Štev. 12. V Ljubljani 1. decembra 1875. Leto V. •i/ ¥ o prisvétì zlata zärja, Mlad, šibak sem in nezmožen, Vstanem in čez prag hitim Vendar ne brez vse moči : Ter stvari vseh gospodarja Priden biti in pobožen Serčno molim in čestim. Nič se mi težko ne zdi. Lepi üki so zakladi V hramu mladega sercä; Nabirajmo si jih radi, Mòlj, ruja jih ne konča. /. M. J é I c i c a. (Po Andersenu poslovenil V. Eržen.) Zunaj gozda je stala drobna jélcica. Bila je na dobrej zemlji in dobrem prostora ; dobivala je lehko svitlobe in gorkote, zraka je imela dovólj, in okoli nje je raslo mnogo večjih tovärisic, jelčic in smerék. A jelčica je zelò hrepenela, da bi skoraj dorasla! Nij jej bilo toplega solnca niti svežega zraka, niti se je brigala za kmečke otroke, ki so se. vertčč okoli nje pogovarjali, ko so prišli nabirat rudečih jagod in sladkih mahn. Tečkrat so prihiteli s pol- nim loncem, ali so pa imeli na slamnatej bilki nabranih jagod; tedaj so po-sédali poleg jéléice, rekoč : „kaj ne, kako je lepó to drevesce ?" Tega jelčica še celò slišati nij mogla. Bod6če leto se je drevesce potegnilo za dober člen, in druzega leta zopet za dober člen; na jelkah se namreč izpoznä po členih, ki se vidijo na déblu, koliko let so stare. „Oj, da sem uže skoraj take velikosti, kakoršne so druga drevesa!" tožilo je mlado drevesce; „potlej bi mi bilo lehko veje raztézati tako daleč in sè svojim verhom bi gledala po vsem širokem svétu! Po vejah bi gnezdih ptiči, in kedar bi veter pihal, tedaj bi tudi jaz tako ponosno prikimovala, kakor óna drevesa tam blizu mene." Nij so jo veselili niti solnčni žarki niti ptičice in rudeče meglice, ki so zjutraj in zvečer nad njo veselo plule. In ko je potem prišla zima, in je belo se lesketajoči sneg ležal daleč okoli, priskakal je često kak zajček ter kar preskočil mlado drevesce. O, to je jelčico zelò razžalostilo ! A prešli ste dve zimi, in tretjo je bilo drevesce uže toliko, da je bilo treba zajčku se ga ogniti. „Oj ràsti, rästi, vekšati in stärati se; to je jedino lepó na tem svetu," tako je mislilo mlado drevesce. Vsako jesén so prišli dervarji ter so posekali nekoliko največjih dreves; to je bilo vsako leto, in mlada jčlčica, uže popolnoma dorasla, bala se je tega zelò; kajti velika in in košata drevesa so se treskajoč in pokajoč podirala na tlà. Posekali so jim vse veje. Bila so potlej ob vso lepoto, dolga in tenka, da jih nij bilo več izpoznati. A potem so je položili na vozove in konji so je odpeljali iz gozda. Kam ž njimi? Kaj je čaka? V pomladi, ko so se vernile lastovice in štorklje, vprašalo jih je drevesce : „je-li mi znate povedati, kam je odvedó? Ali ste se morda srečali?" Lastovice nijso znale ničesar povedati; štorklja je pomislila ter potem prikimaj6č z glavo dejäla: „da, jaz ménim, da sem je videla! Na potu iz Egipta mi je priveslalo naproti mnogo novih ladij s krasnimi jadrili. Gotovo, da so to bile jélke, kajti jadrila so imela zelò tak duh. Božja ti pomoč ! to se ti veličajo in košate !" „Oj, da sem uže skoraj vzrasla, da bi se mogla voziti tam po širokem morji! A kaj je prav za prav morje, in kako izgléda?" . „To se ne dadé kar tako razložiti," reče štorklja ter otide. „Veséli se svoje mladósti!" rekójej solnčni žarki ; „raduj se čverste, zdrave rasti in mladega življenja!" In veterc je poljubljal drevesce, a ròsa je jokala nad njim bridke solze, ali jelčica vsega tega nij razumela. Ko se je bližal