega načrta Slovenia Green za obdobje 2022–2025 za turistično destinacijo Žalec. Gre za načrt za obdobje treh let, ki zavezuje turistično destinacijo Žalec k trajnostnemu razvoju in ohranjanju oz. izboljšavi zelenega Za razvoj zelene sheme in trajnostnega turizma so zelo pomembni tudi lokalni pridelovalci in predelovalci ter spodbude na področju lokalne kulinarike. naravo, na izpostavljenih področjih, ustrezno ukrepanje, spremljanje kakovosti pitne vode in hiter odziv v primeru neustrezne kakovosti voda, raba javnih prevoznih sredstev, učinkovita raba energije in dvig vo na seji žalskega občinskega sveta. Izvedba predlaganih ukrepov se bo vključila med aktivnosti in projekte posameznih institucij (Občina Žalec, ZKŠT Žalec) v okviru rednega dela članov zelene ekipe. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2023 11 Aplast praznuje 20 let D. NARAGLAV APLAST Z zbiralniki za vodo so med drugimi opremili Giga Factory Berlin, Teslino tovarno električnih avtomobilov, in popolnoma novo tovarno najprestižnejših avtomobilov na Hrvaškem – Rimac Automobili. Toplotna črpalka Adapt je ne le okolju prijazna, ampak tudi estetsko dovršena. Nominirani za prestižno nagrado T. TAVČAR Pogled na podjetje Aplast na Ložnici pri Žalcu s ptičje perspektive Podjetje Aplast iz Žalca v tem obdobju praznuje 20. obletnico delovanja. Proizvodno podjetje, ki je eno vidnejših podjetij na področju preoblikovanja plastičnih mas (rotoliv) tako v Sloveniji kot v Evropi, je v teh letih iz majhne delavnice zraslo v velik in modern proizvodno-poslovni kompleks. Danes v celotni skupini zaposlujejo več kot 200 ljudi. Ustanovitev podjetja Aplast je povezana z matičnim podjetjem Zagožen, ki je v tistem času beležilo izjemno rast prodaje, predvsem na področju vodomernih in kanalizacijskih jaškov. Hitrejša in kakovostnejša zadovoljitev potreb kupcev ter velika želja po lastnem razvoju sta botrovali nakupu prve delavnice v Petrovčah v velikosti 500 m². V vseh teh letih je podjetje precej zraslo in se razširilo na 11.000 m² pokritih proizvodno-skladiščnih objektov ter se v letu 2021 dokončno preselilo na Ložnico pri Žalcu. Podjetje zaradi konstantne rasti vseskozi zaposluje nove kadre – rast števila zaposlenih je bila v zadnjih letih skoraj 30-odstotna. Danes je njihova proizvodnja rotoliv opremljena po najvišjih standardih, kar zagotavlja izdelavo izdelkov visoke kakovosti ter številne možnosti za nadaljnjo rast in razvoj. Podjetje dobavlja izdelke različnim vejam industrije. Eno izmed glavnih področij predstavljajo izdelki za gradnjo vodovodnih, komunalnih, elektro in TK omrežij. Kanalizacijski-revizijski jaški, vodomerni termo jaški, lovilci olj, čistilne naprave in zbiralniki za vodo so tisti najpomembnejši, ki postajajo nepogrešljiv del velikih, svetovnih projektov; med njimi sta medijsko najpomembnejša Giga Factory Berlin – Teslina tovarna električnih avtomobilov in popolnoma nova tovarna najprestižnejših avtomobilov na Hrvaškem – Rimac Automobili. S programom karavan posod za pitno in odpadno vodo so pomemben del avtomobilske industrije – sodelujejo z največjimi proizvajalci avtodomov v Evropi. Na področju ravnanja z odpadki so s podzemnimi zbiralniki ECOdip prisotni predvsem v zahodni in severni Evropi, vse bolj pa tudi v številnih slovenskih občinah. Izvozna in razvojna naravnanost Rast podjetja, ki je izvozno naravnano, je opazna na večini njihovih glavnih trgov, še posebej na trgih Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Norveške, Hrvaške, Španije, Danske … Delež izvoza v 30 držav danes predstavlja že več kot 60 odstotkov. Kupcem pa ne nudijo samo izdelkov in storitev, ampak so tudi njihov razvojni partner – od ideje, priprave tehnične dokumentacije in orodja pa vse do prototipa želenega izdelka. Z lastnim raziskovalnim oddelkom, orodjarno, montažno delavnico in nenehnim preverjanjem kakovosti (ISO9001) izdelkom zagotavljajo tržno prednost in prepoznavnost na vedno konkurenčnejšem trgu doma in v tujini. strinjajo tudi zaposleni, je dokazalo z izplačanim zadnjim regresom v vrednosti 1.900 evrov in z zavidljivo božičnico v znesku 1.000 evrov neto. Dobiček investirajo v razvoj Z željo po nenehnem razvoju in širitvi podjetje ves dobiček vlaga v nakup novih strojev in opreme. Prav tako so v letošnjem letu z nakupom novih zemljišč poskrbeli za nemoten prostorski razvoj podjetja v prihodnje. Po besedah direktorja Branka Potočnika se prihodnosti ne bojijo: »Strateško širimo proi- Direktor podjetja Branko Potočnik skupaj s predsednikom in poveljnikom PGD Ložnica ob predaji donacije Prijazni okolju in zadovoljni zaposleni Z uporabo najsodobnejših materialov in tehnologij ter z razvojem izdelkov, ki jih letno izdelajo več kot 138.000, podjetje pozitivno vpliva na zmanjševanje onesnaževanja podtalnih voda in okolja. Izdelki se po končani uporabni dobi, ki je že sicer izjemno dolga, lahko ponovno reciklirajo. V sklopu standarda ISO14001 zmanjšujejo porabo naravnih virov in sledijo smernicam uporabe obnovljivih virov. Tako so v lanskem letu z investicijo v sončno elektrarno stopili na pot razogljičenja in uresničitve dolgoročnega cilja: ogljično nevtralnega poslovanja. Plan je pokritje večine potreb po električni energiji. Brez zvestobe zaposlenih pa vsega naštetega zagotovo ne bi bilo. Danes je v kolektivu podjetja kar nekaj sodelavcev, ki so že pred 20 leti pomagali polagati temelje nastanka današnjega Aplasta. Da pa si podjetje prizadeva imeti status dobrega in zaželenega delodajalca, s čimer se zvodne zmogljivosti in zasledujemo postavljene cilje. Zmagovalna kombinacija so strokovnost, jasna vizija prihodnosti in zaupanje v zaposlene – njihovo kreativnost in delavnost. V vseh teh letih smo se razvili v sodobno, evropsko usmerjeno podjetje. Danes smo zelo ponosni na stabilnost poslovanja. Vsakodnevno pa si prizadevamo, da bo še bolje – za večji razvoj lokalne skupnosti in okolja, v katerem delujemo.« V mesecu decembru je podjetje za svoje zaposlene pripravilo malce drugačno novoletno zabavo s stand-upom in koncertom. Posebna zahvala je bila namenjena zaposlenim za njihovo preteklo delo in veliko pripadnost. Na omenjeni prireditvi so bili »prvozaposleni« deležni prav prijetnega presenečenja – lepe denarne nagrade. Ker pa si podjetje vseskozi prizadeva tudi za razvoj lokalne skupnosti, so na sami prireditvi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ložnica pri Žalcu podarili donacijo v vrednosti 10.000 evrov. KRONOTERM Toplotne črpalke niso več naprave, ki omogočajo zgolj ogrevanje. So okolju prijazne, prispevajo k dekarbonizaciji ozračja in so celo del arhitekture. Mednarodni strokovnjaki so med nominirance za prestižno trajnostno nagrado Green Product Award 2023 uvrstili toplotno črpalko Adapt proizvajalca Kronoterm iz Trnave. Toplotna črpalka Adapt je prejela že več različnih nagrad in priznanj, tokrat pa je nominirana za prestižno mednarodno nagrado Green Product Award 2023 v kategoriji stavbne komponente. Strokovna žirija je izmed več kot 1300 kandidatov iz 40 držav izbrala 100 nominirancev v 12 kategorijah, ki jih izbira strokovna žirija, ob tem pa poteka tudi glaso- vanje za posebno nagrado občinstva. Nils Bader, direktor nagrade Green Product Award, je o Kronotermovi toplotni črpalki dejal: »Toplotna črpalka Adapt je dober primer kakovosti in strasti, s katerima naši nominiranci prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti.« Kronotermove toplotne črpalke so poleg tehnološke dovršenosti in uporabe tehnološko naprednih ter okolju prijaznih komponent in materialov vizualno privlačne ter se zlijejo z okolico in arhitekturo stavbe. Rezultati glasovanja bodo znani do konca tega tedna. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2023 Pod farovškim kozolcem praznovali 20-letnico D. NARAGLAV Rezultati njihovega dela so vidni povsod, najbolj prepoznaven pa je prenovljeni farovški kozolec. Dobitniki priznanj za 20-letno delo v društvu Turistično društvo Galicija je na dan sv. Štefana in državnega praznika samostojnosti in enotnosti praznovalo 20-letnico svojega delovanja. Kot večino svojih prireditev so tudi okrogli jubilej praznovali na prireditvenem prostoru mnogimi sosednjimi društvi …« je med drugim povedala Gabrijela Sedminek, ki skupaj s prejšnjima predsednicama Cvetko Pernovšek in Anico Grobelnik ter ostalimi članicami in člani predstavlja trden steber uspešnega delovanja društva. Slovesnost je s svojim izvirnim koledarjem obogatil domači rezbarski umetnik Alojz Podvršnik iz Zavrha. pod tako imenovanim farovškim kozolcem, ki so ga pred desetimi leti temeljito obnovili in uredili za družabne namene. Slovesnost je pričela skupina Veseli Pruhovčani, ki je uvodoma zaigrala in zapela pesem Pirešica – moj kraj. Zbrane je nato pozdravila moderatorka Valentina Ašenberger, rekoč da verz v zapeti pesmi poje o dragem kraju, ki je lep kot cvetoča roža. Prav cvet rdeče rože pa je tudi v logotipu njihovega turističnega društva. O njegovem delovanju je spregovorila predsednica Gabrijela Sedminek. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Občine Žalec in predlagatelja Vlada Majerja, takratnega predsednika KS Galicija, že 5. novembra 2001, v registru društev pa je od 4. januarja 2002. Društvo je včlanjeno v Zvezo TD Občine Žalec, v Regijsko TZ zvezo Saška in TZ Slovenije. Ima tudi tri sekcije: Moped klub Krištof Pernovo, Konjeniška in Zeliščarska sekcija. »Odlično sodelujemo tudi z vsemi društvi v kraju, KS, ki nam vseskozi pomaga, kot tudi s šolo, vrtcem, župnijo, s podjetji in ustanovami v kraju, z Občino Žalec in AKUSTIČNI KONCERT Rezultati njihovega dela so vidni povsod, od postavljenih kozolčkov in zasaditev gredic po zaselkih do postavljenih infotabel in zloženk o kraju in turističnih točkah. Prepoznaven je že omenjeni farovški kozolec, ki predstavlja središče vaškega življenja ob cerkvi in jim je leta 2015 prinesel tudi priznanje TZ Slovenije za najlepše urejeno vaško jedro. V tem letu je bila odprta Jakobova pot Slovenije, ki pelje tudi skozi njihov kraj in mnogim pohodnikom omogoča prenočišče na njihovem kozolcu, nad čemer so navdušeni. Društvena dejavnost pa je v vseh teh letih vključevala tradicionalne čistilne akcije, cvetlične tržnice, razstavo starodobnikov, Tomisijado s štirjaki, cerkvene lepe nedelje, izdelavo butare velikanke z blagoslovom jedi in nošenjem darov na glavah v tradicionalnih kmečkih nošah ... Obudili so tudi stare običaje, od košnje do spravila sena v Zavrhu, mlačve na turistični kmetiji Razgoršek in tesanja lesa v Zavrhu do stiskanja grozdja na stari preši pod kozolcem. K vsemu temu velja dodati še številne delavnice, od peke kruha in obrezovanja grmovnic do izdelovanja adventnih venčkov in spoznavanja zelišč. O ljubezni do narave, zemlje, tradicije, ljudi, zgodovine, običajev in kulture pričajo tudi priznanja, ki jih krajani prejemajo na tekmovanju Najlepši kraj, hiša, kmetija, poslovni objekt. Jubilejna priznanja so podelili tudi ob 20. jubileju. Za 20-letno delo v društvu so jih prejeli: Cvetka in Martin Pernovšek, Branka in Edi Delakorda, Katarina in Miran Lukež, Zvonka Siter, Jakob Žolnir, Dragica Tratnik, Ivan Šmarčan, Pavlika Podpečan, Ivica Ašenberger in Peter Vipavc. Podelila sta jih podpredsednika TD Galicija Anica Grobelnik in Slavko Štarkl. Slovesnost so obogatili Mešani pevski zbor Galicija pod vodstvom zborovodkinje Anite Žolnir ter domači glasbeniki s Pruhovčani, ki so skrbeli za prijetno vzdušje po uradnem delu dogodka. Slovesnost je s svojim izvirnim koledarjem obogatil domači rezbarski umetnik Alojz Podvršnik iz Zavrha. TIHO 8. MAREC 2023 OB 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI IGOR IN ZLATI ZVOKI Z GOSTI: MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH 30. MAREC 2023 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 1 I januar 2023 13 Karantena Alojza Ihana D. NARAGLAV Minulo sredo, 18. januarja, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili prof. dr. Alojza Ihana, zdravnika, specialista klinične mikrobiologije ter rednega profesorja mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob vsem svojem delu je dr. Alojz Ihan, ki živi na Polzeli, tudi izjemen in plodovit pisec pesmi, esejev, kolumn in romanov. Tokrat je bila osrednja pozornost namenjena njegovemu romanu Karantena, ki je nastal v poletnih mesecih epidemije covida-19. dr. Alojz Ihan je bil eden najbolj medijsko prepoznavnih obrazov v času epidemije covida. Dr. Alojz Ihan je avtor več pesniških zbirk. Že prva, Srebrnik, je bila nagrajena z nagrado Prešernovega sklada. Srebrniku so sledili Igralci pokra, Pesmi, Ritem, Južno dekle (nagrajena z Jenkovo nagrado) in še Salsa. Leta 2016 je izšla knjiga Čas nesmrtnosti, ki je burkala javnost, saj se ukvarja z vprašanji nesmrtnosti oziroma natančneje s človeško željo, da bi s pomočjo novih tehnologij zamrzovanja posegal v ustroj človeškega življenja in umiranja. Čas nesmrtnosti je prodorno, analitično briljantno, pogosto humorno poantirano, predvsem pa nadvse provokativno delo. Objavil je romane: Hiša, Romanje za dva … in psa, Hvalnica rešnjemu telesu, Slike z razstave in Karantena. Objavil je eseje: Platon pri zobozdravniku, vživi v epidemijo. Knjigo beremo gladko in hitro, roman pritegne in posrka bralca vase, bralec ne izgublja pozornosti, dramatičen lok je odličen, opisi oseb so zanimivi,« je v uvodu ob predstavitvi knjige povedala voditeljica pogovora Jolanda Železnik, ki je nekaj besed namenila tudi zbirki njegovih kolumn z naslovom Skupinska slika z epidemijo. Ob izbruhu covida-19 je bil dr. Alojz »Razlog, da sem se lotil pisanja romana, je bila predvsem želja, da poleg esejistične knjige napišem nekaj, kar bo ostalo kot doživetje epidemije. Ker esejistika je analiza, doživetje nekega časa pa omogoča samo roman. Kajti roman nekako reproducira življenje z veliko vidikov, se pravi, da je večplastno delo, v katerem bralec začuti, kot bi živel to življenje, in zato je v romanu mogoče čisto drugače predstaviti neko obdobje kot samo z esejistiko.« Ihan s kolumnami v Delu razlagalec dogajanja. Bil je glas razuma, sledilo mu je veliko Slovenk in Slovencev. V obdobje negotovosti in številnih dvomov je skušal vnašati treznost, zdrav razum in zaupanje v znanost. Pisal je o trenutnih razmerah, znanstvenih dognanjih in predvidevanjih. Pravi, da je kolumne pisal pred- Dr. Alojz Ihanna pogovoru v žalski knjižnici Državljanske zapovedi (Rožančeva nagrada) in Deset božjih zapovedi. Je avtor mnogih priročnikov, znan pa je tudi po svojih kolumnah. Literarni spomenik epidemiji »Z romanom Karantena je avtor ustvaril mojstrsko delo, polno pristnih človeških zgodb, obenem pa je epidemiji postavil literarni spomenik. Tudi čez mnogo let, ko nas ne bo več, se bodo bralci z lahkoto vživeli v situacijo, ki smo jo doživljali. Roman ima moč, da naslika, kako smo se počutili, kaj smo občutili, kaj smo prestajali. Bralec se zlahka vsem zato, da je ugotovil, kakšno je njegovo razmišljanje. Piše torej predvsem zase. Danes s časovno distanco ugotavlja, da je z napisanim zadovoljen. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila častni naziv komunikator znanosti leta 2021. Roman preplet številnih zgodb V romanu Karantena se prepleta veliko zgodb, obenem pa spoznamo veliko karanten. »Karanteno smo spoznali, ko sta se svet in čas zaradi epidemije leta 2020 ustavila. Karantena pa ne pomeni samo ustavitve sveta in zaprtja v lastne domove SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA : - Aranžerski tehnik - Hor kulturni tehnik - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar tudi zaradi dogodkov, ki nas hudo zaznamujejo, in okolici ne zaupamo več. Tudi zgodbe, ki so v nas, pa ne želimo, da bi jih drugi izvedeli, nas od drugih oddaljijo in ne dovolijo popolnega zbližanja. Gre za družinsko zgodbo, vsak izmed ljudi, ki sestavljajo družino ali širšo družino, pa je doživel ali doživlja eno od različnih oblik karanten,« je na predstavitvi povedal dr. Alojz Ihan. V prepletu zgodb, tudi zgodb o cepivih, testiranjih in škandalih, avtor podrobno opisuje demenco in raka na želodcu. Spoznavamo zapletene odnose, družinske travme, napetosti. V bistvu gre v romanu, ki ga uokvirja epidemija, za družinsko sago, ki se začne med drugo svetovno vojno, ko se Andrejev ded skrije v podzemlje, da mu ne bi bilo treba v vojsko. Tam ostane še nekaj let po tem, ko se vojna konča, ker njegova žena pravi, da je tako bolj varno. Med člane družine se naselijo napetosti, spoznavamo njihove zapletene odnose in družinske travme. Spoznamo različne medčloveške odnose, ki so zelo kompleksni, beremo o oddaljevanju in agoniji neke družine. Kolumne kot skupinska slika Karantena v knjigi zapis tudi zbirka kolumn, ki jih je objavljal od začetka epidemije covida19 v časopisu Delo in jih združil pod naslovom Skupinska slika z epidemijo. Prva kolumna ima naslov Ljudje z ladje in nosi datum 13. 2. 2020. Luksuzna križarka Diamond Princess se je čez noč – kot pravi – spremenila v zaprti zaporniški oddelek pred japonsko obalo. Tudi roman Karantena se začenja z opisom dogajanja na omenjeni ladji. Roman Karantena dogajanje prestavi na jadrnico, ki odpluje iz Barcelone in se zaradi epidemije prisilno ustavi v Rimu. Sprva brezskrbne počitnice na valovih se zapletejo, ko izbruhne epidemija covida-19. Protagonist romana je Andrej Kos, rentgenolog, ki želi novo jadrnico Mariso, svojo tretjo in najbrž zadnjo, preizkusiti v družbi brata Petra in prijatelja Egona, epidemiologa. Epidemija nato poveže jadralce v nenavadno sosledje dogodkov, pri čemer se prepletajo nesreče, tragedije, bolezni, poslovne priložnosti in koruptivni posli. Pojavljajo se duhovi preteklosti. Ob zaključku predstavitve smo gosta povprašali o tem, kaj je bilo tisto, zaradi česar se je odločil za pisanje romana Karantena. »Razlog, da sem se lotil pisanja romana, je bila predvsem želja, da poleg esejistične knjige napišem nekaj, kar bo ostalo kot doživetje epidemije. Ker esejistika je analiza, doživetje nekega časa pa omogoča samo roman. Kajti roman nekako reproducira življenje z veliko vidikov, se pravi, da je večplastno delo, v katerem bralec začuti, kot bi živel to življenje, in zato je v romanu mogoče čisto drugače predstaviti neko obdobje kot samo z esejistiko. Esejistično delo Skupinska slika z epidemijo, ki je bilo izdano pred romanom, združuje moje kolumne, ki so nekakšen dnevnik epidemije. Poleg tega pa sem ga opremil z uvodom, ki nekako z današnjega časa opisuje potek epidemije, se pravi podatkovno, na koncu pa sem dodal še epilog, svoj današnji pogled na celotno dogajanje epidemije.