božič, posekàvali so manjša drevesca in drevesca jednake starosti z jelčico, katera nij imela niti mini niti pokoja ter je zmirom hotela biti daleč odtod. Ta mlada drevesca, in bila so res najlepša, nijso izgubila vej ; položili.,so je na voz in odpeljali iz gozda. „Kam t^ zO ta,?" vpraša jelčica. „Saj nijso nič večja od mene, jedno drevesce, ki' je stalo tukaj poleg mene, je še celò manjše nego li jaz ! Zakaj jim ne posečejo vej? Kam je odpeljó? „To znamo mi, to znamo mi!" začverče vrabci. „Tam doli v mestu smo pogledali skozi okna. Dobro vemo kam je odpeljó. Oj krasote! bleSCé se v največjej lepoti, katero si človek more misliti. Skozi okna gledaj6č smo je videli nasajene po gorkih sobah. Veje so se jim šibile pod težo najkrasnej-šega lišpa. Ob vejah so visela pozlačena jabolka, medeni kolači, igrače — in vse to je obsévalo sto in sto svitlih lucie." „In nadalje ?" — povpraša jelčica tres6č se po vseh vejah. „In dalje, kaj se zgodi potlej ?" „Ali, več nijsmo videli! Lepšega si človek misliti ne more!" „Bog zna, ali je tudi meni odločena taka sreča?" vzklikne veselo jél-čiea. „To je mnogo bolje nego h voziti se po širokem morji! Kako hrepenim, da bi bil užč skoraj božič. Zdaj sem tolika in tako košata, kakor 6ne, ki so je bili lani odpeljali! — Oj, da sem uže na vozu! Da sem uìé v gorkej sobi veselšč se svoje lepote in kinča ! In potlej ? Dà potlej me čaka še kaj boljšega, mnogo lepšega, čimu bi me drugače takolišpali? Gotovo sem odmenjena za kaj večjega in čestnejšega! A zakaj neki? Oj, koliko terpim hrepenéè in sama ne ved6č, kako mi je!" „Bodi naju vesela !" rečeta jej zrak in solnce, „bodi vesela čverste mladosti tù pod milim nebom!" A jelčice to nij veselilo ter je rasla in rasla ; po leti in po zimi je bila zelena, temno zelena. Ljudjé so, vidéc jo, rekali: „to je pač lepo drevó!" In o božiči so jo pervo posekali. Sekira se je zasadila globoko v mozeg. Za-jčknivši je padlo drevesce na zemljo. Čutilo je nekako bolečino, nekako ne-zavést. Nij mu bilo mar prihodnje sreče, bilo je zdaj žalostno, da se mu je treba ločiti od svoje domačije, da mu je treba zapustiti kraj, kder je bilo vzraslo. Saj je dobro vedelo, da nikoli več ne vidi svojih dragih, starih to-vàriSev, germičev in cvetic, v katerih sredi je do sedaj mirno prebivalo; ja-valjne bode še kedaj prijetno čulo tičje petje, kakor doslej. Ločitev nij bila nikakor prijetna. Drevesce se je še le zdaj zavedlo, ko so je položili na nekem dvorišči z drugimi drevesci z voza na tlà in je nek gospod opomnil : „ta jelčica tukaj je lepa! Te nam bode dosti!" Takój sta pristopila dva služabnika v lepem oblačilu ter sta nesla jél-čico v veliko, krasno dvorano. Okoli in okoli ob stenah so visele lepe podobe. Poleg peči sè slepicami so stale velike cvetlične posode od kitajskega porcelana, poblazinjeni stoli, sviléna počivala, velike mize, na katerih ko ležale knjige s podobami invsakoršne igrače — ob vrednosti do sto in sto tolarjev — kakor so govorili otroci. A jéléico so zasadili v kad s peskom napolneno. Otroci kadi ni'so videli, ker je bila vsa prepéta z zeleno robo in je stala na velikem pisanem sagu (tepihu). O kako se je treslo drevesce ! Kaj neki se zdaj zgodi ž njim? Kinčati so začeli jelčico služabniki in góspice. Po vejah razobesijo majhene mrežice, izrezljane iz pisanega papirja. Vsaka mrežica je bila polna sladčiarNad sto rudečih, modrih in belih svečic je bilo potaknenih