« Poslanska pisarna Svobode v Žalcu L. K. Sporočilo romana je, da smo ljudje zelo krhka bitja in nas lahko zunanji dogodki temeljito zamajejo. Pred epidemijo covida-19 si nismo nikoli mislili, da lahko katerakoli stvar v razvitem svetu prizemlji vsa letala, ustavi vsa potovanja, številne industrije in povzroči neštete napetosti med ljudmi – pa se je to zgodilo. Roman se konča navdihujoče, saj se razpadajoča družina, ki se odloči pomagati dementni materi, končno spet najde. K temu paradoksalno pripomore prav epidemija s karantenskimi zapovedmi. Poleg romana ostaja nekakšen svojstven literarni Poslanca Gibanja Svoboda, ki sta bila na aprilskih volitvah izvoljena v obeh žalskih okrajih, sta 9. januarja v Žalcu odprla poslansko pisarno za celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Nahaja se v Bergmanovi vili ob stavbi Občine Žalec. Dean Premik, ki je bil izvoljen v okraju Žalec 1, in Aleš Rezar, ki je bil izvoljen v okraju Žalec 2, bosta tako po predhodnem dogovoru ob ponedeljkih popoldne svojim volivcem na voljo tudi v živo. Nanju se lahko obrnejo s konkretno problematiko, s predlogi, pobudami, pohvalami in tudi kritikami. Koordinator poslanske pisarne in kontaktna oseba za sestanek s poslancema ja Max Kralj Kos (070 550 808, maxkraljkos@gmail.com). Odprtje so pripravile članice Gibanja Svoboda iz Žalca, pospremili pa so ga člani in simpatizerji Gibanja Svoboda iz Žalca, Polzele, Prebolda in Vranskega, dobrodošlico v Žalcu pa je prišel izraziti tudi župan Občine Žalec Janko Kos. INFORMATIVNI DAN VIŠJA STROKOVNA ŠOLA : - Hor kultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 17. 2. ob 9. in 15. uri Sobota, 18. 2. ob 9. uri WWW.HVU.SI zaradi epidemije. Karantena je vsaka osamitev, do katere lahko pride tudi sicer. Čas se lahko ustavi tudi zaradi političnih dogajanj v času vojne, čas se ustavi tudi, ko izvemo, da smo neozdravljivo bolni. Do osamitve in izolacije od okolice lahko pride tudi zaradi demence. Za osamitev lahko poskrbimo tudi sami, če smo introvertirani in nam ni do pretiranega druženja. Osamimo se lahko Petek, 17. 2. ob 11. in 16. uri Sobota, 18. 2. ob 11. uri ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE 14 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2023 Pogledali film in pričakali Božička D. NARAGLAV Med nagovorom podžupana Romana Viranta Vstani in sveti T. T. Otroci so si v preboldski knjižnici ogledali film Kapa in pričakali Božička. V minulem letu se je v Občinski knjižnici Prebold zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev, ki so bogatile kulturni in družabni utrip kraja in občine. Organiziranih je bilo veliko razstav, pogovornih večerov, raznih potopisnih in drugih predavanj … Zadnjo lansko prireditev pa so v knjižnici pripravili tik pred prazničnim božičem v sodelovanju z Golavškovim mlinom iz Matk pri Preboldu, kjer so v poletnih in jesenskih dnevih imeli tudi kino na prostem. V tem stilu je bila tudi tokratna prireditev. Najmlajši obiskovalci so si s svojimi najdražjimi namreč z zanimanjem ogledali slovenski družinski božični film Kapa. Prevzela jih je zgodba o dečku, ki nima ničesar, in deklici, ki ima vse, božična pustolovščina pa ju pripelje do izpolnitve želja. S čudeži prepleten, humoren in napet film je na koncu pope- stril Božičkov obisk. Dobri mož je otrokom zaželel lepe praznične dni in srečo v prihajajočem letu ter jih obdaril s sladko pozornostjo. Za izvedbo dogodka gre zahvala knjižničarki Lei Felicijan, Sabini in Maticu Golavšku ter Ljubivoju Dobrihi, ki nadaljuje tradicijo svojega pokojnega očeta Avgusta Dobriha kot Dedek Mraz in kot Božiček – kot tudi tokrat v preboldski knjižnici. Tudi letos so taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra obiskali Občino Žalec, kamor so ponesli luč miru iz Betlehema. Že 32 let jo taborniki in skavti prinašajo v Slovenijo. Plamen miru so prevzeli 10. decembra 2022 na Dunaju skupaj s poslanico, ki se letos glasi: »Vstani in sveti.« Živimo v času, ko so v svetu vojne, bolezni, stiske in veliko osamljenosti. A kot so povedali taborniki, lahko vsak izmed nas prispeva k boljšemu svetu; dovolj je že iskra, da vname ogenj, in kaplja dovolj, da ga pogasi. V prazničnih dneh so vsem zbranim zaželeli, da jih preživijo v miru in v duhu letošnje poslanice, ki želi ljudi prebuditi, zanetiti željo po spremembi, saj še tako majhno dejanje prinaša luč v svet teme. Luč miru je v odsotnosti župana Janka Kosa sprejel podžupan Roman Virant, ki se je tabornikom zahvalil za vsakoletni obisk in za plemenito dejanje, ki ga opravljajo. Domače jaslice v Zibiki D. NARAGLAV Kruh in sol, poslastica ob blagoslovu Za štefanovo blagoslovili konje D. NARAGLAV Zakonca Gojzdnik ob svojih jaslicah, ki jih ustvarjata z veliko ljubeznijo. Med tistimi, ki vsako leto presenečajo s svojo postavitvijo domačih jaslic, sta tudi zakonca Danica Jančič - Gojzdnik in njen mož Boris Gojzdnik iz Griž. Njune jaslice bodo lahko mimoidoči občudovali še do prihodnjega četrtka, 2. februarja, do svečenice. Njuna hiša, ki ima hišno številko Griže 47, stoji v nekakšnem trikotniku, ob medkrajevni cesti, ki pelje iz Prebolda proti Grižam, ter lokalni cesti, ki vodi do planinskega doma na Homu oziroma v Matke in Prebold. Temu področju, kjer stoji tudi njuna hiša, lokalno pravijo Zibika. Vsakdo, ki je za praznike šel mimo njune hiše, lahko zlasti v mraku in temi uživa v pogledu na njuno hišo, ki jo s pomočjo treh projektorjev preletavajo snežinke in drugi svetlobni efekti ter pravljične figure. Prava paša za oči pa so velike jaslice z božično zgodbo, ki jo poleg staje z Marijo in Jožefom ter rojenim Jezusom tvorijo še drugi objekti, vključno z mlinom in vrtečim se mlinskim kolesom, ki ga vrti voda, preko 50 večjih in manjših ovčk, kravice, osli, več pastirjev in drugih oseb, vključno s svetimi tremi kralji. Vse to pa nadgrajuje božična himna Sveta noč, blažena noč, ki noč in dan bogati postavitev teh jaslic. Še posebno doživeta za obiskovalce je ta pesem v tišini in v soju na stotine majhnih lučk, ki so nameščene ob jaslicah in celotnem prostoru okrog njih. Kot sta nam ob obisku povedala Danica in Boris Gojzdnik, gre za kar 200 m lučk in kabla, ki omogočajo primerno osvetlitev. »Jaslice izdelujeva približno tri tedne, poleg njih pa nisva pozabila niti na Dedka Mraza in jelenčke ter božično-novoletno jelko, ki nekako zaokroža ta praznični pogled na najini zelenici pred hišo,« uvodoma pove Boris in nato nadaljuje: »Jaslice zunaj pred hišo postavljava že okrog deset let. Prej sva jih vsako leto naredila v stanovanju. Odkar jih delava zunaj, vsako leto nekaj dodava. Za ideje in postavitev poskrbi žena, jaz pa za težja fizična dela in za svetlobne ter zvočne efekte. Jaslice v prvi vrsti delava za svojo dušo in svoje veselje. Sva pa zelo vesela, če se kdo od mimoidočih ustavi in se jih pobliže ogleda ali celo posname s fotografsko kamero ali pametnim telefonom. Nekateri obiskovalci se vračajo že nekaj let in pripeljejo s sabo svoje otroke, babice in dedki pa vnukinje in vnuke, česar sva še posebno vesela,« še pove Boris, Danica pa doda, da je zanjo vsakole- tna postavitev jaslic pravi balzam za dušo, zato se vsako leto vedno znova veseli tega božičnega časa, okrasitve doma in okolice ter izziva ob postavitvi jaslic. Tako kot običajno drugod po svetu in pri nas imata tudi Danica in Boris jaslice postavljene za ogled do 2. februarja – do svečnice. Potem vse figurice in ostale elemente skrbno pospravita, kjer počakajo do naslednjega leta. Enako storita tudi z mahom, ki ga spravita v klet, kjer ga skušata ohraniti do naslednje uporabe. Seveda pa je vsako leto treba dodati tudi novega, svežega, da so jaslice takšne, kot si želita. Na Gomilskem, kjer imajo edino cerkev v Spodnji Savinjski dolini, ki je posvečena svetemu Štefanu – zavetniku živine, so na štefanovo, ko praznujemo tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti, organizirali že 27. blagoslov konj. Blagoslov vsako leto organizira Konjeniški klub Mustang. Društvo se lahko pohvali tudi z zelo lepim rančem in društvenimi objekti v Grajski vasi, kjer organizirajo vrsto najrazličnejših konjeniških priredi- tev. Vsa prejšnja leta je prireditev z blagoslovom potekala pred domom krajanom v soorganizaciji Turističnega društva Gomilsko. Letos so zaradi novega asfalta, ki bi ga konjska kopita lahko poškodovala, blagoslov konj organizirali v neposredni bližini cerkve. Blagoslov sta po končani drugi maši v župnijski cerkvi opravila domači župnik Martin Cirar in rojak Viki Košec, ki je župnik v Lučah, Solčavi in po novem tudi na Ljubnem ob Savinji. Koledniki zbirali za revne T. TAVČAR Ena od treh polzelskih skupin z župnikom Urbanom Lesjakom Od leta 1994 se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajajo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov, obenem pa prosijo dar za ljudi, ki jih v misijonih teži revščina. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev. Z akcijo zbiranja pomoči za misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline pričeli na štefanovo in obiskali več sto družin. Koledniki iz župnije Polzela so bili v akciji v treh skupinah, zbrali pa so 1.630 evrov. PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2023 15 Zimski pohod z najdaljšo tradicijo D. NARAGLAV Na drugi januarski vikend so se podali na 46. tradicionalni pohod občanov Občine Prebold in drugih udeležencev v Planinski dom pod Reško planino. Skupina udeležencev z Vranskega, ki v planinski dom prihaja iz smeri Tabora. Dom je lani praznoval 50-letnico svojega delovanja in bil temeljito prenovljen. Tako je letošnje pohodnike pričakal v vsem svojem sijaju, manjkal je le sneg, ki bi planinskemu domu in pohodu dal zimsko podobo in vzdušje. rusa, zato sem še toliko bolj vesel, da je znova tako, kot je bilo prej. Navdušen sem tudi nad novo podobo doma, za kar moram preboldskemu planinskemu društvu in občini ter vsem, ki so jim pomagali uresničiti ta projekt, izreči vse čestitke. Enako pa planincem in oskrbnikom čestitam tudi za ta vsakoletni pohod, ki je ljudem res prirasel k srcu. Poleg tega in drugih pohodov pa je zame osebno zelo pomemben vsakoletni pohod v spomin na padle borce Pohorskega bataljona na Osankarici, ki je bil včeraj. Doslej sem bil na vseh pohodih, skupaj že 44-krat, razen na včerajšnjem 45. pohodu, ker mi je nekoliko ponagajalo zdravje. Upam pa, da bom prihodnje leto spet v teh pohorskih gozdovih, kjer je leta 1943 kot partizan padel tudi moj oče.« Med pohodniki smo opazili tudi predsednico Društva podeželskih žena Občine Žalec Marto Rojnik: »Na tem pohodu sem že četrtič, tako da lahko rečem, da je tudi zame postal tradicionalen in se ga bom udeleževala tudi v prihodnje. Lepo je videti toliko ljudi, ki ljubijo naravo, hribe … se z njimi družiti Igralska zasedba » Pika na i« s Tanjo Kastelic (prva z leve), ki je polepšala praznični čas z igrico Zvezdica Zaspanka. Božičkova dežela v Grižah D. NARAGLAV Letošnji božič je bil v Grižah prav poseben. Na božični dan je v preddverju kulturnega doma, ki je namenjen razstavam in drugim prireditvam, obiskovalce pričakala Božičkova dežela. Z lučkami označena pot jih je popeljala do Božička, ki je sedel na velikem stolu. Na poti so jih spremljali palčki in jelenčki, čarobno drevo je svetilo na belo brezovo klopco, nad njo pa je bela omela tkala ljubezen. Navdušenje se je začenjalo že pred dvorano, kjer je za dodatno božično vzdušje poskrbela domača gledališka skupina »Pika na i« pod vodstvom Tanje Kastelic z uprizoritvijo Zvezdice Zaspanke. Ob pravljičnih melodijah je skozi zaveso pokukal medo s pripovedovalko in Zvezdica Zaspanka je pol ure utripala na nebu in na Zemlji. S svojimi sestricami je jokala, se smejala s kometom Repatcem in iskala botra Mesca, ko je pristala na Zemlji. Razbojniku Ceferinu je pomagala poiskati srce in se srečna vrnila domov na nebo. Po predstavi je vsa dvorana priklicala Božička, da je razdelil darila in objel otroke. Čarobnost je odhajajoče spremljala še v naslednjih dneh. Marta Rojnik Franc Čretnik Tradicionalni zimski pohod v Dom pod Reško planino ima v Savinjski dolini najdaljšo tradicijo – morda tudi v celotnem slovenskem prostoru, saj je na primer leto starejši od Osankarice in dve leti od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše. Tako kot vedno so se tudi letos udeleženci pohoda, ki ga vsako leto organizira PD Prebold, na pot podali iz različnih smeri. Veliko jih je za ga poletja, ko se je končala obnova doma in so planinci slovesno praznovali 50-letnico društva in prav toliko tudi planinskega doma, ki so ga leta 1972 uredili iz nekdanje podružnične osnovne šole. Rok Potočnik je ob tem povedal: »Planinski dom pod Reško planino, ki ni samo planinski dom, ampak tudi kraj druženja Marijerečanov in raznih kulturnih in drugih prireditev, je sedaj res lep in vsi smo lahko ponosni nanj. Vsi skupaj se trudimo, da je vse tako, kot mora biti, in da so ljudje zadovoljni. Tovrstni zimski pohod pa je takšen, da ljudi sploh Simona Kitak Rok Potočnik izhodišče izbralo Prebold in pot preko hriba Žvajge ter mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma, ali pa po kakšni drugi poti kot pohodniki iz Tabora, Vranskega, Braslovč … Na cilju so preboldski planinci poskrbeli za brezplačen topel čaj, oskrbniki planinskega doma pa za ostalo ponudbo. Kar 20 let sta bila oskrbnika Stane in Ivanka Pišek, že šest let pa je nosilec dejavnosti njun zet Rok Potočnik, s tem da sta tašča in tast še vedno močno vpeta v to oskrbniško delo. Podoba planinskega doma je povsem drugačna od lanske- ni treba vabiti, saj je močno zakoreninjen v zavest mnogih ljubiteljev pohodništva in planin. Tudi letos številni pohodniki to dokazujejo, tako da smo lahko zelo veseli in zadovoljni, da je znova tako kot pred korono, ko je v Marijo Reko prišlo več sto pohodnikov, povprečno vsaj okrog petsto in več, odvisno od vremena.« Med pohodniki je bil ponovno tudi 85-letni Franc Čretnik, ki je dolgoletni in še vedno aktivni planinski vodnik ter udeleženec številnih planinskih in spominskih pohodov: »Zelo sem vesel, da sem danes spet tu v Domu pod Reško planino. Bil sem udeleženec vseh dosedanjih pohodov, razen v času koronavi- Matic Pečovnik in s tem narediti tudi nekaj za svoje zdravje. Sicer pa je v hribih vedno lepo, saj smo ljudje dobre volje, in tudi danes je tako. S tem se nekako tudi odklopim od vsakdanjega življenja na kmetiji, nasploh pa so mi hribi zadnja leta res ena sprostitev, hrana za dušo, hkrati pa tudi pomemben način vzdrževanja kondicije, ki jo z leti še kako potrebujemo.« Simona Kitak iz Kaplje vasi pa je povedala, da se pohoda udeležuje že tradicionalno tudi njena družina (Turecki): »Zimski pohodi v Marijo Reko so res nekaj posebnega. Tu se srečaš z ljudmi, ki jih morda nisi videl že celo večnost, se rokuješ in izrečeš kako lepo besedo, lepo željo in uspeh v letu, ki se je dobro začelo. Takole v družinskem krogu pa je sploh prijetno. Udeležili smo se že vrsto teh pohodov, ki so postali že nekakšna družinska tradicija. Danes smo tu kot razširjena družina skupaj s taščo, svakom … in nam je vsem v veliko zadovoljstvo. Ničesar nam ne manjka, tako da bomo v lepem spominu ohranili tudi letošnji pohod ter se ga z veseljem udeleževali tudi v prihodnje.« Letošnji 46. pohod je po besedah Matica Pečovnika, predsednika PD Prebold, znova zelo lepo uspel. Bi si pa želeli, da bi bilo kdaj tako kot v letih, ko je pokrajina bila ozaljšana s snežno odejo. »Morda pa bo tako prihodnje leto,« s pobožnimi željami še doda Pečovnik, ki je na čelu društva že vrsto let in se lahko s ponosom zazre v prehojeno pot in prihodnost društva. S pohoda libojskih planincev Za praznike trije planinski pohodi T. TAVČAR Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila tri tradicionalne planinske pohode. Skupaj se jih je udeležilo okoli 225 planincev. Prvi, tradicionalni božični nočni pohod na Čreto so pripravili vranski planinci 25. decembra. Bil je že petindvajseti po vrsti, udeležilo pa se ga je 120 pohodnikov. Drugi pohod s še daljšo tradicijo štiriintridesetih ponovitev je pripravilo PD Dobrovlje–Braslovče 2. januarja. Zbrane je na startu na Skupnem placu v Braslovčah nagovoril predsednik PD Dobrovlje–Braslovče Franci Kumer, izrekel čestitke za novo leto in ob tem izrazil željo, da bi bili vsi pohodi, ki jih pripravlja društvo, množični in varni. Cilj letošnjega pohoda je bil pri Domu borcev na Dobrovljah, kjer so se pohodniki, skupaj jih je bilo 75, okrepčali. Člani PD Liboje so se na 25. novoletni pohod podali v ponedeljek, dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je na zbornem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel srečno in zdravo leto 2023, nato pa je kakih 30 planincev krenilo na kočo na Brnici. Na cilj so prišli po dobrih treh urah hoje. Pohodnike je na obeh pohodih 2. januarja spremljalo vetrovno, a za ta čas toplo vreme. 16 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2023 Ponovno v Golarjevem peklu D. NARAGLAV S. IN G. R Vhod v Golarjev pekel v pravi zimski podobi Grega med spustom v prvo brezno Golarjevega pekla Že sedemnajsto leto zapored so se preboldski jamarji ob koncu leta za zaključek vsakoletne jamarsko-raziskovalne sezone podali v Golarjev pekel, v jami pomalicali in si nazdravili s penino. Brezno Golarjev pekel s 317 metri globine leži v bližini Podolševe pod Golarjevo pečjo. Po dvigu na površje so jih čakale kulinarične dobrote ter nova zdravica. Običajno je med njimi tudi kdo, ki je prvič v tem breznu in se ne more izmuzniti jamarskemu krstu – s štrikom po riti. Letos sicer krsta ni bilo, saj so vsi, ki so se ta dan podali v podzemlje tega zanimivega kraškega objekta, v njem že večkrat bili. Vsakoletni spust organizira glavni pobudnik in organizator teh spustov Grega Ramšak, ki je poleg svojega brata Andreja, Roka Kvasa in še koga bil udeleženec vseh teh prednovoletnih podvigov, ki so spisali že marsikakšno zanimivo zgodbo oziroma ostali zapisani v spominu. Prednovoletni spust v Golarja je tudi letos lepo uspel. Vsi udeleženci so skupno nazdravili in si zaželeli še več takšnih in podobnih jamar- skih doživetij tudi v letu 2023. To pa je tudi leto, ko se bodo spomnili na svojo prvo jamarsko odpravo v Ekvador pred 45 leti, pa na svojo prvo jamarsko odpravo na Kreto pred 35 leti in na svojo tretjo odpravo na filipinski kras, ki je bila pred 15 leti po še dveh prejšnjih (1995 in 1999). V zvezi s temi obletnicami so izdali tudi letošnji jamarski koledar, ki ga z vmesno nekajletno prekinitvijo izdajajo že od prve odprave v Ekvador v letu 1978. Pred povratkom še slika za spomin, od leve: Grega, Silvo, Andrej, Jerica, Nal in Jaka Z muziko o vinu in ljubezni BINA PLAZNIK Člana glasbene skupine Mi2 Jernej Dirnbek - Dimek in Davor Klarić sta 21. januarja nastopila pred žalskim občinstvom v organizaciji Mladinskega centra Žalec. S projektom Z muziko o vinu in ljubezni sta ob matični zasedbi Mi2 stopila na samostojno glasbeno (stran)pot, kot se rada izrazita. Glavni razlog zanjo je bil obširen glasbeni opus tekstopisca Dimeka, ki se je nabral skozi leta glasbenega ustvarjanja, pri čemer pa določene pesmi zaradi svoje narave niso našle mesta v standardnem koncertnem repertoarju skupine ali pa so bile napisane za druge glasbene izvajalce. Tako kot pri zbirki Pripovedke o vinu in ljubezni sta Davor in Dimek tudi za njeno glasbeno različico izbrala skladbe, ki so tako ali drugače vezane na dve tematiki – vino in ljubezen, neredko pa sta v pesmih prisotni kar obe. Tudi zato so besedila izbranih skladb večinoma hudomušna, zabavna in zbadljiva, skozi prigode junakov pesmi pa na posrečen in luciden način nastavljajo ogledalo družbi. Jernej Dirnbek Dimek o prvem srečanju z Davorjem pove: »Davorja poznam že iz drugega letnika srednje šole, ko smo bili prvič v Rdeči dvorani za dan mladosti in so igrali tudi Šank rock, to je bilo pred približno 37 leti. Prvič sva sodelovala leta 2006 z bendom Mi2 na albumu 'Dobrodošli na dvor'.« Davor Klarić se spominja: »Vseskozi sem sodeloval z Mi2 na snemanjih. Sedaj sem že šesto leto njihov član. Tako se je rodilo najino muziciranje. Ko je Dimek izdal svoj prvi roman, me je povabil k sodelovanju, takrat sva združila moči kot duo.« V pogovoru sta razkrila, da že tri leta pripravljata nov album. Večina materiala je že posnetega, manjka le še nekaj detajlov. Končno podobo bo zapečatil tonski mojster in producent Drago Popovič. Ustvarjalca sta zagotovila, da bo album letos zagotovo izšel. Na YouTubu že lahko poslušamo nekaj njunih novih pesmi, ki bodo tudi na albumu. Ena izmed skupin vodenega, 37. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko Zdravju naproti 40 let T. TAVČAR Planinsko društvo Polzela je tretjo soboto v januarju pripravilo 40. tradicionalni zimski pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letošnji je potekal v zimskih razmerah, udeležilo pa se ga je 300 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Vodeni pohod je bil s Polzele, pohodniki pa so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja, Andraža nad Polzelo in Dolgoletno poznanstvo je prineslo tudi ustvarjalno sodelovanje. drugod. Že po tradiciji so pohodniki na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 m nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj, podelili pa so tudi priznanja. Polzelan Ferdinand Glavnik je edini, ki je prejel priznanje za udeležbo na vseh 40 pohodih od leta 1983. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2023 Februar OBČINA ŽALEC Četrtek, 2. 2. Pesniški natečaj: Če bi Prešeren pivo … pil …, org. MC Žalec (do 12. 2.) Počitniško dogajanje, Mladinski 8.00 center Žalec, org. MC Žalec (do 3. 2.) Druženje študijsko-bralnega 16.30 kluba, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec in UPI Žalec Sobota, 4. 2. Kavč festival 2023: Tori Story, Mladinski 19.00 center Žalec, org. Kavč festival in MC Žalec Sreda, 1. 2. Pon., 6. 2. 11.00 19.00 Torek, 7. 2. Sreda, 8. 2. Četrtek, 9. 2. Petek, 10. 2. Sobota, 11. 2. 18.00 18.00 10.0013.00 17.00 19.00 19.30 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo malih Savinovih odličij za učence osnovnih šol Občine Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT in Občina Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij,, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT in Občina Žalec Skupinska vadba z Nastjo Bregar, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, dvorana KZ Šempeter, org. Grifon Šempeter Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku: brezplačen ogled muzejskih zbirk v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, org. ZKŠT Žalec Delavnica maturanskega ličenja s Karin Iršič, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec in Lepotilnica Divina Predstavitev dokumentarnega filma 50 let Savinovega likovnega salona v Žalcu, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Vročica, show & komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater in ZKŠT Žalec Stand up Tešky, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Informativni žur, Mladinski center 20.00 Žalec, org. ŠK Žalec in MC Žalec Pon., 13. 2. Koncert učiteljic klavirja na novem 18.00 klavirju, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Torek, 14. 2. 18.00 Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Skupinska vadba z Nastjo Bregar, Četrtek, 16. 2. 6. produkcija, dvorana glasbene 18.30 šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Pisatelj Ernest Jazbinšek na obisku, 19.00 Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Delavnica za otroke: izdelava 16.00 pustnih mask, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Petek, 17. 2. Mesečnice pihal in trobil, dvorana 17.00 glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Sreda, 15. 2. 20.00 Karaoke, MC kavarna, org. MC Žalec Sobota, 18. 2. Karierni speeddating, Mladinski center 17.00 Žalec, org. ŠK Žalec in MC Žalec Ane Jagrič, 4. koncert za Nedelja, 17.00 Koncert citrarski abonma in izven, avla Doma II. 19. 2. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Pon., 20. 2. 9.0016.00 18.30 16.00 16.00 Torek, 21. 2. 17.00 18.00 19.00 19.30 Sreda, 22. 2. Četrtek, 23. 2. 9.0020.00 19.00 18.00 19.00 Seminar violončelistov, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec PianoForte, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Otroško pustno rajanje s klovneso Mici in kurenti, Šlandrov trg Žalec, org. ZKŠT Žalec in MC Žalec Pustovanje v Petrovčah s povorko, org. TD Petrovče Pustno rajanje, dvorana KZ Šempeter, org. Grifon Šempeter Skupinska vadba z Nastjo Bregar, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Predstavitev zaključnih rezultatov projekta BioTHOP, Občinska knjižnica Žalec, org. RA Savinja in MSK Žalec Tih vdih, komična drama, Mestno gledališče ljubljansko, za gledališki abonma, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Seminar kitaristov, dvorana glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec (še 23. 2.) Utrip domoznanstva: predstavitev pripročnika Zdravilna moč pisanja, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Odprtje razstave likovnih del Tyzun Volodymyra in Tyzun Ines - ukrajinsko-slovenskih slikarjev, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec (do 26. 3.) Predavanje za starše: Odpiranje težkih tem pri otrocih, Občinska knjižnica Žalec, org. Lunina vila, Inštitut za za zaščito otrok in MSK Žalec Koncert klavirskega dua PoZa, dvorana 18.00 glasbene šole, org. GŠ Risto Savin Žalec Petek, 24. 2. Zdrava pamet, možganska monokomedija v izvedbi Nika Škrleca , Dom II. 20.00 slovenskega tabora Žalec, org. Rumena zavesa d. o. o. in ZKŠT Žalec 20.00 Karaoke, MC kavarna, org. MC Žalec Pravljično druženje knjižnice Pon., 27. 2. 17.00 z društvom Sožitje, Občinska Torek, 28. 2. 18.00 knjižnica Žalec, org. MSK Žalec knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Po pravljici diši - pravljična ura, Občinska Sreda, 22. 2. Četrtek, 23. 2. Petek, 24. 2. OBČINA PREBOLD Sobota, 25. 2. Sreda, 1. 2. 9.30- Pevske vaje - Dekleta z marofa, DC Marof, 11.00 org. Medgeneracijski center Prebold Četrtek, 2. 2. Mini, maksi - cvetje je veselje: pogovorno-glasbeni večer zodprtjem razstave likovnih del članov Likovnega 19.00 krožka Uni. za tretje življenjsko obdobje Žalec, Občinska knjižnica Prebold (na ogled do 4. 3.) Nedelja, 26. 2. Petek, 3. 2. Sobota, 4. 2. Pon., 6. 2. Torek, 7. 2. Sreda, 8. 2. 18.00- Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof, org. 21.00 Medgeneracijski center Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 TD in Občina Prebold 9.00- Joga in meditacija z Amalijo, DC Marof, 10.00 org. Medgeneracijski center Prebold Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo plakete dr. Antona 19.00 Schwaba, Dvorana Prebold, org. KUD Svoboda Prebold in Občina Prebold Zimzelen - Kajuhovo leto, DC Marof, 9.00 org. Medgeneracijski center Prebold 17.30- Sožitje - telovadba, DC Marof, org. 18.30 Medgeneracijski center Prebold 8.00 19. Zimski pohod na Mrzlico, org. PD Prebold Kulturniški klepet, s Prešernom Četrtek, prežet: literarni večer v sodelovanju 18.00 s KUD Svoboda Prebold, 9. 2. Petek, 10. 2. Občinska knjižnica Prebold Trije čiči junčiči, lutkovna predstava 17.00 za otroški abonma in izven, Dvorana Prebold, org. KUD Svoboda Prebold 18.00- Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof, org. 20.00 Medgeneracijski center Prebold Sobota, 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 TD in Občina Prebold 11. 2. Nedelja, Prireditev ob kulturnem prazniku v 11.30 Marija Reki, Dom pod Reško planino 12. 2. ŠT. 10 Pon., 13. 12. Pričetek tečaja2022 šivanja (prijave do I 26. oktober … 7. 2. na Občini Prebold), DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Leto: XXII Torek, Sožitje - telovadba, DC Marof, org. 17.30- EUR Cena: 1,46 18.30 Medgeneracijski center Prebold 14. 2. Torek, 28. 2. 9.30- Pevske vaje - Dekleta z marofa, DC Marof, 11.00 org. Medgeneracijski center Prebold Predavanje Zeliščnice Jerneje Florjanc: Delo na vrtu in njivi v marcu, izmenjava 17.00 semen, sadik, znanja, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Otroška lutkovna predstava: Pravljične prigode iz gozda - tri 18.00 češke ljudske pravljice o živalih, Občinska knjižnica Prebold 18.00- Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof, org. 20.00 Medgeneracijski center Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 TD in Občina Prebold Rock žur Šešče, Dom kulture 19.00 Šešče, org. KUD Šmrkl Šešče 9.00 Občinsko tekmovanje v veleslalomu na Golteh (infor: 051 338 805), smučišče Golte 17.30- Sožitje - telovadba, DC Marof, org. 18.30 Medgeneracijski center Prebold OBČINA TABOR Odprtje razstave slik Julije Juhart Četrtek, 18.00 in branje poezije - Vindijski knjižni 2. 2. klub, Kavarna Lisjak, org. Lesmat Torek, 7. 2. Četrtek, 9. 2. Sobota, 11. 2. Četrtek, 16. 2. Nedelja, 19. 2. Torek, 21. 1. Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, dvorana 19.00 Doma krajanov Tabor, org. Pevsko društvo Tabor Predavanje Sanje Kos: Tema ni le en 18.00 črn plašč, Kavarna Lisjak, org. Lesmat 24. tradicionalni Valentinov ples, dvorana 20.00 Doma krajanov Tabor, org. DPM Tabor Petje ljudskih pesmi v izvedbi 15.00 "Malikovih", Kavarna Lisjak, org. Lesmat Otroška maškarada, dvorana Doma 15.00 krajanov Tabor, org. TD Tabor 18.00- Pravljična urica s poustvarjanjem, 19.00 Občinska knjižnica Tabor, org. MSK Žalec Otroške delavnice: izdelovanje torbic iz Četrtek, 17.00 jeansa, jedilnica POŠ Tabor, org. TD Tabor 23. 2. 18.00 Krošlov večer, Kavarna Lisjak, org. Lesmat Kviz gasilske mladine GZ Žalec, Sobota, 25. 2. 8.00- dvorana Doma krajanov Tabor 13.00 in POŠ Tabor, org. GZ Žalec Torek, 28. 2. 9.00 Pohod 50+, po obronkih Občine Tabor, start pri KZ Tabor, org. DU Tabor Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Pevske vaje2022. - Dekleta z marofa, DC Marof, 9.30-novembra bo izšla 30. org. Medgeneracijski center Prebold 11.00 Sreda, Utripa Savinjske doline Predavanje Zeliščnice Jerneje Florjanc: 15. 2. Naslednja številka Prikriti strupi v kuhinji, DC Marof, org. 17.00 Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. Četrtek, 16. 2. 18. do Svetlobni krog z Amalijo, DC Marof, *Ime in priimek (ali naziv podjetja) Medgeneracijski center Prebold Razbijamo mite o prehrani, predavanje 19.00 Centra za krepitev zdravja ZD Žalec, Občinska knjižnica Prebold 20.00 org. Medgeneracijski center Prebold Petek, 17. 2. Sobota, 18. 2. Pon., 20. 2. Torek, 21. 2. 18.00- Kanaliziranje z Amalijo, stara 20.00 sejna soba Občine Prebold 18.30- Sončeva meditacija, DC Marof, org. 21.00 Medgeneracijski center Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 TD in Občina Prebold Knjižni klub, predstava za odrasli 19.00 abonma in izven, Dvorana Prebold, org. KUD Svboda Prebold Delavnica izdelave nakita iz fimo 16.00- mase s KPD Šešče (prijave do 15. 2. 18.30 na Občini Prebold), DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold 18.00- Meritve krvnih vrednosti, 19.00 prostori KO RK Prebold Zimzelen - Kajuhovo leto, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Otroška maškarada, ples v maskah, 16.00 gasilski dom Latkova vas 9.00 17 *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. 18 KULTURA ŠT. 1 I januar 2023 Muzicirale godbe D. NARAGLAV Januarja tradicionalno pripravijo koncerte spodnjesavinjske godbe. Godbi Liboje sta se na koncertu v Žalcu kot gosta pridružila Marina in Franjo Oset. Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v soboto, 7. januarja, v znamenju tradicionalnega novoletnega koncerta Godbe Liboje, ki se je občinstvu predstavila že v domačem kraju na božični dan. Na ta dan ima svoj koncert tudi Godba Prebold, dan pozneje, na praznik samostojnosti, pa tudi Godba Zabukovica. Dvorana v Žalcu je na prvo novoletno soboto zvečer bila prežeta z lepimi melodijami in glasbo libojskih godbenikov. K temu so svoje doprinesli njihovi gostje in pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Koncert so s slovenskim venčkom št. 1, ki je preplet različnih slovenskih ponarodelih pesmi v jazzovski preobleki avtorja Jožeta Privška, pričeli libojski glasbeniki pod vodstvom dirigenta Gašperja Smisla, ki je vodenje godbe prevzel v lanskem letu. Po slovenskih melodijah je sledilo bolj energično in strastno nadaljevanje s skladbo »Bolero«, ki je najbolj znano delo francoskega skladatelja Ravela, ter skladba iz filma Superman, katere avtor je eden največjih mojstrov filmske glasbe John Williams, ki je tudi avtor glasbe za filme Vojna zvezd, E. T. – Vesoljček, Jurski park, Harry Potter ... Za tema dvema skladbama sta na oder stopila prva gosta večera Marina in Franjo Drugi del koncerta je pričel Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je bil ustanovljen leta 1980. Trenutno šteje 33 članov, učencev glasbene šole. Program orkestra je pester in zanimiv, saj zajema skladbe klasičnega in zabavnega značaja. Številni nastopi in dobro obiskani koncerti so dokaz, da odlično delajo, saj so druženje in skupinsko muziciranje ter ustvarjanje tista motivacija, ki jih združuje v velike prijatelje. Od leta 2021 orkester vodi profesor trobil Jan Grčar. Po njihovem nastopu je godbenikom in občinstvu nekaj besed namenil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, nato pa je znova zadonela Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor med nastopom Prepevali taborski zbori D. NARAGLAV Dan po božiču, na praznik samostojnosti in enotnosti, so v taborski župnijski cerkvi sv. Jurija prepevali domači pevski zbori. Praznični koncert je organiziralo Pevsko društvo Tabor, ki ga sestavljajo mešani pevski zbor, iz njega izhajajoči ženski in moški zbor ter skupina OK!tete, ki je v decembru praznovala 10-letnico svojega delovanja. Poleg pevskega društva in njegovih zborov pa so koncert obogatili tudi cerkveni otroški zborček in cerkveni mešani pevski zbor ter izvrstna pevka narodno-zabavnih in drugih viž Nina Kreča, ki poje v ansamblu Savinjski kvintet. Za prijetno vzdušje so po koncertu poskrbele tudi članice Društva žena in deklet Občine Tabor. Na Jurijevem trgu pred cerkvijo, ki ga bodo dokončno uredili v letošnjem letu, so namreč za vse udeležence koncerta pripravile tople napitke in kulinarične dobrote. Godba Zabukovica je v svoj praznični repertuar vključila 12 domačih in tujih skladb. Oset, zakonca, ki imata vsak svojo in skupno glasbeno pot: Marina kot pevka ansambla Mira Klinca, Franjo kot član ansambla Modrijani, skupaj pa kot duet nastopata na najrazličnejših dogodkih, od porok do žalnih slovesnosti. Tokrat sta zapela in zaigrala pesem »Z valčkom za naju«, ki jo je Miro Klinc napisal ob rojstvu sina Mitje pred več kot 30 leti, v nadaljevanju pa še pesem skladatelja in tekstopisca Kemala Montena, ki jo v originalu izvaja legendarna Tereza Kesovija. Skupaj z godbo sta nato nastopila z božično pesmijo avtorja Tommyja Connorja »I saw mommy kissing Santa Claus«. Pihalni orkester Prebold je svoj koncert pričel s koračnico. glasba libojskega pihalnega orkestra, ki je zaigral skladbo nizozemskega skladatelja Jacoba de Haana »La Storia« – Zgodba. V njej nas skladatelj nagovarja, naj se prepustimo glasbi in si ob poslušanju skladbe v glavi ustvarimo lastno zgodbo. Hvalnica glasbi je bila tudi skladba »Vivo per lei«, katere najbolj slaven izvajalec je prav gotovo italijanski tenorist Andrea Bocelli. Tokrat pa smo jo slišali v izvedbi Marine in Franja Oseta ter Godbe Liboje. Manjkale niso niti skladbe najbolj znane švedske glasbene skupine ABBA, ki so jih v svoji zgodovini že večkrat izvajali libojski glasbeniki. Glasbena poslastica pa je bila tudi skladba »Na sankališču«, ki je bolj poznana kot »Sankaška polka« utemeljiteljev narodno-zabavne glasbe pri nas, Vilka Ovsenika in Slavka Avsenika. Občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je pred zaključnim delom koncerta spregovoril še predsednik Godbe Liboje Andrej Perger ter se vsem sodelujočim, sponzorjem in občinstvu zahvalil za pomoč in udeležbo. Uradni del koncertnega programa se je končal s koračnico »Radetzky«, zaradi bučnega aplavza nabito polne dvorane občinstva pa še z dvema dodatnima skladbama. Božično-novoletna koncerta Pihalnega orkestra Prebold Godbe Zabukovica Z najdaljšo tradicijo božično-novoletnih koncertov se lahko pohvali Pihalni orkester Prebold, ki vedno poskrbi za nadvse bogat koncertni program, s katerim navdušijo številno občinstvo. Tako je bilo tudi na minulem božičnem koncertu, ko je bilo veselo in nadvse doživeto v športni dvorani OŠ Prebold. Pod vodstvom dirigenta mag. Marka Repnika so svoj koncert pričeli z eno koračnico Vinka Štrucla, nadaljevali pa s filmsko glasbo in zabavno popularno glasbo, ki je pisana posebej za pihalne orkestre. Njihova gostja je bila tokrat Irena Vrčkovnik. Koncert, ki ga je vodila Simona Žvikart Repnik, pa so sklenili