po vejah. Punirne, — kakor žive in kakoršnih drevesce še nikoli' videlo nij — sedele so po njegovih vejah. Visoko gori na veršiči je bila privezana zvezda od zlatih pen. To je bilo res lepo in krasno! „Nocój," govorili so vsi, „nocoj se bode pač blestelo!" „Oj," vzdihne drevesce, „da bi bil uže večer! Da bi tóé kmalu pri- žgali svečice! In kaj se zgodi potlej? Ali pridejo tudi vrabci na okno gledat ? Ali se tukaj vkoreninirn ter stojim po zimi in po letu tako okinčana?" Nijso je varäle nàdeje ! A samega hrepenenja jo je lubad bolela. Kadar drevó boli lubad, ravno tako mu je hudo, kakor nam, kadar nas boli glava. Zdaj prižgć lučice. Kakšna svitloba ! Kakšna lepota ! Drevesce se je samega veselja tako treslo po vseh vejah, da se jedna lučica obali in zasmodi zelenje. Začelo je kar goreti. „Bog nas varuj!" vpile so góspice naglo gaseč ogenj. In zdaj se drevesce niti stresniti nij smelo. O to ga je bilo gröza ! Težko bi mu bilo dejalo, da bi bilo izgubilo kaj svojega lišpa. Vsa ta sijajnost je jelčico vso omamila. . — In zdaj se odpró vrata na stežaj — in tropa otrok se zažene v söbo, kakor da bi hotela drevo podreti na tla. A bolj stari ljudje vstopijo počasi za nijmi. Mladina kar néma obstoji, — a to samo za jeden trenotek, ker potlej so rajali, da se je po vsej sobi razlegalo. Plesali so okoli drevesa, ter darove tergali z njega. „Kaj poénó? Kaj neki se bode zgodilo?" misli si drevó. In lučice so prigorele skoraj doli do vej. A kakor so dogorévale, tako so je vgaševdli. Naposled dobé otroci dovoljenje, da smejo drevesce obrati. Tako so planili na-nje, da je po vseh mladikah pókalo. Da nij bilo z veršičem in zvezdo priterjeno na strop, uže davno bi je bili poderli. Otroci so s prekrasnimi igračami skakali in plesali po sobi, a drevesca nij nihče pogledal razven stare pestunje, ki je prišla pogledat posamezne veje, ah nij med njimi pozabljena kaka smokva ali kako jabolko. „Kako povest, povest!" klicali so zdaj otroci tirajóé tja k drevescu majhnega debelega možička. A ta se posadi ravno pod jelčico. „Tu smo lepo v zelenem," dejal je, „in drevescu bode lehko na korist, ako posluša! Ali stojte ; povedati vam hočem samo jedno povest. Ali vam naj povem o Ivede-Avedeju ali o Eumpeži-Dump eži, ki je bil padel po stolbah in je vendar dospel do tolike česti, da je dobil kraljičino za ženo. „Povejte nam o Ivede-Avedeju!" kričali so jedni, „o Eumpeži-Dumpeži!" klicali so drugi; to vam je bilo vpitja in krika! Jedina jelčica je molčala misleč si: „Kaj mene nehté vmes? Ne bodem li imela jaz ničesar opraviti?" Saj je bila ž njimi in je storila, kar jej je bila dolžnost. In mož je pripovedoval o „Eumpeži-Dumpeži", ki je bil padel po stolbah in je vendar dospel do take česti, da je dobil kraljičino za ženo. In otroci so ploskali z rokami in klicali: „Povédi, povédi!" Hoteli so še slišati povest o Ivede-Avedeju, a slišali so povest samo o Eumpeži-Dumpeži. Jelčica je stala vsa néma in zamišljena; tički v gozdu nijso jej nikoli pripovedovali kaj tacega. „Rumpež-Dumpež" je bil padel po stolbah in vendar je dospel do take česti, da je dobil kraljičino za ženo ! „Da, pač taka je na svetu !" misli jelčica, meneč, da je vse to gola resnica, zató ker je bil to tak berdàk mož, ki je o tem pripovedoval. ..Dà, dà, kdo zna! Tudi jaz lehko še padem po stolbah; a jaz dobim kraljeviča!" in veselilo se je drevesce, da je bodojutrodan zopet okinčali z