s tradicionalno koračnico »Radetzky marš«. Godba Zabukovica, ki je tudi najstarejša od vseh treh spodnjesavinjskih godb, je svoj praznični koncert tako kot vsako leto imela na državni praznik samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, v telovadnici OŠ Griže. Pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Boštjana Mesareca so zaigrali 12 slovenskih in tujih skladb. Začeli so s skladbo »Planckendael« skladatelja R. Becka, končali pa s skladbo »Jubelklang« skladatelja E. Uebela. Pri dveh slovenskih »Na vrhu nebotičnika« in »V Ljubljano« ter pri eni tuji »Feliz Navidad« je z njimi kot gostja in vokalistka pela Sara Lamprečnik, ki je znan obraz iz TV-oddaje V petek zvečer, v kateri poje kot spremljevalna vokalistka pri hišnem ansamblu Diamanti. Ob njenem petju pa je občinstvo uživalo tudi med prvim in drugim delom koncerta, ki ga je povezovala dirigentova žena Katarina Mesarec. Krajina in pripoved T. TAVČAR V Občinski knjižnici Braslovče so na ogled postavili razstavo z naslovom Krajina in pripoved. Gre za skupinsko razstavo 15 članov Kulturno-umetniškega društva Žalec, ki se predstavljajo v različnih tehnikah in materialih. Razstava je odprta v času odprtosti knjižnice vse do 4. februarja. Glavno vodilo tokratnega likovnega snovanja je bilo umestitev figure v krajino. Odnos med figuro in krajino ter vnos dodatnih vsebin v samo sliko celostno izražata idejno pripoved, ki aktivira slikarja in gledalca, da vedno znova interpretirata nastalo delo. V letu 2023 bodo svoje delovanje zaokrožili na ustvarjalnih 20 let. V vseh teh letih so se skupaj z likovnimi pedagogi in mentorji, trenutno pod vodstvom akademskega slikarja mag. Uroša Potočnika, razvijali tako vsak posameznik zase kot tudi posameznik kot del skupine. Med Z razstave v braslovški knjižnici njimi se je spletla vez, ki ni povezana le z barvami in platni, temveč tudi z druženjem, smehom in prijateljstvom. Njihov odnos do sebe in okolice ter utrip skupine je mogoče začutiti v vsaki razstavi, ki jo pripravijo. Neži ob rojstnem dnevu T. TAVČAR Pesnica Neža Maurer, častna občanka Občine Polzela, je 22. decembra praznovala svoj 92. rojstni dan in v njeno čast so na Gradu Komenda na Polzeli pripravili poseben dogodek. S svojo prisotnostjo jih je prijetno presenetila njena hči Eva Škofič Maurer Glasbene skice šestih Nežinih pesmi, ki jih je uglasbil Gašper Smisl za dogodek ob odprtju njene obnovljene rojstne hiše septembra letos, so zazvenele s triom flavte, klarineta in klavirja v izvedbi Eve Deban, Mete Podbregar in Gašperja Smisla. Z Nežinimi verzi so glasbo dopolnile knjižničarke iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec Andreja Hutinski, Karmen Kreže, Valerija Jerman, Irena Verbič, Nina Trbovšek, Tanja Pilih in Jolanda Železnik. Prek Eve so Neži poslali najlepše pozdrave z iskreno in močno željo, da bi ji zdravje služilo. Eva Škofič Maurer se je zahvalila za dogodek in za vse, kar se naredi za njeno mamo Nežo. KULTURA ŠT. 1 I januar 2023 19 Božični koncert v cerkvi sv. Nikolaja T. TAVČAR Avtor Lovro Fužir, mama Valerija Fužir in mentorica Hana Grubelnik Potovanje roke s črto T. TAVČAR Komorni otroški pevski zbor pod mentorskim vodstvom prof. Andreje Krt in kitarski ob spremljavi profesorjev kitare V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu je bil 20. decembra zvečer že deseti, jubilejni tradicionalni Božični koncert učiteljev in učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Zbrane obiskovalce, ki so popolnoma napolnili cerkev, je pozdravil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus. Koncert je bil izjemno težko pričakovan, saj gre za enega najodmevnejših dogodkov glasbene šole in tradicionalno zelo obiskan dogodek v tem času nasploh. Za koncert je vladalo tolikšno zanimanje, da so obiskovalci na vstop v cerkev čakali že uro pred koncertom. Na koncertu so se tudi tokrat slišala popularnejša klasična glasba z novoletnim pridihom in popularne božične skladbe. Sodelovali so praktično vsi učitelji glasbene šole, koncert pa so sklenili z nastopom pevskega zbora učencev glasbene šole, ki je zapel skladbo Sveta noč. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus na koncertu ni nastopil, temveč se je v prvi vrsti posvetil organizacijskemu delu, ob tem pa je povedal: »Z iztekajočim se letom sem izjemno zadovoljen. Priča smo številnim glasbenim dogodkom. Vsak učitelj jih namreč želi nadoknaditi za čas, ko ti zaradi ukrepov niso bili mogoči. Letos tako podiramo rekorde po številu nastopov naših učencev.« V Občinski knjižnici Žalec so 21. decembra odprli razstavo risb doživetij izpod pastelnega svinčnika Lovra Fužirja »Potovanje roke s črto«. Dogodek so z glasbeno točko pospremili učenci posebnega programa II. OŠ Žalec. Lovro Fužir se je predstavil z likovnimi deli, ki so nastala v enem letu pod mentorstvom njegove učiteljice likovnega pouka na II. OŠ Žalec Hane Grubelnik. Likovna dela so risbe, narisane s pastelnimi svinčniki na risalne liste formata A3. V njih je vidna izrazita črtna risba, prav tako enakomerni potegi na risalni površini, ki so do potankosti natančno izmerjeni. Vsebina, ki jo nosijo Lovrove risbe, izhaja iz zanimanja za slovensko pokrajino, predvsem za gradove in cerkve, skozi njih pa so vidni spomini na izlete v šoli in z družino. Odprtje razstave je dokaz, da lahko s pridnim delom in sodelovanjem nastanejo čudovite umetnine. Razstava bo na ogled do konca januarja 2023. (F)Letna flavta za vsak mesec LUCIJA K. KSENIJA MIKOR Minuli teden je izšla zbirka 12 skladbic za flavto in klavir z naslovom (F)Letna flavta, prvi avtorski projekt Agate Gojkošek, učiteljice flavte na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. V ponedeljek je bila njena koncertna predstavitev v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec. 12 skladb za flavto in klavir (F) Letna flavta avtoric Agate Gojkošek in Zale Pušnik, ki je prispevala klavirsko spremljavo, je naslovljenih z imeni mesecev, zvočno pa slikajo dogodke iz narave, vremenske pojave in vzdušje, značilno za posamezni mesec. Skladbe se prepletajo s pesmicami Ambroža Kvartiča in ilustracijami Jelke Kvartič. Agata Gojkošek: »Ideja je bila v meni že nekaj časa, ker zelo dobro poznam flavtistično literaturo in se mi je zdelo, da bi lahko tudi sama kaj ustvarila – ne obstaja veliko zbirk za flavto in klavir, ki bi jo napisali slovenski skladatelji, ki bi bila po izgledu privlačna za otroke in ki bi bila hkrati uporabna za nastope v glasbenih šolah. Sama sem napisala Minuli ponedeljek je bil projekt (F)Letna flavta za vsak mesec predstavljen tudi v Žalcu. note za flavto, potem pa sem k sodelovanju povabila Zalo Pušnik, ki je prispevala klavirske spremljave.« In kakšen je odziv? »Zaenkrat so lepi odzivi, skladbice so ljubke in privlačne, bo pa seveda čas pokazal, kako se bodo prijele v praksi. Namenjena je učencem višjih razredov nižje glasbene šole. Poleg zbirke smo izdali tudi CD in USB s posnetki, ki jih lahko poslušajo tudi ostali ljubitelji instrumentalne glasbe.« Vse so izdali v samozaložbi preko KUD Kefeide. Z razstave V duhu Plečnika T. TAVČAR Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto, zato so tudi na Gimnaziji Celje – Center v drugi polovici šolskega leta v ospredje likovnega ustvarjanja postavili teme, povezane s Plečnikom. Na to temo so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu postavili razstavo z naslovom Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence. Razstava bo na ogled do 28. januarja 2023. Dijaki umetniške gimnazije, likovne smeri, so se v drugi polovici preteklega šolskega leta posvetili proučevanju »Plečnikovega« poslopja Ljudske posojilnice v Celju, ki je v neposredni bližini šole. S spoznavanjem arhitekturnih značilnosti stavbe, s prebiranjem knjig in drugih virov o življenju in delu Plečni- ka so dijaki spoznavali tudi odnos do njegovih učencev, predvsem do Vinka Lenarčiča, ki je tudi avtor oz. soavtor poslopja Ljudske posojilnice v Celju. Med ustvarjalnim procesom so raziskovali vpliv mentorja − učitelja na učence, zato so tako naslovili tudi razstavo. Izdelki, ki so jih razstavili, so nastali pri urah risanja in slikanja, bivalni kulturi in osnovah varovanja dediščine. Dijaki 2. letnika so se posvetili oblikam Plečnikovih kelihov in Plečnikovi tipografiji, dijaki 3. letnika so s plakati v različnih likovnih tehnikah predstavili svoje mnenje o avtorstvu Ljudske posojilnice, dijaki 4. letnika pa so uporabili njegovo tipografijo za oblikovanje plakatov z njegovimi značilnimi izreki. Mentorici dijakom sta bili Andreja Džakušič in Maja Rak. 20 ŠPORT ŠT. 1 I januar 2023 Podprvak v avtoslalomu D. NARAGLAV Andrej Škorjanc, avtomobilistični športnik iz Dolenje vasi, je v lanski sezoni tekmoval v treh različnih avtomobilskih tekmovalnih disciplinah. Mladi Šempetrani so zasedli četrto mesto. Z močnimi pestmi in srcem D. NARAGLAV Urh Černivšek je že več kot 10 let član Kluba borilnih veščin Sun Braslovče, kjer trenira pod vodstvom glavnega trenerja Simona Jana. Na tekmovanjih Twingo cup, na katerih prihaja tudi do takšnih nesreč, pa tekmuje z izposojenim. V lanski sezoni je bil najuspešnejši v avtoslalomu, v katerem je postal podprvak v diviziji 3 centralne evropske cone. S tem je obogatil dosežke iz dveh prejšnjih sezon, ko je bil najprej podprvak, leto zatem pa še prvak v disciplini formula driver, ki je potekala na Hrvaškem, v Istri. »Po izvrstnih dosežkih minulih dveh sezon sem se lani odločil nastopiti v treh avtomobilističnih disciplinah: avtoslalom, formula driver in Twingo cup, ki je zame predstavljal nov izziv in mi dal veliko zadovoljstva, a hkrati še ne želenih rezultatov,« je povedal 37-letni Andrej, ki je po poklicu diplomirani varstvoslovec, pa tudi sam svoj mehanik. Glede dosežkov v avtoslalomu pa je povedal: »Avtoslalom je tehnična disciplina, za katero je značilna vožnja ob postavljenih stožcih. Treba je čim hitreje voziti brez podrtih stožcev, ki prinašajo pribitek končnemu času. Za omenjeno divizijo je pogoj tekmovanje s serijskimi vozili. Po končnem seštevku vseh odpeljanih mednarodnih dirk sem imel prednost ene točke pred tretjeuvrščenim. S tem rezultatom sem presegel svoja pričakovanja in bil za trud nagrajen s prejetim priznanjem Slovenske športne zveze za avtošport za zastopanje v tujini. Dosegel sem dve prvi mesti na Madžarskem, šesto in osmo mesto na Hrvaškem in deseto mesto v Bosni, kar me je v seštevku pripeljalo do osvojitve drugega mesta.« Glede discipline formula driver, v kateri je predlani slavil skupno zmago v svoji kategoriji, pa je povedal: »Žal so se tekmovanja terminsko pokrivala, tako da sem se lahko tega tekmovanja udeležil le enkrat, in sicer v Učki na Hrvaškem, kjer sem dosegel 4. mesto v 1. diviziji. Tako kot v minulih dveh sezonah sem tudi tokrat tekmoval s svojim osebnim vozilom Renault Megane 1,4 16v coupe prve generacije, ki ga tudi sicer uporabljam za vsakodnevne potrebe, za tekmovanje pa ga posebej prip- ravim, zlasti premenjam gume, da imajo boljši oprijem na progi,« še pove Andrej v zvezi s to disciplino, nato pa ga povprašam, kako izgleda tekmovanje v pokalu Twingo cup. Želja se mu je uresničila »Prejšnja leta sem omenjal, da si želim tekmovati tudi na evropskih dirkališčih, in tudi to željo sem si izpolnil z udeležbo na tovrstnem tekmovanju. Pokal Renault Twingo cup je ena najbolj priljubljenih serij v ESET cupu. Tisto, kar malemu posebnost teh dirk, skoraj vedno se končajo s fotofinišem. Do zadnjega se ne ve, kdo bo zmagovalec,« razlaga Andrej in nadaljuje: »Dirke so dramatične in zelo priljubljene med gledalci. Zaznamuje jih brezkompromisna borba za vsako mesto z željo po čim višji uvrstitvi – kar se pozna v številu nesreč. Imel sem veliko smole, saj sem skoraj na vseh dirkah bil vpleten v nesreče na dirkališčih, kar je pomenilo slabše uvrščanje med končne seštevke, ni pa ubilo tekmovalnega duha. Vsekakor pa je bila to svojstve- Andrej z glavnimi pokali za zmagi in skupno drugo mesto v avtoslalomu Twingu primanjkuje na velikosti, se izravna z neverjetnimi boji na stezi. Tekmovalci lahko dirkajo po nizki ceni in hkrati pridobivajo izkušnje ter odkrivajo nova dirkališča. Letos je bilo v okviru pokala Twingo cup na krožnih dirkah izpeljanih pet dirk, in sicer na Hungaroringu – Madžarska, Red Bull ringu – Avstrija, Grobniku – Hrvaška, Slovakiaringu – Slovaška in Monza – Italija. Na posamični dirki je prijavljenih več kot 30 avtomobilov. Avtomobili so skoraj vsi enaki, zato je za dober rezultat potrebna vožnja brez napak po idealnih linijah. Veliko vlogo ima zavetrje, in kar je na izkušnja, ki si jo želim nadgraditi,« poudari moj sogovornik in za konec doda: »Cilj za dirkaško sezono 2023 je izboljšanje teh rezultatov in poizkusiti še kakšno novo disciplino. Žal pa je vse pogojeno s sredstvi, ki jih bom imel na razpolago. Upam na podporo dosedanjih sponzorjev in prijateljev, zelo pa bi bil vesel še kakšnega novega sponzorja in dodatne finančne spodbude. Vsem, ki so mi doslej pomagali, se od srca zahvaljujem, saj brez njihove pomoči ne bi mogel tekmovati in dosegati takšnih rezultatov.« ŠPORT NA KRATKO KOŠARKA Hopsi Polzela so v 14. krogu lige Nova KBM na domačem parketu proti LTH Castings iz Škofje Loke izgubili z rezultatom 86 : 73. Na lestvici so trenutno na sedmem mestu. V 14. krogu Sportklub prve lige za ženske v odbojki sta se v športni dvorani Brinje Grosuplje pomerili ekipi ATK Grosuplje in SIP Šempeter. Zmage 3 : 1 so se veselile T. TAVČAR Zmagovalec Štefan Šincek in si zagotovil najmanj tretje mesto. V polfinalu me je čakal predstavnik Turčije, žal pa sem moral polfinalno borbo predati zaradi poškodbe, ki se mi je zgodila v pretekli borbi. Kljub temu sem osvojil bronasto medaljo,« poudari Urh, ki je za ta uspeh moral resnično garati. »Na prvenstvo sem se dobro pripravljal. Od začetka septembra dalje sem treniral 8- do 11-krat tedensko, odvisno od delavnika v službi. Kot trener sem vodil 6 do 8 ur treningov tedensko. Prav tako sem normalno tri- do petkrat tedensko hodil v službo v Cerknico, kjer delam 12-urne izmene (dnevna, nočna). Za vožnjo v eno smer potrebujem uro in pol. Tempo je bil res naporen, ampak če se za nekaj odločim in si postavim cilj, to tudi izpeljem. Včasih sem treniral tudi ob 4.30 zjutraj pred službo, ob 21. uri po dnevni izmeni in ob 9. uri po nočni izmeni. Spal sem čez dan, ko sem lahko. Ko nekdo reče, da nima časa, je to samo izgovor. Vem, da če želim poseči še višje, moram še bolj garati in še bolje pripraviti taktiko borbe, s katero lahko uspem. Cilji v letu 2023 so visoki in upam, da brez poškodb,« pravi Urh, ki je deležen velike podpore svojega trenerja Simona Jana. »Simon mi stoji ob strani na vsakem koraku in vsestransko žrtvuje svoj čas za nas, tekmovalce. Letos je na evropsko prvenstvo v Turčijo prišel na lastne stroške, le da je lahko spremljal in vodil svoja dva tekmovalca, mene in še Simona Zajca. Takšnega trenerja si vsak želi in tako res vabim vse generacije, da se mu pridružite na treningih v Šempetru, v prostorih nekdanjega Aera, kamor smo se lani preselili iz Braslovč.« ODBOJKA Zmagal Šincek Šahovski klub Polzela, katerega predsednik je Tomi Masnec, je dejaven skozi vse leto. Tako so v letu 2022 pripravili 42 hitropoteznih turnirjev, za končni vrstni red pa so upoštevani rezultati 20 najboljših turnirjev. Vsakega se je udeležilo od 15 do 22 šahistov iz raznih krajev Savinjske doline. Lansko leto je bilo zanj še posebno uspešno, saj je na lanskem evropskem prvenstvu v Turčiji kljub poškodbi osvojil bronasto medaljo. Urh Černivšek je star dobrih 25 let, borilne veščine, taekwondo in kickboxing, pa je začel trenirati v prvem letniku srednje šole. Po srednji šoli se je redno zaposlil na Slovenski policiji, kjer dela še sedaj. Njegovo službeno mesto je v Cerknici, kar predstavlja kar zahtevno logistiko in usklajevanje službe s treningi in tekmovanji, na katerih dosega izvrstne rezultate. »Minulo leto je bilo zame zelo uspešno, krona na vse uspehe letošnjega leta pa je nedvomno medalja z evropskega prvenstva v Turčiji. Od leta 2019 sem član kickboxing reprezentance Slovenije, pred tem pa sem bil član taekwondo reprezentance Slovenije. Sem večkratni državni prvak, dosegal sem zavidljive rezultate na večjih mednarodnih tekmovanjih in svetovnih pokalih,« je povedal Urh. Njegova strast sta od nekdaj šport in gibanje. »Zato sem si vedno želel svoje znanje deliti naprej. Opravil sem licenco osebnega trenerja in od leta 2018 v Mozirju kot glavni trener vodim treninge, kjer delujem kot kickboxing sekcija kluba Sun Braslovče. Vodim treninge otrok in odraslih ter kickbox skupino, namenjeno samo ženskam. Evropsko člansko prvenstvo v kickboxingu organizacije WAKO je potekalo od 11. do 20. novembra v obmorskem mestu Antalya. Slovenijo sem zastopal v ring disciplini full contact, v kategoriji do 67 kg. Po osmini finala sem napredoval v četrtfinale, v katerem sem se pomeril z borcem iz Portugalske. Z zmago sem se uvrstil v polfinale Prvo mesto je osvojil Štefan Šincek iz Šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra, ki je na vseh turnirjih zbral kar 440 točk (zmag in remijev), na drugo mesto se je uvrstil Radovan Krajnc s 405 točkami, na tretje pa Ivan Lorenčak s 368 točkami (oba Šahovski klub Griže). V tekmi 14. kroga v 1.B DOL so odbojkarji Krke na domačem parketu gladko, s 3 : 0, premagali SIP Šempeter in tako še naprej ostajajo neporaženi na državnem prvenstvu. ŠAH Na 8. božično-novoletnem turnirju ŠK Braslovče je bilo odigranih 6 kol z igralnim časom 10 min/5 sek na igralca. Turnirja se je udeležilo 11 igralcev, zmagal pa je Jaka Štorman. T. T. ŠPORT ŠT. 1 I januar 2023 21 Postal naj trener juda LUCIJA K. OSEBNI ARHIV Rok Drakšič, nekdanji vrhunski judoist, evropski prvak v judu izpred desetih let in sedaj trener juda, je bil proglašen za naj trenerja juda na Finskem za leto 2022. Rokovi varovanci, najboljsi judoisti, ki ciljajo, da se uvrstijo na Olimpijske igre v Pariz (Rok levo zgoraj). Rok Drakšič je na Finsko odšel s svojo Katjo pred dobrima dvema letoma in postal selektor finske reprezentance v judu. Finska judoistična zveza si je želela judo spraviti na višjo raven in ga je k sodelovanju povabila maja 2020. Selektor je Rok postal septembra, v dobrih dveh letih pa že uresničil veliko ciljev, ki jih je postavila finska zveza. V tem času se je tudi poročil in s Katjo sta dobila sina Svena. Rok Drakšič je ob povabilu finske judoistične zveze pred dobrima dvema letoma in pol povedal, da je »dobil ponudbo, ki je enostavno ni mogel izpustiti«. Predsednik finske judoistične zveze Marko Laaksonen pa je ob sklenitvi sodelovanja dejal: »V finski zvezi imamo velike ambicije, saj si želimo naš judo vrniti tja, kjer je nekoč že bil. Imamo skupino judoistov, ki imajo velik potencial. Verjamemo, da jim bo Rok s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal uresničiti visoke cilje, ki smo si jih zadali.« V nekaj več kot dveh letih od Rokijevega odhoda na Finsko se je zgodilo zelo veliko, zasebno in poklicno, na področju juda, pove Rok: »Prvi dve leti mojega dela sta minili zelo hitro. Zelo veliko se je dogajalo. Bilo je veliko različnih tekmovanj in priprav po celem svetu. V zelo kratkem času so naši tekmovalci zelo napredovali. Naš najboljši tekmovalec je z 87. mesta na svetovni lestvici napredoval do 14. mesta. In tudi tekmovalka, judoistka, je postala evropska mladinska prvakinja. To se je zgodilo prvič po 30 letih, kar je zelo velik uspeh. To je opazil tudi finski olimpijski komite in je začel ponovno bolje finančno pomagati finskemu judu, tako kot je že v preteklosti.« Priznanje za najboljšega trenerja juda na Finskem za leto 2022 je bilo torej zasluženo, o tem, kaj mu pomeni, pa je Rok povedal: »Ja, to je res zelo lepo priznanje in mi tudi veliko pomeni. Izbira izvršni odbor judoistične zveze in s tem priznanjem so mi tudi dali vedeti, da me podpira- jo in da delo opravljam dobro.« Pogoji za treniranje in nasploh za razvoj juda na Finskem so v primerjavi s Slovenijo zelo drugačni: »Ko sem prišel, so popolnoma centralizirali sistem, kar nam omogoča, da vsi najboljši trenirajo na enem mestu. To je mogoče zato, ker smo nastanjeni v olimpijskem centru sredi Helsinkov, kjer imajo športniki na voljo vse na enem mestu. Če primerjam s sistemom v Sloveniji, se mi zdi, da imamo na Finskem boljše pogoje, saj res vsi najboljši trenirajo na enem mestu. Res je, da finski judo še nima takšnih uspehov, vendar mislim, da lahko na ta način dohiti slovenske judoiste.« Rok Drakšič je po zaključku aktivne tekmovalne kariere sprejel prvi trenerski izziv v slovenskem klubu v Ljubljani, vzporedno pa je druge treniral že prej. »V bistvu sem s trenerstvom začel, ko sem bil še tekmovalec, saj sem osem let pomagal na OŠ Petrovče pri učenju mladih judoistov, po končani karieri pa sem se preselil v ljubljanski klub.« Vloga trenerja je nekoliko drugačna, kot da si sam judoist, in Roki o tem, kje se je tega posla naučil, pove: »Kot trener se moram vseskozi učiti in nadgrajevati svoje znanje. Vsekakor pa sem največ odnesel od svojega nekdanjega trenerja v judu klubu Sankaku Celje Marjana Fabjana.« In kakšni so Rokovi cilji za prihodnje? »Moj cilj je, da nekoč moj varovanec/varovanka osvoji olimpijsko medaljo, in to me pri delu najbolj motivira. Zaenkrat še ostajam na Finskem, do olimpijskih iger v Parizu 2024, za naprej pa še ne vem točno. Imam že nekaj ponudb iz tujine, ampak se trenutno ne obremenjujem s tem in se osredotočam na trenutno delo.« Rokiju je zelo pomembno, da ima na Finskem tudi svojo družinico: »Trenutno smo nastanjeni v Helsinkih in res uživamo na Finskem. Ker veliko potujem, mi je včasih zelo težko, ker nisem veliko s Katjo in Svenom, ampak imam srečo, da me Katja pri moji trenerski kaireri podpira.« Mladi Šempetrani so zasedli četrto mesto. V mini odbojki 540 mladih igralcev T. TAVČAR Odbojkarski klub SIP Šempeter je v soboto, 8. januarja, organiziral 5. odprto prvenstvo v mini odbojki U-11 za deklice in dečke, letnik 2012 in mlajši. Nastopilo je 540 mladih igralcev odbojke. V Šempetru, Preboldu in Braslovčah je na štirinajstih igriščih tekmovalo 56 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj je bilo aktivnih preko 540 mladih odbojkaric in odbojkarjev. Prav vse tekme so se odvijale v duhu fair playa, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Pri deklicah je v konkurenci 40 ekip prvo mesto osvojila ekipa Formis, druga je bila ekipa Nova KBM Branik, tretjega mesta pa se je veselila ekipa Kitro iz Varaždina (Hrvaška). Pri dečkih je bila v konkurenci 16 ekip zmagovalka turnirja ekipa Žuženberka, druga je bila Brezovica, tretja Merkur Maribor, četrto mesto pa je osvojila domača ekipa SIP Šempeter. Pokale in kolajne je podelil predstavnik generalnega pokrovitelja turnirja in predsednik odbojkarskega kluba SIP Šempeter Boštjan Pražnikar. Na koncu turnirja se je strokovni vodja obeh šempetrskih odbojkarskih klubov Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in borbenost, hkrati pa vse skupaj povabil tudi na 6. odprto prvenstvo v mini odbojki 2024, ki bo prihodnje leto, 7. januarja 2024. Tim Jevšnik Izboljšal 19 let star državni rekord T. TAVČAR Rok po podelitvi za naj judo trenerja Finske za leto 2022 s plaketo v roki, obkrožen z nekaj svojimi varovanci, ki jih trenira. OSEBNI ARHIV Tim Jevšnik, Polzelan, član Lokostrelskega kluba Gornji Grad, je 7. januarja na tekmovanju za slovenski pokal v Ilirski Bistrici postavil nov absolutni državni rekord v tarčnem lokostrelstvu. V dvorani je na 18 metrov z lokom ustrelil 596 točk (od možnih 600). S tem je za eno točko izboljšal članski državni rekord, ki ni bil premagan že 19 let, in za tri točke izboljšal mladinski državni rekord. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 2023 OVEN BIK Svoje cilje imate zelo jasno začrtane, ne manjka vam tudi vizije in strategije. Močno se vam bo mudilo, zato skušajte malce upočasniti tempo! Poleg dela obstajajo tudi še bolj prijetne plati življenja! Na to vas lahko spominjajo partner, prijatelji ali povečan stres, ki ga boste deležni! Na čustvenem področju bo v prvih treh tednih precej romantično, saj bo vaša vladarica Venera potovala po znaku čutnih rib. DVOJČKA V prvi tretjini februarja bo vaš vladar potoval po znamenju kozoroga, zato se boste zelo resno, odgovorno in dobro organizirano lotevali svojih nalog. Energije boste imeli ogromno, saj Mars potuje direktno prav po vašem znaku. Sreča bo tokrat na strani pogumnih tudi zaradi položaja Jupitra, zato ne mirujte. V preostanku meseca boste precej bolj sproščeni, več časa boste namenili druženju, prijateljem in skupinam, ki vas zanimajo. RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. Vaš vladar bo končno po več mesecih potoval direktno, kar za vas predstavlja veliko olajšanje. Drugega, še boljšega pomočnika boste imeli v Jupitru, ki potuje prav po vašem znamenju. In končno, po 20. 2. bo tudi Venera, kraljica ljubezni in denarja, vstopila v vaš znak. Kaj več bi si še lahko želeli? Dogajanja bodo živahna, vi sami pa polni pozitivne energije. Marsikaj se bo prestavilo na boljše, tudi čustveno boste zelo zadovoljni! Praznik božičnih pesmi T. TAVČAR V začetku januarja se v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete že vrsto let tradicionalno odvija trikraljevski koncert. Na letošnjem trikraljevskem koncertu so nastopili: polzelski trikraljevski koledniki, vokalna skupina Lastovka, Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Moški pevski zbor Polzela, citrarski duet Neli in Kamen Zidar Kos ter Združeni mešani pevski zbor Polzela. Zanimiv mesec je pred vami, v katerem se bodo izmenjali različni vplivi planetov. Vedno vzemite najboljšo opcijo zase! Prvi trije tedni meseca bodo precej čustveno obarvani, včasih bo treba na pomoč načrtno poklicati zdravo pamet! To velja še zlasti za čas okoli polne lune 5. 2., bodite previdni tudi pri denarju! V zadnji tretjini meseca se bo vaša pozornost usmerila v domača dogajanja, želeli boste izvesti konkretne spremembe. Mesec se bo pričel odvijati nekoliko stresno, saj bo 5. 2. polna luna prav v vašem znaku. V bistvu boste zelo aktivni, vendar tudi nemirni, brez potrpljenja in obstanka! Vsekakor se svetuje povečana previdnost pod tem vplivom, ne odločajte se o ničemer pomembnejšem! Kljub morebitnim težavam boste napredovali, spremlja vas pozitivno položen Jupiter, še zlasti to velja v zadnji tretjini februarja, ko bo kar več razlogov za zadovoljstvo. Merkur (vaš vladar) v kozorogu v prvi tretjini meseca je odlična kombinacija za opravljanje dela ter ostalih obveznosti. Premišljeni in uspešni boste, dobra organizacija bo rodila lepe uspehe. Kasneje se bo treba nekaj več prilagajati, vendar boste znali najti zlato sredino kljub povečanemu stresu. Venera v ribah bo vse do 20. 2. skrbela za lepe trenutke in romantiko, vendar vam ne prinaša odgovora na vprašanja, ki si jih postavljate na čustvenem področju! Dobro ste usklajeni z več planeti in v februarju tudi vsi potujejo direktno, kar je odlična novica za vas. Maksimalno izkoristite boljšo vitalno energijo, energičnost in prijazne okoliščine ter vse skupaj prepoznajte kot odlično priložnost zase! Z manj truda lahko tokrat dosežete več, vsaka aktivnost se bo obrestovala. V prvih treh tednih bo razpoloženje velikokrat izrazito romantično, zaljubljeni boste v ljubezen samo! Obetajo se res lepi dnevi. Za delo, dogovarjanje, sprejem pomembnejših odločitev, večje nakupe itd. izkoristite čas v prvih treh tednih februarja, ko so vam energije najbolj naklonjene. Povečana pazljivost velja v času okoli 5. 2., ko bo nastopila polna luna! V vaše razmišljanje se bo v prvi tretjini februarja vneslo več topline, čutnosti, nežnosti, romantičnosti, skratka – lastnosti, ki jih bo najbolj vesela vaša dobra polovica, seveda pa tudi ljudje v vaši bližini. STRELEC Vaš vladar Jupiter potuje direktno po sorodnem znamenju, kar je več kot odlična novica za vas. Ker bodo tudi vsi ostali planeti direktni, se bo kolesje dogodkov pričelo odvijati s pospešeno hitrostjo. Včasih boste celo vse skupaj dohajali! Mars vas bo občasno sicer preizkušal, zato je nujno potrebno, da niste prehitri in preveč neposredni! V zadnji tretjini meseca se bo pričelo obdobje, v katerem boste zelo zadovoljni na čustvenem področju. Tudi denar bo! KOZOROG V prvi tretjini meseca še gostite Jupitra v svojem znamenju, zato boste zelo uspešni pri delu, dogovarjanju, študiju, trgovanju, opravljanju krajših poti … Nekaj več previdnosti okoli polne lune, ki bo 5. 2., pa le ne bo odveč, še zlasti pri denarju in nakupih večje vrednosti! Že nekaj časa v vas tli ideja, da bi želeli spremembe pri svojem delu. Idealen čas za uvedbo novosti nastopi v zadnji tretjini meseca februarja, zato ne oklevajte z akcijo! VODNAR Pred vami je mesec, ki se ga lahko samo veselite. V prvih treh tednih, ko po vašem znamenju potuje Sonce, bo vitalna energija odlična, zato bo tudi počutje iz dneva v dan boljše. Še zlasti okoli polne lune, ki bo 5. 2., se pripravite, odlično se boste imeli! 11. v mesecu stopi v vaš znak Merkur, kar predstavlja odlično podlago na delovnem področju. Na čustvenem področju boste v zadnji tretjini meseca pripravljeni vzeti vajeti v svoje roke, prav zadovoljni boste. RIBI ŠT. 1 I januar 2023 Venera vas bo v prvih treh tednih februarja prijetno grela in vam pošiljala kar najlepše vibracije. Odlično se boste počutili na čustvenem področju, družabno življenje bo cvetelo, prijateljstva bodo cvetela! Odličen bo tudi vaš videz, zadovoljni boste! Za spremembe vitalnega značaja, še zlasti na delovnem področju, je najbolj ugoden čas v zadnji tretjini februarja. Takrat boste imeli odprto pot, zato ne oklevajte in se maksimalno aktivirajte! Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Nastop Otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Prijetno in doživeto je bilo tudi na letošnjem koncertu v nedeljo popoldne, 8 januarja, pred katerim se je domači župnik Urban Lesjak zahvalil za koledniško akcijo. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 1 I januar 2023 Devetošolci oš Prebold na Nizozemskem D. NARAGLAV Po dveh letih koronske krize so na OŠ Prebold obudili svoj speči projekt Pinteresting Taste. 23 Žlahtni mladi grafiki T. TAVČAR Na OŠ Prule v Ljubljani je potekala podelitev zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, ki so jih osvojili učenci na mednarodnem likovnem natečaju Otroška grafika. Podelili so 15 zlatih priznanj v vseh treh starostnih kategorijah skupaj ter 10 srebrnih in 15 bronastih priznanj v vsaki starostni kategoriji posebej. Med njimi so zlato in dve srebrni priznanji osvojili učenci OŠ Vransko-Tabor. Zlato priznanje v starostni kategoriji od 5 do 8 let je osvojil Izak Rajh, srebrno priznanje v isti starostni kategoriji si je prislužil Tit Lipovž - Ančik, srebrno priznanje v starostni kategoriji od 9 do 12 let pa je osvojil Val Kramar, vsi iz OŠ Vransko-Tabor. Mentorici sta bili Polona Vodičar in Klavdija Kropec. Na natečaj je prispelo 1092 originalnih grafičnih listov otrok v starosti od 6 do 16 let iz Slovenije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Poljske in Rusije. S pomočjo 106 mentorjev je sodelovalo 1026 avtorjev iz 87 osnovnih šol, ki so poskušali ujeti zanimive trenutke, dogodke ali doživetja na tematiko »Pod svobodnim soncem«. Šest štipendij T. TAVČAR Ustanova Dobrodelni županov sklad Občine Polzela je objavila razpis za dodelitev štipendij dijakom ali študentom za šolsko leto 2022/23, na osnovi katerega je za to šolsko leto podelila 6 štipendij. Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki imajo stalno prebivališče v Občini Polzela ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje. Tako je pred dnevi šest dijakov in študentov podpisalo pogodbo, da bodo iz Dobrodelnega županovega sklada prejemali v šolskem letu 2022/2023 po 130 evrov mesečno. Skupaj z vrstniki iz Nizozemske pred njihovo šolo (prvi dve z leve sta Vesna Kumer in Nuša Gorjanc) V okviru mednarodnega projekta Erasmus se je lani osemnajst preboldskih devetošolcev skupaj s spremljevalnima učiteljicama Vesno Kumer in Nušo Gorjanc za en teden odpravilo na obisk k vrstnikom nizozemske osnovne šole Het Hooghuis iz Heescha. »S pripravljalnimi aktivnostmi smo začeli že ob koncu preteklega šolskega leta, na začetku letošnjega pa so sodelujoči učenci začeli z virtualnim povezovanjem s svojimi nizozemskimi partnerji. V tednu pred odhodom smo dobili paket presenečenja z najbolj tipičnimi nizozemskimi prehrambnimi izdelki in opisi, ob kakšnih priložnostih se posamezna jed je. Mi smo med tem narisali plakate in izbrali najboljši logo in napis za projekt, ki smo ju dali natisniti na majice in jih kot darilca nesli s seboj,« sta povedali učiteljici in pojasnili, da obe šoli v tem šolskem letu raziskujeta in druga drugi predstavljata prehranske navade in prehransko kulturo z različnih koncev obeh držav. Pri delu učenci uporabljajo različna IKT-orodja in aplikacije, obenem pa je njihova dejavnost zelo praktično naravnana, saj na izmenjavah skupaj pripravljajo tipične sladice obeh držav. Namen dejavnosti in obiskov na Nizozemskem je torej seznaniti se z nizozemsko kulturo in stilom življenja s poudarkom na kulturi prehranjevanja ter se hkrati aktivno udejstvovati v tujih jezikih. »Glavni cilji našega projekta so napredek v znanju angleščine in nemščine kot dveh nam pomembnih tujih jezikov v povsem vsakdanjih situacijah, kar bo imelo velik vpliv na nadaljnje učenje; možnost večanja večkulturne ozaveščenosti učencev v sorazmerju s potrebami moderne, tehnološko in kulturno napredne Evrope; širjenje obzorja. Verjamemo, da se to lahko doseže le s prijazno človeško komunikacijo med sovrstniki, ki prihajajo iz različnih okolij, kultur in načinov vzgoje. Dandanes je zelo pomembno, da mladi ljudje prepoznajo pomembnost učenja in širjenja obzorja ne le v jezikovnem smislu, pač pa v širšem pomenu besede. Sodelujoči učenci torej pridobivajo na znanju tujih jezikov, samozavesti, sposobnosti prilagajanja na različne življenjske okoliščine, odnosu do šolskega dela in osebni rasti na splošno. Naše dosedanje izkušnje sodelovanja v mednarodnih projektih so nam pokazale pozitiven vpliv ne le na neposredno vpletene v projekt, temveč tudi širše. Na šoli gostiti učence iz druge države je dogodek, ki ga z zanimanjem in ponosom spremljajo vsi učenci šole, tudi najmlajši. To se bo pri nas zgodilo letos konec marca, ko bomo mi gostitelji učencev in njihovih spremljevalcev iz te nizozemske osnovne šole,« še poudari Vesna Kumer. Nuša Gorjanc o njihovem doživljanju in spoznavanju Nizozemske ter o programu, ki so ga tam imeli, pove: »Dnevi na izmenjavi so si sledili bliskovito in vsi doživljaji so se strnili v en lep bleščeč utrinek Nizozemske in njenih prebivalcev. Po prisrčnem in težko pričakovanem snidenju pred njihovo srednjo šolo se je zgodilo veliko lepega. Ogledali smo si šolo Het Hooghuis in njeno okolico v kraju Heesch ter šli na izlet v muzej na prostem v Arnheim, se zabavali v 'sobi pobega' The Temple Challenge, naslednji dan pa preživeli v 70-letnem zabaviščnem parku v Eftelingu in se za konec sladkali s palačinkami v Herpnu. Potem smo odšli nazaj v srednji vek ter spozna- vali mesto Hertogenbosch z reke, ki ga obkroža. Po fascinantni vožnji z ozkimi čolni po kanalih pod mestom in ob mestnem obzidju smo naredili čisto pravo znamenito sladico bossche bollen den Bosch. Naslednji dan smo velemesto Amsterdam z veselim pričakovanjem začeli spoznavati ‘iz zraka’, saj smo obiskali 5D-simulator 'This is Holland', ki nas je popeljal na čudovit virtualni polet po Nizozemski in nam jo tako predstavil na najboljši možen način. Nato smo se z ladjo peljali do centra mesta, v katerem so učenci imeli orientacijsko nalogo, s pomočjo katere so spoznali največje znamenitosti in zanimivosti tega dvomilijonskega mesta. Amsterdamsko dogodivščino smo zaključili z ogledom muzeja Anne Frank, kjer smo skozi življenjsko zgodbo najstniške Anne podoživeli grozote in nesmisel druge svetovne vojne. Ob povratku v Heesch smo vsi skupaj večerjali v kantonski restavraciji, nato pa preživeli še zadnjo noč pri svojih gostiteljih. Po zaključnem druženju vseh sodelujočih učencev in njihovih družin ter učiteljev na zajtrku, ki so ga nizozemski gostitelji pripravili v šoli, so se učenci pomerili še v zabavnem kvizu, ki je povzel dogodivščine tega tedna. Sledilo je podpisovanje majic, fotografiranje in … slovo.« Hitro so se ujeli in si prirasli k srcu, tudi kakšna solza je padla ob poslovilnem objemu, zato bo teh nekaj mesecev do ponovnega snidenja kar dolga doba. V vmesnem času, kot pravijo, jih čaka še veliko projektnega dela. Med drugim tudi načrtovanje, kako bodo svojo lepo malo državo in svoje navade kar najbolje približali njim. Jelka Čudež med nastopom Silvestrovali tudi najmlajši T. TAVČAR MC Že dopoldne na starega leta dan je bilo v Domu II. slovenskega tabora Žalec silvestrovanje za najmlajše. V novo leto so vstopili z gledališko predstavo Jelkin čudež v izvedbi gledališča Ku-kuc. Pri organizaciji sta moči združila Mladinski center Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Otroci so do novega leta odštevali v družbi glavne igralke predstave, ob izhodu pa so se posladkali s sladkim presenečenjem, za katerega je poskrbel mladinski center. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2023 Mozaik življenja v spominih in pesmih D. NARAGLAV Skoraj osemindevetdesetletni Konrad Kot iz Griž je zanimive osebne spomine na II. svetovno vojno in stare čase zapisal, za mnoge bi bili v luči potrošništva sedanjosti nepojmljivi. Življenje je potovanje, za katerega nihče ob rojstvu ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoji poti, kakšna je ta, pa je odvisno od številnih dejavnikov, ki vplivajo na naše delo in življenje. Skozi to potovanje sestavljamo svoj življenjski mozaik, radi pa se s spomini vračamo tudi v preteklost. Če zmoremo te spomine prenesti na papir, pa je še toliko lepše. To je storil Konrad Kot, ki je 16. januarja stopil že v 98. leto življenja. Dva dni pred jubilejem smo ga obiskali in se skupaj z njim in njegovimi podali po njegovi življenjski poti spominov, ki je preplet življenja pred II. svetovno vojno, med njo in po njej vse do današnjih dni. Konrad se je rodil v Pongracu pri Grižah. Osnovno šolo je obiskoval v takratni griški osnovni šoli, v kateri so, kot se spominja, pisali še s kamenčki na tablice, na koncu vsakega šolskega dne pa so napisano zbrisali, da so si naredili prostor za naslednji dan. Denarja za zvezke takrat seveda ni bilo. »Po končani osnovni šoli mi je oče, rudar v rudniku Zabukovica, uredil prakso oziroma strokovno izobraževanje za strojnega ključavničarja. Prvi dan službe sem tako pričel leta 1940. Dodelili so me nekemu strugarju iz Savinjske doline. Moja prva zadolžitev je bila menjava zobčenikov za rezanje navojev na stari stružnici. Opilke sem moral skrbno shranjevati v lesene zaboje. V tem času smo preživljali zelo mrzlo zimo. Zelo dobro se spominjam takratne malice. Od doma sem si prinesel samo kos kruha, medtem ko si je strugar kuhal meseno klobaso. Vročo juho od klobase pa je ponudil meni ter dejal, da si lahko vanjo nalomim svoj kruh. Z velikim ponižanjem, predvsem zaradi hudega mraza, sem to tudi sprejel. Ja, tudi takšne malice so bile v moji mladosti, krivice se ponavljajo. Tudi v tem desetletju se je že zgodilo, da reven otrok v šoli ni imel plačane malice in je zato ostal lačen,« se tistih let spominja Konrad in nadaljuje: »Tudi v tistih časih smo imeli državne volitve. Savinjska dolina je spadala pod Dravsko banovino, v kateri je kandidiral Ban Natlačen, ki je bil naslikan na velikem plakatu ob cesti. Ponoči pa je nekdo z velikimi črkami pod plakat pripisal: ‘Pozdravlja te delavec lačen.’ Storilca so žandarji iskali cel teden, a ga k sreči niso našli. V takšnih okoliščinah sta minili dve leti in s tem tudi moje usposabljanje oziroma učna doba. Strokovni izpit sem opravljal že v času nemške okupacije Jugoslavije. Izpitna komisija je bila takrat v Gradcu, kjer sem opravil tudi izpit in tako postal kvalificiran strojni ključavničar. To delo sem pri rudniku Zabukovica opravljal vse do 23. aprila 1944, ko sem odšel v partizane.« Spomini na kruto vojno Že nekaj dni prej je Konrad prejel vpoklic v nemški Arbeitsdienst, obiskali pa so ga tudi partizani, njegovi sošolci, in tako je brez pomisleka sprejel odločitev za odhod v partizane. »V nahrbtnik sem spakiral najnujnejše stvari in z njimi še tisto noč odšel v meni povsem neznane kraje. Povedali so mi samo to, da grem na Dolenjsko, na osvobojeno ozemlje, kjer se bom izuril za v brigado. Dodelili so mi mesto telefonista pri artileriji, močni topovski brigadi, ki je branila osvobojeno ozemlje pred morebitno ponovno nemško ofenzivo iz Novega mesta. Ob napovedanih močnih premikih nemških sil, dolgih kolon vojakov in vozil smo se morali umakniti v bližnje gozdove. Najhujše je bilo, ko je belogardistični general Leon Rupnik s svojim letalom v nizkem letu z mitraljezom obstreljeval gozdove in okolico. Zelo dobro pa se spominjam tudi, kako je artilerija 7. korpusa napadla nemške patrulje na Vinkovem vrhu v začetku septembra 1944. V tem času so tam praznovali spravilo žitnih pridelkov. Artilerija je začela Vinkov vrh močno obstreljevati in pregnala nemške patrulje. Po končanem obstreljevanju so partizani na kmečke vozove naložili vse žito in ga odpeljali v dolino. Tam je šlo v nadaljnjo predelavo in kasneje v brigado,« razpreda svoje spomine na NOB Konrad, ki je po prihodu z Dolenjske, po nemški hajki, v kateri jim je uspelo prebiti obroč in se umakniti višje v hribe, prišel na domače področje pod Mrzlico, kjer so ga sprejeli domači terenci. »Sokrajanka Anica Vipotnik me je dodelila za kurirja Jurčkove linije, ki je obsegala Zgornjo Savinjsko dolino in območje vse do Galicije. Prenašali smo pomembno pošto o premikih okupatorjevih sil ter partizanske brigade zalagali s sanitetnim materialom,« se tega spominja Konrad in doda, da so spomini na vojno boleči. »Pri komaj 18 letih, v najlepšem obdobju mladosti, me je zajela ta kruta vojna. Dan za dnem sem živel v strahu, ali bom sploh preživel dan ali bo to moj zadnji. Ob vsem tem so bile Dve stranici spominskega darila s pesmimi in njegovimi slikami razmere za življenje zelo težke, tudi na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem ni bilo lahko. Kruha skorajda nismo videli, edini vir hrane sta nam bila občasna neslana koruzna polenta ali krompir, saj v tistem obdobju soli sploh ni bilo. Zelo redko pa smo dobili kakšen kos mesa,« se spominja Konrad, ki je konec vojne dočakal v Grajski vasi pri Preboldu, kjer so jim, kot je tudi zapisal v svojih spominih, pomagale številne kmečke družine. Od strojevodje do pesnikovanja Po vojni je Konrad začel opravljati svojo staro službo strojnega ključavničarja v rudniku Zabukovica, kjer je opravil še izpit za strojevodjo ozkotirne železnice, ki je povezovala rudnik z nakladalno rampo v Žalcu. »Delo strojevodje sem opravljal polnih 10 let, potem pa mi je zaradi hrupa začel pešati sluh, kar me je zelo prizadelo, saj nisem mogel več opravljati poklica strojevodje. Premestili so me v mehanično delavnico za vodjo popravila lokomotiv, kjer sem ostal vse do zaprtja premogovnika leta 1965. Potem sem dobil delo strojnega ključavničarja v podjetju Zarja v Petrovčah, kjer sem bil zaposlen šest let. Nato sem se zaposlil v Hmezadu, kjer sem delal vse do upokojitve,« delček spominov sklene Konrad Kot, ki je zadnje leto precej obnemogel, saj ga noge ne nesejo več, skoraj povsem pa je oglušel. »Še lani do 8. marca si je sam pripravljal zajtrk in večerjo, rahla možganska kap in kasneje močan prehlad ali celo pljučnica pa sta močno vplivala na njegovo sedanje zdravstveno stanje,« povedo njegovi domači. Konrad ima dva sina, Radivoja in Aleksandra, ki sta plod ljubezni z Ano, ki je vznikla že pred vojno, s poroko pa sta jo potrdila leta 1948. Nekaj časa sta živela na domu ženinih staršev pod Homom, nato pa sta si zgradila sedanjo hišo v Grižah, v katero sta se preselila leta 1957. V njej poleg njega živi tudi mlajši sin Aleksander, ki je oče Marka in Špele, ki zadnje leto z njuno mamo Heleno tudi skrbita za dedija in tasta. Z velikim veseljem pa očeta redno obiskuje tudi Radivoj, ki živi nedaleč stran. Tudi tokrat je bil pri njem in povedal še marsikaj zanimivega o svojem očetu: »Vse življenje je bil zelo družaben človek, ljudje so ga imeli radi, saj je bil zelo ustrežljiv in je poleg svojega poklicnega dela še marsikomu pomagal. Popravljal je tudi stare piskre in bil tudi nekakšen vaški frizer. Zelo rad je tudi kaj narisal, dobro pa se je znašel tudi pri raznih ročnih delih. Zelo dobro mu je še do nedavnega tekla tudi pisana beseda in rima, tako da je ustvaril lepo število raznih pesmi. Še lansko leto je napisal eno, ki je bila namenjena spominu na ženo,« še pove Radivoj in doda, da so bile njegove pesmi objavljene tudi v Utripu in reviji Vzajemnost. Veliko bi še lahko zapisali o Konradu Kotu, a bi iz tega nastala debela knjiga, roman, zato povejmo le še to, da je že 19 let, kar mu je umrla žena, ki jo je imel zelo rad in ji je posvetil tudi več pesmi. Nekaj od teh so zbrali v posebnem rojstnodnevnem knjižnem darilu, ki ga bogatijo tudi celostranske fotografije njegovega obraza in slika njegovega zadnjega obiska Homa pred štirimi leti. Vseskozi pa Konradu poleg sinov lepšajo in bogatijo življenje tudi trije Konrad v pogovoru s sinom Radivojem, ki živi nedaleč stran. vnuki in vnukinja ter sedaj že tudi pet pravnukov in pravnukinj, ki so se rodili v družini starejšega sina Radivoja in Marjane oziroma njunima sinovoma Mitu in Alešu. Z njim sobili tudi ob njegovem 97-jubileju, ki bo še en lep spomin v njegovem bogatem življenjskem mozaiku. Ob stoletnici zaplesala T. TAVČAR Kljub visoki starosti se rada uredi, zaveže rutico okoli vratu in in si nadane klobuček, torbica je obvezna. Jubilantka Ivana Rojnik, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, direktorica Doma upokojencev Polzela mag. Eva Lenko in nečak Jani Rojnik V že tako veselem decembru so imeli letos v Domu upokojencev Polzela še dodaten razlog za veselje, saj je njihova stanovalka Ivana Rojnik praznovala visoki jubilej – 100 let. Na njen rojstni dan so ji pripravili praznovanje, na katerem ji je direktorica doma mag. Eva Lenko podarila šopek in ji zaželela še veliko zdravja ter dobrega počutja. Za glasbeno popestritev so poskrbeli pevci Ljubiteljskega pevskega zbora Lipa iz Štor. Ivana se je rodila 19. 12. 1922 v kmečki družini v Sp. Gorčah. V družini je bilo sedem otrok, Ivana je bila druga najmlajša. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju. Že zelo zgodaj je pokazala željo po znanju. Zaradi druge svetovne vojne je to željo za nekaj časa morala odložiti. Po svojih močeh je sodelovala v NOB, po osvoboditvi pa je nadaljevala šolanje na učiteljišču. Prvo službo je opravljala na Ptuju, kjer je nekaj časa tudi živela. Pot jo je potem vodila v Maribor, kjer je do upokojitve poučevala na srednji fizkulturni šoli. V tem času je ob delu izredno študirala v Ljubljani in postala profesorica zgodovine in zemljepisa. Šele po upokojitvi se je vrnila v rodno Savinjsko dolino. Skupaj z nečakinjo sta zgradili hišo v Žalcu, kjer je potem živela. Rada je hodila na morje, kolesarila, brala in skrbela za zdrav način življenja. Leta 2010 si je ob padcu zlomila kolk. Po operaciji se je vrnila v rodno hišo k Jopovim v Sp. Gorče. Zelo hitro se je spet postavila na noge. Od takrat naprej je živela pri nečaku v Kamenčah. Ob vsakodnevnih sprehodih si je krepila moč in uživala v naravi. Kljub visoki starosti se je rada uredila, zavezala rutico okoli vratu in dala na glavo klobuček. Vedno je imela pri sebi tudi torbico. Ko se je vračala s sprehodov, je izrazila zadovoljstvo z besedami: »Kakšni pogledi, toliko zelenja … Mi živimo v raju.« Redno je brala dnevne novice v časopisu, reševala križanke in zvečer obvezno gledala večerna poročila. Rada je poudarila, da ne pozna dolgčasa. Postala je del družine, skupna kosila, klepet ob kavici in druženja so ji dajali neverjetno moč in bistrost. Dolgo časa je za svoje osnovne potrebe skrbela sama. Sčasoma pa so tudi pri njej leta pustila svoj pečat, ponovno se je poškodovala in zato je leta 2020 odšla v Dom upokojencev na Polzelo. V domu se dobro počuti in zmore še hoditi. Zato je nečaku obljubila, da bo ob svoji stoletnici z njegovo pomočjo prehodila 100 korakov. Obljubo pa je še nadgradila, saj je na praznovanju z nečakom tudi zaplesala. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2023 V krogu Petra Koštruna T. TAVČAR Objekti na fotografijah odražajo Koštrunovo »strast do zbiranja in hranjenja na videz povsem običajnih in neuporabnih reči«. Na dan odprtja razstave V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. marca odprta fotografska razstava Petra Koštruna, doma iz Brnice pri Žalcu, z naslovom »V krogu«. Ob odprtju je Uroš Govek iz ZKŠT Žalec na kratko predstavil avtorja razstave in med drugim poudaril, da je Peter Koštrun fotograf in umetnik, ki se na različnih področjih vizualne umetnosti in kulture udejstvuje od leta 1998. V obdobju 1998–2001 je deloval kot uradni fotograf Urada predsednika in Vlade Republike Slovenije, leta 2007 pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2003 redno razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru. Trenutno deluje na področju fotografije kot izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter kot neodvisni ustvarjalec. O razstavi je v nadaljevanju kustos Miha Colner povedal, »da pričujoča razstava z naslovom V krogu predstavlja številne elemente preteklih del, hkrati pa jih idejno povezuje z nekaterimi novejšimi materiali, ki so nastajali v preteklih petih letih. Tudi tokrat se je umetnik zavestno odvrnil od ustvarjanja zaključenih serij ali projektov in je namesto tega razstavo ponovno uporabil kot izrazni medij, v katerega lahko poljubno vključuje različne elemente; to so tako novejše in starejše fotografije kot izbrani najdeni objekti, ki odražajo njegovo strast do zbiranja in hranjenja na videz povsem običajnih in neuporabnih reči …« Otvoritev razstave je popestril kitarist Matjaž Kreča, ki je glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Žalec, nadaljeval na umetniški gimnaziji v Celju, nato pa študiral kitaro v Ljubljani in Zürichu, kjer je tudi magistriral. Osvojil je nekaj nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih, igra pa tudi v različnih komornih zasedbah. Poučuje kitaro na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. 25 Ostaja zvesta judu T. TAVČAR Mladinsko društvo Polzela je 21. januarja na Gradu Komenda v sodelovanju s TIC Polzela pripravilo pogovorno srečanje z eno najuspešnejših slovenskih judoistk Tino Trstenjak. Z njo se je pogovarjala Živa Avžner. Najboljša slovenska judoistka vseh časov Tina Trstenjak se je pred kratkim odločila, da prekine kariero vrhunske športnice. Na tekmah je bila zadnjič na tatamiju v finalnem nastopu na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je osvojila srebrno odličje, pred tem pa je bila v Riu de Janeiru olimpijska prvakinja. Svoje uradno slovo od tekmovalne kariere je naznanila na zadnji dan leta 2022. Celjska judoistka, tudi najboljša slovenska olimpijka vseh časov, je v svoji športni karieri ob dveh olimpijskih odličjih enkrat osvojila še naslov svetovne prvakinje, naslov evropske prvakinje pa trikrat (2016, 2017, 2021). Tina Trstenjak je ob koncu vrhunske kariere potrdila, da ostaja v judu. Zdaj bo med drugim vzgajala tudi trenerje na akademiji Mednarodne judoistične zveze IJF, ko bo čas, pa bo pomagala tudi v domačem judo klubu Z'dežele Sankaku. Pogovor je z igranjem na kitaro popestril Lev Podbregar. S pogovora Žive Avžner s Tino Trstenjak Skupaj gulili šolske klopi Srečanje polzelskih abrahamovcev D. NARAGLAV T. TAVČAR Župnija Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela drugo sveto mašo na nedeljo, 4. decembra, namenila tudi tistim, ki so praznovali 50. obletnico svojega rojstva. Srečanja v cerkvi sv. Marjete se je udeležila tretjina od nekaj več kot 90 povabljenih. Slovesnost je vodil domači župnik Urban Lesjak, ki je poudaril, da je to življenjska prelomnica, ko se izkušnje preteklih let povezujejo z načrtovanjem prihodnosti. Ob koncu maše so po skupnem fotografiranju srečanje nadaljevali s pogostitvijo v veroučni učilnici. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik ter jim kot soorganizator srečanja čestital in zaželel vse dobro ter zdravja in sreče v prihodnje. Ni pozabil tudi na voščilo za božič in novo leto ter spominsko darilo in skupno fotografijo. Nato so skupaj nazdravili in se o marsičem pogovorili. Udeleženci srečanja pred recepcijo MC hotela Žalec Leta hitro tečejo in ob raznih okroglih jubilejih, ki so priložnost za medsebojna srečanja, skorajda ne moremo verjeti, da je minilo že toliko let. To so na srečanju ugotavljali tudi nekdanji sošolci stare osnovne šole Žalec, ki so šolske klopi zapustili pred 50 leti. Kot nam je povedala ena od takratnih učenk Nada Jelen s Ponikve, ki je kasneje tudi sama izbrala učiteljski poklic, se je njihova generacija treh razredov – 8. a, 8. b in 8. c – zbrala v MC hotelu Žalec v petek, 2. decembra, in obujala spomine na čase, ko so skupaj gulili šolske klopi. Srečanja se je udeležilo trideset nekdanjih sošolcev. Medse so povabili tudi svoje učitelje in vabilu so se odzvali Margit Juteršek, Boris Šket in Iztok Božiček ter socialna delavka Brigita Črček. »Bil je čudovit večer, poln spominov in naših življenjskih zgodb. Ob tem pa smo se spomnili tudi na enajst nekdanjih sošolcev, ki so že pokojni. V pogovorih smo bili podobnega mišljenja, da smo imeli dobre pogoje za učenje in odlične učitelje. Zdaj smo skoraj vsi že zaključili poklicno kariero in se posvečamo svojim hobijem in vnukom, kar nas sprošča in osrečuje,« je še povedala Nada Jelen in dodala, da so sklenili, da se kmalu spet srečajo. Domači župnik Urban Lesjak, župan Jože Kužnik in abrahamovci Občine Polzela, ki so se udeležili srečanja. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 1 I januar 2023 Vekoslav Grmič – škof pričevalec D. NARAGLAV Slovenske knjižne police so bogatejše za zbornik z naslovom Vekoslav Grmič – škof pričevalec. V četrtek, 12. decembra, je bila v Občinski knjižnic Žalec predstavitev zbornika o Vekoslavu Grmiču, ki sovpada z letošnjo 100. obletnico njegovega rojstva. Zbornik, ki so ga sicer nameravali izdati že leta 2020, ob 15-letnici smrti tega velikega moža, humanista, misleca in teologa, je občinstvu predstavil soavtor prispevkov univ. dipl. slov. Srečko Reher, profesor slovenščine na Biotehniški šoli v Mariboru, sicer pa naš savinjski rojak iz Galicije pri Žalcu. Srečko Rehar je zelo dobro poznal osebnost in delovanje pokojnega. Vekoslav Grmič je kar 17 let služboval v Spodnji Savinjski dolini, in sicer najprej kot kaplan, pozneje kot župnik na Vranskem, zadnjih sedem let pa še kot prodekan braslovške dekanije. Bil je prvi v Sloveniji, ki je postavil temelje tako imenovani ekološki teologiji. Zbornik nam omogoča poglobljen vpogled v intelektualno zapuščino glasnika in pričevalca evangeljskega krščanstva. Po zaključku predstavitve zbornika, ki je bil pred Žalcem predstavljen že v Mariboru, smo s Srečkom Reherjem opravili tudi pogovor, v katerem nam je osvetlil svoje sodelovanje s škofom Grmičem, ki so ga mnogi njegovi tudi z več članki, ne samo z enim ali dvema. Bil je izjemno odprt, njegova teologija pa tista, se mi zdi, da lahko preživi tudi čas, saj postaja vedno bolj aktualna tudi v sedanjem času. Morda bolj kot takrat, ko je Grmič soustvarjal ta teološki slovenski prostor. Za to ima nedvomno zasluge stališča je delil usodo s tistimi, ki ne ‘znajo’ ob pravem času izbrati strani, ki ne razumejo, da ‘kdor ni z nami, je proti nam’. Prilaščali so si ga in ga zlorabljali povojni oblastniki, ki so mu očitali, da je v svoji kritiki medvojnega in povojnega cerkvenega ravnanja premehak, da premalo veruje v socializem in da je premalo »Grmič je bil za časa svojega življenja avtoriteta, pred katero so ponižno umolknili tudi tisti, ki bi ga vsaj izdatno namočili, če ne kar utopili v žlici vode, ker je vedno ostal sam svoj in ker se je dosledno držal svojega škofovskega gesla 'Oznanjaj evangelij'. Bil je eden redkih slovenskih razumnikov, ki je tudi v najbolj enoumnih časih vedel, da se lahko resnici le bližamo – v pošteni in odprti komunikaciji –, v nobenem primeru pa resnice ne smemo malikovati, je spreminjati v edino zveličavno Resnico.« sedanji papež Frančišek. Pogledi teh dveh ljudi bi verjetno danes bili čisto drugačni, kot so bili pogledi papeža Janeza Pavla II., kajti izhajala sta iz dveh čisto drugačnih socializmov, realnega na Poljskem, samoupravnega v Jugoslaviji. Je pa na koncu Janez Pavel II. priznal, da se je zmotil. Napisal mu je opravičilo, ob njegovi zlati maši, ki jo je imel na Vranskem, pa tudi posebno posvetilo. »Zaradi tega svojega stališča je delil usodo s tistimi, ki ne ‘znajo’ ob pravem času izbrati strani, ki ne razumejo, da ‘kdor ni z nami, je proti nam’. Prilaščali so si ga in ga zlorabljali povojni oblastniki, ki so mu očitali, da je v svoji kritiki medvojnega in povojnega cerkvenega ravnanja premehak, da premalo veruje v socializem in da je premalo pripravljen storiti zanj. Zasmehovali, zamolčevali in izločali pa so ga skoraj do konca tudi v katoliški cerkvi, čeprav se od njenih resnic in vrednot, kot je ob njegovem grobu povedal škof Stres, ni nikoli oddaljil.« pripravljen storiti zanj. Zasmehovali, zamolčevali in izločali pa so ga skoraj do konca tudi v katoliški cerkvi, čeprav se od njenih resnic in vrednot, kot je ob njegovem grobu povedal škof Stres, ni nikoli oddaljil. Prav tako je ostal zvest svojemu spoštovanju do NOB in socializma, kar ga je nedvomno stalo, da ni postal škof in da so ga cerkveni oblastniki hoteli izriniti iz svoje srede,« poudari Reher in nadaljuje: »V času, ko je bil za mariborskega škofa imenovan Ivan Kramberger, so mu drugo za drugim začeli jemati različne funkcije. Tako na primer ni bil več ravnatelj celjske Mohorjeve družbe, sam pa se je odpovedal tudi funkciji pomožnega škofa. V Cerkvi je bil po tistem, ko je v mariborski škofiji odložil vse funkcije ter se posvetil profesuri in publicističnemu delu, še večja črna ovca. Na zlato mašo, ki jo je imel na Vranskem leta 2000, kjer je začel kot mlad duhovnik, ni bilo niti enega od visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Namesto tega je eden od območnih aktivistov krščanske demokracije (menda na svojo roko) zbiral podpise pod peticijo, s katero je želel od vodstva škofije doseči, da bi škofu Grmiču prepovedali maševati v vranski cerkvi. Škof Grmič je vseeno maševal v cerkvi, napolnjeni do zadnjega kotička …« še sklene pogovor Srečko Reher. Srečko Reher Vekoslav Grmič se je rodil 4. junija 1923 v Dragotincih pri Vidmu ob Ščavnici. Teološko fakulteto je končal v Ljubljani leta 1951 in tam leta 1961 tudi doktoriral iz teologije ter postal redni profesor na mariborskem oddelku ljubljanske Teološke fakultete. Leta 1968 je bil posvečen za škofa in postal pomožni škof Maksimiljana Držečnika. Škofovskemu geslu Oznanjaj evangelij, ki si ga je izbral ob posvečenju, je škof Grmič ostal zvest tudi po smrti škofa Držečnika, ko je med letoma 1978 in 1980 kot kapitularni vikar vodil mariborsko škofijo. Od leta 1980 je naslovni škof ucchitanski. Upokojil se je leta 1991, umrl pa po daljši bolezni v 82. letu starosti. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru. Za časa življenja je Grmič objavil okrog 40 knjig in več kot 1200 drugih del. Kot teolog, humanist, filozof in etik se je zavzemal za dialog med Cerkvijo in državo ter narodno sožitje duhovno in nazorsko različno mislečih. Leta 1971 je bil med ustanovitelji revije Znamenje in nato dolga leta njen glavni in odgovorni urednik. V letih 1968 in 1982 je bil tudi predsednik Mohorjeve družbe. Leta 2002 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, bil pa je tudi častni občan mesta Maribor. Spominske medalje z zakasnitvijo D. N. Grmičev spomin je zapisan tudi v njegovih delih. nasprotniki imeli za rdečega škofa. »Grmič je bil moj profesor, in sicer tri leta, v četrtem, petem in šestem letniku, in že takrat sva postala prijatelja, čeprav nisem diplomiral pri njem, ampak pri dr. Jožetu Rajhmanu. Grmičeva teologija mi je bila blizu, in ko sem kasneje diplomiral še iz slavistike in prišel nazaj v Maribor, sva se z Grmičem še bolj povezala. Z njim sem kar nekajkrat prepotoval celo Slovenijo. Blizu mi je bil tudi takrat, ko me je povabil k sodelovanju pri reviji Znamenje. Tam sem kasneje postal odgovorni, pa glavni urednik, kasneje tudi glavni in odgovorni urednik. Z Grmičem sem tako vseskozi sodeloval pri oblikovanju te revije. Sodeloval je pri vseh številkah, Na to je bil Grmič tudi nadvse ponosen in dejal je, da sta s papežem vendarle našla nekakšen skupni jezik,« pove Srečko Reher in nadaljuje: »Grmič je bil za časa svojega življenja avtoriteta, pred katero so ponižno umolknili tudi tisti, ki bi ga vsaj izdatno namočili, če ne kar utopili v žlici vode, ker je vedno ostal sam svoj in ker se je dosledno držal svojega škofovskega gesla ‘Oznanjaj evangelij’. Bil je eden redkih slovenskih razumnikov, ki je tudi v najbolj enoumnih časih vedel, da se lahko resnici le bližamo – v pošteni in odprti komunikaciji –, v nobenem primeru pa resnice ne smemo malikovati, je spreminjati v edino zveličavno Resnico. Zaradi tega svojega Predlani je minilo 30 let od dogodkov, ko so takratni pripadniki Teritorialne obrambe, miličniki in vsi, ki so nudili pomoč, aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo in prispevali k osamosvojitvi Republike Slovenije. V ta namen je Vlada Republike Slovenije, ki jo je takrat vodil Janez Janša, dala izdelati spominsko medaljo ob 30-letnici samostojne in neodvisne države Republike Slovenije v spoštljiv spomin na čas, ko so vsi združili moči za Slovenijo. Upravičencev za medaljo je kar 70.000. Vse živeče osebe, ki so sodelovale v pripravah, razglasitvi, obrambi in vzpostavljanju državne suverenosti in jim je bil priznan status vojnega veterana po Zakonu o vojnih veteranih so tudi upravičene do tega Med podelitvijo medalje na zadnji seji predsedstva (predsednik Zdenko Terpin levo in Franci Škrabe desno) priznanja. To pa predstavlja tudi problem, kako namreč te spominske medalje vročiti 70.000 dobitnikom. Praviloma bi to morala na nek način izpeljati država, tako pa so to nalogo prenesli na posamezne veteranske organizacije, ki so to storile ali pa še bodo vsaka na svoj način. V Območnem združenju VVS Spodnje Savinjske doline, kjer bi status veterana lahko imelo okrog 1.300 takratnih udeležencev takratne skupne Občine Žalec, a si mnogi tega statusa niso uredili in tudi niso vstopili v članstvo ZVVS, so medaljo s priznanjem, pod katerim se je podpisal takratni predsednik vlade Janez Janša, podelili 368 veteranom. Večina teh priznanj je bila poslanih po pošti, nekaj pa je bilo podeljenih tudi na sedežu veteranske organizacije in na zadnjem sestanku predsedstva v letu 2022, ko so obravnavali program dela za letošnje leto. Ob tem pa so izpostavili tudi, da je država – takratna vlada – s temi medaljami naredila veliko slabe volje in tudi jeze, saj marsikateri upravičenec s statusom tega priznanja ni prejel zaradi administrativnih razlogov. Kako bo ta napaka popravljena in podeljene medalje tudi ostalim upravičencem, ni mogoče reči. Kot menijo v veteranskih organizacijah, bi to morala urediti država. ŠT. 1 I januar 2023 IZ ŽIVLJENJA / INFORMACIJE 27 Križanka ZKŠT Žalec Slovenska kura Ervina Fritza D. NARAGLAV Besedilo Ervina Fritza Slovenska kura je aktualen prikaz trenutne politične, kulturne, socialne in verske podobe v Sloveniji in širše. Ervin Fritz je to nadvse zahtevno delo, ki bi mu bili težko dorasli. »Preprosto si nismo upali ali, po domače, nismo imeli jajc. Naši nocojšnji gostje pa so jih imeli in tako bomo lahko v tej predstavi sedaj uživali tudi na našem odru.« Gostje so igro prvič uprizorili doma februarja 2022, njena posebnost pa je, da sta jo enakovredno režirala dva režiserja in da so število nastopajočih z osemnajst zmanjšali na sedem. To pomeni, da sedaj vsak igralec igra najmanj dve vlogi, kar se je izkazalo za odrsko postavitev zelo učinkovito, za nastopajoče pa predstavlja poseben izziv. Besedilo Ervina Fritza Slovenska kura je več kot aktualen prikaz trenutne politične, kulturne, socialne in verske podobe v Sloveniji in širše. Ervin Fritz je namreč »tak fric, da po ervinfritzovsko pelje in melje svojo, mojo, tvojo, našo štorijo, ostro in srdito, burleskno duhovito, razgalja potja in brezpotja družbe, v kateri kažipotov ravno ne mrgoli, plotov pa ne zmanjka«. Predstava je navdušila publiko, ki je z vmesnim ploskanjem nagrajevala igralce na odru. Izjemno navdušen je bil tudi avtor besedila Ervin Fritz, ki smo ga ob zaključku predstave tudi pobarali za nekaj besed. »Zelo sem vesel, da so se v preboldskem kulturnem društvu, katerega član sem tudi sam, odločili v Prebold pripeljati tudi to mojo komedijo in da sem jo preko Bohinjcev ta večer predstavil tudi svojim rojakom.« Na vprašanje, kaj sedaj ustvarja, pa je hudomušno odgovoril: »Zdaj je čas za krajše pesmi, ki pa kljub avtorjevi precejšnji starosti in pozabljivosti niso nič manj hudobne.« Zaključni prizor komedije Slovenska kura z vsemi igralci Vabljeni na predstavitev dokumentarnega filma 50 let Savinovega likovnega salona v Žalcu, ki bo v četrtek, 9. februarja 2023, ob 19. uri v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Minulo soboto je KuD Svoboda Prebold v okviru gledališkega abonmaja za starejše v goste povabilo Gledališke 2B iz Bohinjske Bistrice. Na preboldskem odru so se predstavili s komedijo »Slovenska kura ali Devica Marija začne trenirati boks«, ki je delo preboldskega rojaka, pesnika, pisatelja in dramaturga Ervina Fritza, sicer tudi častnega občana Občine Prebold in častnega člana KuD Svoboda Prebold, ki ga že vrsto let vodi Manja Holobar. Pred začetkom predstave je udeležence nagovorila vodja gledališke sekcije KuD Svoboda Prebold Martina Aubreht, ki je ob tem dejala, da se redko zgodi (zlasti med amaterji), da je na predstavi prisoten tudi avtor. »Nam je danes uspelo in v čast in ponos nam je, da je danes z nami, v njegovem ljubem Šempavlu, Ervin Fritz, ki ga prisrčno pozdravljam.« V nadaljevanju nagovora je povedala še, da ji je Ervin Fritz sam predlagal uprizoritev te komedije, vendar so, ko so prebrali besedilo, ugotovili, da 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 1 I januar 2023 Prestavljena javna predstavitev jutri Narava nas je januarja obdarila s snegom LUCIJA K., K. R. T. T. Načrtovane ureditve poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini med drugim predvidevajo suhe zadrževalnike ob Savinji in ob Bolski, mokra zadrževalnika Vršca in Gozdnica ter dve varianti, ki se med sabo nekoliko razlikujeta. Potem ko je bila javna predstavitev pobude v postopku državnega prostorskega načrtovanja za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini za 10. januar odpovedana, jo bodo opravili jutri, v četrtek, 26. januarja, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Tudi javna objava pobude se je zaradi prestavitve podaljšala do 7. februarja. Spomnimo: osnovni cilj predlaganih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju, je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij. Izboljšala naj bi se tudi poplavna varnost kmetijskih zemljišč, hkrati pa bi se omogočilo zadrževanje visokih voda ob izrednih dogodkih. Ukrepi naj bi zagotovili tudi racionalno rabo prostora ter čim manjše vplive na okolje in na kmetijsko rabo, izboljšali morfološke značilnosti in povezanost podzemne vode s Savinjo ter povečali vodni in obvodni prostor Savinje in Ložnice. Omogočili naj bi večnamenskost ureditev za občasno zadrževanje voda (kmetijska raba, večnamenske poti, kolesarske poti ipd.). Glede na izhodišča in analize iz že izdelanih faz celovite hidrološko-hidravlične študije na ravni porečja Savinje (izdelovalca sta IZVO-R in Hidrosvet) so bile ob izdelavi te pobude dodatno preverjene različne možne rešitve, s katerimi bi omogočili zadrževanje približno 12 milijonov kubičnih metrov vode za zagotovitev poplavne varnosti vključno z zagotavljanjem ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb. Na podlagi izsledkov študije se je izkazalo, da sta med petimi različnimi možnimi rešit- vami, ki so bile predmet študije, samo dve varianti zagotovili uresničevanje cilja, namreč da na območju pred mestom Celje zagotavljata varnost pred Q100 z varnostno višino vsaj 90 cm, kar je eden od poglavitnih ciljev priprave tega DPN. Varianti, ki sta na podlagi zaključkov študije ocenjeni kot izvedljivi, sta predmet pobude. Varianti se razlikujeta v tem, da ima varianta 2 predviden dvojni zadrževalnik med Letušem in Malimi Braslovčami s prostornino približno 1,5 milijona m3 ter ureditve na vplivnem območju Bolske, ki jih pri varianti 1 ni. Poleg tega je pri varianti 2 na Bolski predviden samo en suhi zadrževalnik (Trnava), medtem ko je pri varianti 1 na Bolski predviden tudi suhi zadrževalnik Kaplja vas. Zaradi snega ponovno vstajamo bolj zgodaj, da pravočasno očistimo svoje jeklene konjičke. Marljivi javni delavci imajo te dni polne roke dela. So suhi zadrževalniki vode primerni? Podaljšali rok za prijavo T. TAVČAR Prijave na razpis za sredstva za ekološko kmetovanje in čebelarjenje do konca februarja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice podaljšalo rok za prijavo v ekološko kmetovanje in ekološko čebelarjenje z 31. decembra 2022 na 28. februar 2023. Nov Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 daje velik poudarek ekološkemu kmetovanju, zato so spodbujanju tega področja namenjena tudi višja sredstva. Tako se bodo lahko ekološki pridelovalci vključili v dve področji, ki neposredno podpirata ekološko pridelavo, in sicer v ekološko kmetovanje in v ekološko čebelarjenje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vabi že obstoječe ekološke pridelovalce in predelovalce, pa tudi tiste, ki se na novo odločajo za ekološko kmetovanje, da se pridružijo, saj s tem podpirajo in promovirajo izvajanje ekološkega kmetovanja v Sloveniji, ki mu tudi MKGP namenja posebno pozornost. Rok za prijavo oziroma obnovo prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja je podaljšan do 28. februarja 2023 pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, ki so navedene na spletni strani MKGP. Otroci imajo sedaj poleg drsanja na umetnih drsališčih, tudi veliko veselja na čisto pravem snegu. ŠT. 1 I januar 2023 Se nadaljuje s strani 8. - mag. Marko Repnik občin veliko pogovarjala, in vem, da nama bodo izkušenejši županski kolegi pripravljeni pomagati in dati kakšen dobrodošel nasvet.« mag. Marko Repnik Kako je z medgeneracijskim centrom, zelo dobro je zagnal, zdaj mu zmanjkuje sape … »Medgeneracijski center je sofinanciran petletni projekt, pri katerem je bila predpisana sedemnajstmesečna Vsak začetek je težek, potem pa počasi steče. »Ja, točno tako. Že prvi mesec je minil zelo hitro, saj je bilo ogromno sestankov, srečevanj, mnogi pridejo na spoznavna srečanja k županu, preverijo neke svoje teme, možnosti, podajo predloge ali mnenja. Vrata županske pisarne se ves čas odpirajo in takoj nato zapirajo z novim obiskovalcem, občanom, občanko. To je dobro in mi je všeč, to bo trajalo še nekaj časa, potem pa se bo normaliziralo in se bomo lahko posvetili vsebinskim izzivom. V vsakem primeru pa drži, da se je treba podučiti o veliko stvareh in da so potrebni različni pogovori z ljudmi. V prejšnjem mandatu sem opravljal funkcijo podžupana, imel sem nekaj vpogleda v stvari, delal sem z ljudmi in večkrat nadomeščal župana, ampak ni isto. Drugače je. In tudi zato gledam na opravljeno delo svojega predhodnika Vinka Debelaka s spoštovanjem in »Vem, da je vizija odvisna od ogromno faktorjev, odvisna je od ljudi, s katerimi delaš, od razmer, v katerih se znajdeš ali pa ne, nekaj pa tudi od preproste sreče. Idej in projektov imamo vsi skupaj toliko, da bi za realizacijo potrebovali dvajset let, pri tem pa bi morali imeti srečno roko z razpisi, proračuni, prostorskimi načrti, gradbenimi dovoljenji in še in še. Naredili bomo, kolikor bo mogoče, ob dejstvu, da bom dal vse od sebe, da izpolnimo čim več. Delali bomo za ljudi.« zaposlitev, ki pa se je iztekla. Glede na dobro delo vodje MCP-ja, celotne ekipe, ki je nudila vso potrebno pomoč, in dober odziv ljudi bomo s projektom zagotovo nadaljevali. V najkrajšem možnem času bomo poiskali koordinatorja, ki bo skrbel za vodenje in pestrost programov in vsebin. Začasno pa za koordinacijo in osnovne funkcije MCP-ja skrbita občina in prostovoljci.« Kako bi opisali sebe? Kakšen župan boste/ste? »Z gotovostjo lahko trdim, da povezovalen. Vedno sem bil mnenja, da je treba sodelovati, se poslušati, upoštevati in spoštovati. To je zelo pomembno. Ljudje smo si pač različni in pestijo nas mnoge težave, pa vendar imamo neko skupno točko; radi smo slišani. Seveda nismo vedno uslišani, pa vendar, moramo se poslušati in odreagirati. Odzivnost mi je bila vedno zelo pomembna. Delal bom na večji odzivnosti občine, učinkovitosti same občinske uprave. Mislim si, da imajo ljudje rajši negativen odgovor, kot pa da odgovora sploh ne dobijo, saj se s tem počutijo upoštevane, slišane, predvsem pa vedo, da je nekdo prebral vrstice, ki so bile namenjene na občino. Zato smo tukaj. Sebe lahko torej opišem kot človeka, ki hitro reagira, je povezovalen in premišljen.« Tudi povezovanje z ostalimi občinami v Spodnji Savinjski dolini je pomembno … »Je pomembno in nujno. Prvega kolegija županov še ni bilo, zato težko rečem, kaj natančno se dogovarjajo, katere so ključne težave, kateri projekti so v teku. Sem pa prepričan, da je ena od poglavitnih tem povezovanje. Z županjo Vranskega go. Natašo Juhart sva vstopila pravzaprav v precej podobne čevlje. Po dolgoletnem županovanju bivših županov sva prevzela občine in vse je tako utečeno in rutinsko, da ni pravega občutka, kje točno bi se zadeve lotil. Seveda pa verjamem, da se bova tudi z župani ostalih štirih resnostjo. Ogromno dela je vložil v izboljševanje infrastrukture v občini in v delo z ljudmi, to pa je včasih lahko tudi težko. Imamo postavljene dobre temelje, zato se bomo lahko bolj osredotočili na kakovost življenja v naši občini.« Ali bo mogoče vse realizirali v enem mandatu? »Ne, nikakor ne. Vem, da je vizija odvisna od ogromno faktorjev, odvisna je od ljudi, s katerimi delaš, od razmer, v katerih se znajdeš ali pa ne, nekaj pa tudi od preproste sreče. Idej in projektov imamo vsi skupaj toliko, da bi za realizacijo potrebovali dvajset let, pri tem pa bi morali imeti srečno roko z razpisi, proračuni, prostorskimi načrti, gradbenimi dovoljenji in še in še. Naredili bomo, kolikor bo mogoče, ob dejstvu, da bom dal vse od sebe, da izpolnimo čim več. Delali bomo za ljudi.« Kakšne so torej prioritete v prvem letu vašega županovanja? »Zagotovo bomo šli v dogradnjo vrtca, s katero bo ta pridobil novo kuhinjo, ker so sredstva za projekt v proračunu že zagotovljena. Če ne bo možna celovita prenova bazena, bomo izvedli vsaj delno prenovo z investicijo v nujno potrebne posege, poleg tega obuditev preboldskega Gaja v poletnem in zimskem času. Vključili se bomo v projekt Prostofer, zagotovili bomo vsaj dvajset novih obdelovalnih vrtičkov in pomoč pri še boljši ureditvi planinskih poti v povezavi s Planinskim društvom Prebold. V sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec bomo kot branju prijazna občina uredili bralne kotičke na planinskih kočah, na bivakih, na bazenu in še kje. Kot invalidom prijazna občina bomo na občini Prebold vgradili dvižno rampo za dostop invalidom. Ena od prioritet pa je tudi, da se srečamo z denaciolizacijskimi upravičenci in ugotovimo, kaj lahko naredimo v zadovoljstvo njih samih in lokalne skupnosti.« OSREDNJE TEME / PO DOLINI 29 Se nadaljuje s strani 9. - Nataša Juhart Občina Vransko je del subregije Spodnje Savinjske doline, kako vi vidite sodelovanje v skupnosti občin Spodnje Savinjske doline? »Ker sem bila v prejšnjem mandatu podžupanja, sem tu in tam nadomeščala župana Sušnika na teh sestankih, zato vem, da je sodelovanje dobro. Spoznala sem župane sosednjih občin in njihov način dela. Vem, da si izmenjujejo izkušnje, vsak lahko kogarkoli izmed njih vpraša za kakšen nasvet, mnenje, in mislim, da je takšno sodelovanje zelo dobra stvar, celo nujno. Menim, da lokalno res pride dobro do izraza to, da ni pomembno, kateri politični opciji pripadaš, ampak kaj lahko skupaj dobrega naredimo v okolju, v katerem živimo. Pomembno je samo, da si človek na mestu, da spoštuješ druge in da znaš sodelovati. Ko smo se pred kratkim dobili z novo predsednico države Natašo Pirc Musar, je bila nad sodelovanjem županov na tem območju navdušena in se je spraševala, zakaj se tega vzorca ne da preseliti na državni nivo. Upam, da bo na našem območju ostalo tako in bomo dobro sodelovali tudi v bodoče.« Morda boste vnesli kaj novega tudi kot edina županja? »Pomembna je tudi ta različnost, ki lahko bogati. Vsak pogleda na probleme drugače, pride iz drugačnega okolja in je tudi sam drugačen, zato lahko vsak prinese v skupnost nekaj, kar obogati vse.« Občina Vransko ima zdravstveno postajo, ki je del ZD Žalec. Kako vi vidite zdravstveno oskrbo v Občini Vransko, pokritost tudi z osebnimi zdravniki? »Verjamem, da imamo v Občini Vransko to področje zelo dobro urejeno. Trenutno imamo celo tri splošne ambulante. Resda se bo ena zdravnica kmalu upokojila, ampak imamo zadaj že mlado moč, tako da verjamem, da tudi to ne bo problem. Ne morem čisto stoodstotno trditi, toda verjamem, da ima v naši občini vsaj večina svojega osebnega zdravnika. Imamo rešeno tudi zobozdravstvo, otroško in odraslo, imamo fizioterapijo, laboratorij, referenčno ambulanto. Nimamo le pediatra, ampak imamo skupnega v Preboldu, tako da je tudi to urejeno. Zelo smo hvaležni za dobro sodelovanje z Zdravstvenim domom Žalec. Imamo pa tudi dom za starejše, urejeno pomoč in postrežbo na domu, nudimo tudi brezplačne tople obroke za tiste, ki si sami tega ne morejo privoščiti. Skratka, verjamem, da imamo zelo visok nivo zdravstvene in socialne oskrbe, in želim, da se bo to nadaljevalo tudi v bodoče.« Kot ostali se tudi občine srečujejo z velikim dvigom nekaterih stroškov, zelo so se povišali stroški za delovanje javnih zavodov (šola, vrtec). Kako to rešuje vaša občina? »Šola je itak financirana s strani ministrstva, sama stavba in vzdrževanje pa sta stvar občine, se pa trudimo, da jim pridemo nasproti pri kakih dodatnih zadevah. Moramo pa pokrivati vrtec tudi pri povečanju stroškov, tu stojimo ob strani. Se nam pa ene zadeve vlečejo že dlje časa, predvsem pri vrtcu, zato smo se, glede na to da sem sama nova županja in si želim tako v šoli in vrtcu narediti še kaj več, odločili, da naredimo revizijo. Tako bomo potegnili črto, uredili status dolgov in od tu naprej zastavili nove projekte. Z ravnateljico sva že večkrat govorili, da bo treba še kakšno stvar racionalizirati; pri nas gostuje tudi glasbena šola, ki nima primernih prostorov, tako da bo tudi tukaj treba najti rešitev. Zato bo treba stopiti skupaj in to reševati z roko v roki. S tem mislim, da moramo preveriti, ali se da z racionalizacijo rešiti še kaj v obstoječih prostorih ali so potrebne širitve. Ne gre pa čez noč. Dobro sodelujemo, vendar seveda želimo tudi povratne informacije. V kratkem grem na obisk v šolo in bomo v živo preverili pogoje, se pogovorili …« Zadnji sneg je po precej dolgem obdobju razmeroma tople zime prinesel tudi nekaj težav na cestah, polomil je veliko dreves in zapiral ceste. Ste imeli v Občini Vransko veliko težav, kako ste jih reševali? »Sneg si vsi želimo, predvsem otroci, ko pride, pa imamo vedno probleme. Sneg vsako leto preseneti, ne glede na to da ga napovedo vnaprej. Ne želim pametovati, ampak če uporabim samo zdravo pamet: Nataša Juhart spravljajo v nevarnost … To moramo spoštovati in biti malo strpni. Ampak ob vseh uradnih rešitvah, če bi ljudje, sploh v ožjih lokalnih okoljih, v tistih dveh, treh dneh, ko je snega veliko, tudi sami stopili v akcijo, prijeli za lopate, si pomagali, pa na koncu iz tega naredili tudi medsosedsko druženje, bi bilo bolje. Eni to znajo, drugim je lažje, da kritizirajo.« Kako bi torej opisali sebe in kakšna županja ste? »Mislim, da sem človek, na katerega se ljudje lahko obrnejo, se lahko z njim pogovorijo in mu lahko zaupajo. Tudi kot županja bom vedno prisluhnila, iskala rešitve ali pomagala, da jih najdemo skupaj. Najbolj bom vesela predloga rešitve in bom s svojo ekipo naredila vse, kar je v naši »Vseeno pravim: bodimo hvaležni za tiste, ki so v naši občini prevzeli odgovornost pluženja, ker ni enostavno, delajo ponoči, v težkih vremenskih pogojih, se spravljajo v nevarnost … To moramo spoštovati in biti malo strpni. Ampak ob vseh uradnih rešitvah, če bi ljudje, sploh v ožjih lokalnih okoljih, v tistih dveh, treh dneh, ko je snega veliko, tudi sami stopili v akcijo, prijeli za lopate, si pomagali, pa na koncu iz tega naredili tudi medsosedsko druženje, bi bilo bolje. Eni to znajo, drugim je lažje, da kritizirajo.« povsod naenkrat zapadejo velike količine snega in ni mogoče vsega naenkrat splužiti ali v zelo kratkem času. Tudi pri nas imamo v Informatorju objavljeno, kdo pluži ceste in kako velike površine imajo. Nemogoče in nenormalno je, da bi tako velike površine lahko vse naenkrat splužili. Občani naj se poslužujejo objavljenih telefonskih številk (v Informatorju in na spletni strani) tistih, ki plužijo, če imajo kakšen problem, in tako skrajšajo reakcijski čas. Vseeno pravim: bodimo hvaležni za tiste, ki so v naši občini prevzeli odgovornost pluženja, ker ni enostavno, delajo ponoči, v težkih vremenskih pogojih, se moči, da pomagamo pri realizaciji. Vedno se bom zavzemala za pravico. Ne maram laži, hinavščine, ljudi, ki samo nekaj govorijo in ničesar ne naredijo. Rada povem po resnici in za svojimi besedami in dejanji vedno stojim. Česar ne morem obljubiti, tega ne obljubljam. V občini vidim, da se stvari premikajo v pravo smer, zagotovo še moramo delati naprej, da pridobimo kakšna nepovratna sredstva, kajti sami ne bomo mogli financirati vsega. A šli bomo naprej, četudi po majhnih korakih, a zagotovo v pravo smer.« 30 KRONIKA ŠT. 1 I januar 2023 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, nižjih kislin, nežnega okusa in vonja. UGODNO PRODAM, možna dostava. Info.: 031 301 013 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. NUDIM PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) KUPIM SENO ali OTAVO, kocke, bale ali v refuzi. Okolica Žalca. Info.: 041 860 066 ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama in babica KUPIM STANOVANJE do 50 m2, na območju Žalca ali Šempetra v Savinjski dolini. Info.: 041 971 733 iz Latkove vasi 246 (6. 5. 1950–10. 1. 2023) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. prebivalcev, AB-2022. pa zgolj 1 %. bo izšla 30. novembra Katera pa je vaša? Utripa Savinjske doline Naslednja številka Pokličite še danes in darujte! Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica LJUDMILA COKAN s Pernovega 37b (11. 9. 1934–19. 9. 2022) Za vedno bo ostala v naših srcih, zelo jo pogrešamo in imeli smo jo zelo radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in darovali cvetje, sveče, za svete maše ter denarno pomoč in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala Splošni bolnišnici Celje za lajšanje bolečin in oskrbo v zadnjih dneh zdravljenja, ge. Marini Srebočan za ganljiv govor, pevcem, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in vrtnariji Toplak. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo zadnje slovo vsaj malo manj boleče. Žalujoči vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Vsi njeni Kupimo KAMP PRIKOLICO. Info.: 031 391 972 Leto: XXII Ali ste vedeli? 1,46 EUR skupini A+ in 0+ 61 % VCena: Sloveniji ima krvni ZAHVALA IRENA JESENEK Nudimo OBČASNO DELO v strežb-trgovina in bistro v Šeščah. Iščemo urejeno, komunikativno osebo, lahko mlajša upokojenka. Info.: 031 581 287 (Katarina) ŠT. 10 I 26. oktober 2022 Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna sem mi zdi. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) ZAHVALA Poslovila se je naša draga mamica, sestra, babica in tašča LJUDMILA JELEN iz Zg. Grušovelj 18b (30. 9. 1938-29. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za besede tolažbe, lepe misli, stiske rok in vse darove. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni *Naslov *Poštna številka *Pošta Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. z nami potuješ vse dni. Brezplačna humanitarna objava ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Enota za transfuzijsko dejavnost Celje Oblakova 5, 3000 Celje Naročanje na odvzem: 03/423 35 97 Urnik darovanja krvi: Ponedeljek, torek in sreda med 7.30 in 10.30 uro Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica IVANA IZLAKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ob smrti izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče ter prispevke za cerkev in svete maše, kot tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Vransko, gospodu župniku Jožetu Turinku za opravljen cerkveni obred, ministrantoma, Jožetu Blatniku, Jožiju Pečovniku, gasilskim društvom Tešova –Jeronim, Vransko, Ločica pri Vranskem, Prekopa-Čeplje-Stopnik, požarni obrambi Vransko, PD Vransko, Združenju šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, govornici, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala, vsem iz srca. Žalujoči vsi njegovi 15 % gotovinskega popusta KRONIKA ŠT. 1 I januar 2023 31 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … V SPOMIN ZAHVALA Mineva 10 let, odkar si nas zapustil, naš dragi ati Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica ERNEST CESTNIK PAVLA KOSMAČ (1. 12. 1928–18. 2. 2013) Za vedno ostajaš v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Mira in Erna z družinama Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN IVANKI DROLC iz Levca (1932–2022) Minilo je eno leto, odkar si tiho odšla. A v naših srcih boš vedno z nami. (11. 4. 1938–22. 11. 2022) In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (Tone Kuntner) ZAHVALA Ob izgubi ljube mame, ome, prababice, sestre in tete Predvsem se zahvaljujemo vsem njenim prijateljicam in sosedom, ki so ji v zadnjih mesecih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Posebej pa tudi g. župniku Damjanu Ratajcu za zadnji obred. Žalujoči vsi njeni Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti zaspijo, na svetu puščajo sledi. MARIJE ANE KOŠIR, po domače Marjanke, iz Drešinje vasi (2. 9. 1933–15. 12. 2022) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, maše, sveče in slovo na zadnji poti. Hvala osebju Doma sv. Jožefa v Celju. Iskrena hvala tudi župniku g. Arzenšku in pogrebni službi Morana za opravljen poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Vsi tvoji Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo večno živela. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči in ate JOŽEF KARNOVŠEK iz Šempetra Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih, nas tolažili, nudili pomoč, darovali cvetje, sveče,za svete maše in ostale pozornosti, ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi Spomini so edino, česar nam nihče ne more vzeti. Če jih negujemo, njihove vrednosti ne obledi niti čas. ZAHVALA Odšel si tja, kjer ni bolečin, tolažimo se s tem, da uživaš sladek sen. Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame, babice, prababice in sestre V SPOMIN FRANCU VREČKU iz Zabukovice (5. 12. 1932–2. 1. 2021) Minilo je drugo leto, odkar te ni več med nami. V dneh praznine, dragi mož, negujem spomin na tvojo neizmerno ljubezen, milino, srečo, varnost. Žalujoča žena Majda Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju, draga starša, večno živi. DANICE LAH, roj. GOSTINČAR, iz Zabukovice 27 (30. 11. 1933–6. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, besede tolažbe, stisk roke, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala sosedoma ge. Justinek in g. Franciju, ki sta jo obiskovala in ji s pozornostjo krajšala čas. Hvala gospodu župniku za opravljen poslovilni obred, pevcem skupine Eros, govorniku g. Dušanu Pungartniku za besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Vsi njeni najdražji 6. januarja je minilo 40 let, odkar nas je zapustil naš dragi ati ALBIN COKAN (5. 3. 1937–6. 1. 1983) Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj zlati glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. Ni več bolečine, ni več trpljenja, tiho si zaspala, a v mnogih srcih boš ostala. Ob boleči izgubi naše drage MARIJE PLEVNIK, roj. LEŠER, iz Gotovelj 5. marca bo minilo 9 let, odkar nas je zapustila naša draga mami, babica, prav babica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala, da ste bili z nami v teh težkih trenutkih ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno mnogo prezgodnjo poslednjo pot. ANGELA COKAN Žalujoči njeni najdražji, ki jo bomo neizmerno pogrešali. iz Ložnice pri Žalcu (5. 7. 1941–5. 3. 2014) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni Zapustila nas je draga mama ANGELA ŠLOGAR (13. 5. 1936 –16. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v času njene bolezni, jo negovali in ji lajšali bolečine. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja, tolažbe in darovane sveče. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V SPOMIN ZAHVALA Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo, do 13. februarja, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. MALI OGLASI OGLASI ZAHVALE/V SPOMIN INFORMACIJE UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.000 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 1 I januar 2023 Nesreča nikoli ne počiva D. N. Tako bi lahko rekli ob tej fotografiji, ki je nastala v soboto, 17. januarja, na cesti med Šeščami in Grižami, ki ima kar nekaj ovinkov, ki so že kar nekajkrat kakšnega prehitro vozečega voznika spravili s ceste. Kaj je botrovalo temu, da je to vozilo pristalo na strehi na njivi, nismo poizvedovali. Zgodilo naj bi se v sobotnem dopoldanskem času med 9. in 10. uro, kot sta menila dva zakonca, ki sta se pripeljala mimo, ko sta se vračala proti domu iz smeri Prebolda. Kaj je bil vzrok, da je prišlo do takšne nesreče, lahko samo ugibamo. Vsekakor mokro in spolzko cestišče, ki je ob prehitri vožnji avto morda odneslo na njivo in se z voznikom prevrnilo na streho. Če je bila poleg tudi prehitra vožnja ali celo vinjenost voznika, pa je vse skupaj še toliko bolj razumljivo. V vsakem primeru velja opozorilo, da previdnost nikoli ni odveč, zato previdno na cesti, še posebno sedaj, ko so razmere zaradi snega in poledice slabše in nevarnejše za vožnjo. Priprave na novoletni skok v mrzlo Ložnico. Novoletno kopanje desetič T. TAVČAR V številnih krajih po Sloveniji je prvi dan v letu v znamenju novoletnega plavanja. V Levcu se temu novodobnemu običaju pridružujejo zadnjih deset let, potem ko sta pobudo za to dala Janko Lupše in njegov brat Damjan. Njuna zamisel je spontano prerasla v tradicijo. Tako so se številni krajani in tudi obiskovalci od drugod letos že desetič zbrali na mostu pri letališču v Levcu. Po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športnega kluba Levec je skupinica plavalcev zbrala dovolj poguma, da je po skoku v mrzlo Ložnico zaplavala in nazdravila s penino ter sklenila, da se prihodnje leto zopet potopijo v mrzlo Ložnico. Voda je imela okoli 7 stopinj Celzija, ozračje pa kar neverjetnih 14 stopinj Celzija. Veliko pogumnežev pa je skočilo tudi v druge reke in potoke v dolini. Novoletni kopalci so se tako zbrali tudi za Savinjo na »plaži v Latkovi vasi«. Že peti skok v Savinjo pa so obeležili tudi pri šeškem mostu. Previdnost ni nikoli odveč, še posebej v času slabih vremenskih razmer. Januarske snežne radosti T. T. Nasmejani obrazi vseh, ki so pogumno zaplavali v novo leto. Otroci so na svoj račun prišli že pred počitnicami.