lučicami in igračami, z zlatom in sladkim ovočjem. » „Jutri m s8e bodem tresla !" mislila si je jelčica. „Badovati se hočem svoje velijj^fnosti. Jutri slišim zopet povest o Eumpeži-Dumpeži, morda tudi óio o Ivede-Avedeju." In drevesce je stalo vso noč tiho in zamišljeno. Druzega dné prideta služabnik in dekla v sobo. „Zdaj me zopet vnovič okinčata!" misli si drevesce. A vlekla sta je iz sobe, gori po stolbah (stopnicah) na podstrešje, ter je postavila tam v temen kot, kamor nikoli ne prisije dnevna svitloba. Kaj naj to poméni?" vzdihne jelčica, „Kaj neki tu počnem? Kaj neki bodem slišala tukaj?" In nasloni, se na zid ter misli in misli. — In imela je časa dovolj, kajti prehajali so dnevi, prehajale so noči. Nikogar ni bilo gori; in ko naposled nekdo pride, bilo je samo zató, da je postavil nekaj velicih sesékov (omar) tjà v kot. Drevesce je stalo zdaj popolnoma skrito ; mislilo si je, da je zdaj čisto pozabljeno. „Zdaj je zunaj zima!" misli si jelčica. „Pusto zemljo pokriva sneg, ljudjé me ne mogó saditi, zatoraj bodem gotovo do pomladi tičala tukaj v tem zavetji. Kako všeč mi je ta načert! Kako so pač ljudjé dobri! — Da bi le ne bilo tukaj, take temè in samòte! Niti malega zajčka nij! To je bilo uže bolj prijazno tam zunaj v gozdu, ko je ležal sneg in je zajec mimo mene tekal ; dà, celò takrat ko me je še lehko preskočil, takrat se vé, da mi tega nij bilo mogoče sterpéti. Ali tukaj je res strašno samotno!" „Pip, pip!" oglasi se miška prismuknivši iz luknjice; in potlej prilliti za njo še jedna miška. Obnosljavši jćičico šinile sta jej med veje. „Tako hudo je mraz!" rečete miški. „Sicer je dobro tu bivati! Kaj misliš, ti stara jelka ? „Saj še nijsem stara," odverne jelčica, „dosta je starejših od mene!" „Od kod si prišla?" vprašale ste jo miški, „in kaj vse veš?" Bih ste zelò radovedni. „Povej nama vendar kaj o najlepšem kraji na zemlji ! Ali si bila ondu? Ali si bila v jedilnih shrambah, kder leži po policah sir in od stropa visé krače pa plečeta, kder se pleše po lojevih svečah, kamor greš sestradana in vèn prideš debela in rejena?" „O tem ničesar ne vem !" odverne jélèica. „A gozd poznam, kder sije solnce in žvergole tički!" In pripovedala je vso svojo mladost. In miški, ki še nikdar nijste slišali kaj tacega, pazno ste poslušali ter dejali : „Ej koliko si pač videla! Kako si bila res srečna!" „Jaz?" pravi jelčica, premišljajoč lastne besede. „Dà, prav za prav so to bili res veseli časi!" — A potlej začne pripovedovati o svetem večeru, ko je bila tako bogato obložena s poticami in lučicami. „Oj," vzkliknete miški, „kako srečna si res bila, ti stara jelka !" „Saj še nijsem tako stara !" zaverne ju jelčica. „Šele to zimo sem prišla iz gozda. Samo v ràsti sem se nekoliko zakasnila." „Kako lepo pripoveduješ!" rečete miški. In drugo noč ste prišli sè štirimi drugimi miškami, katere bi tudi rade poslušale pripovedujoče drevesce, in čim več je pripovedovalo, tem več se je spominjalo minolih časov, mislčč si : Bili /) pač veseli časi ! A lehko zopet pridejo. Rumpež - Dumpež je bil padello stolbah in je vendar dobil kraljičino za ženo. Morebiti da tudi jaz dobim naposled celò kraljeviča !" In jelčica se je spomnila lepega mladega hrasta, ki je rastel tam zunaj v gozdu. Ta je bil zä-njo resnično lep in zal kraljevič. „Kdo je Bumpež -Dumpež ?" vprašajo miške. In jelčica jim pové vso À pripovedko. Spomnila se je na vsako posamezno besedo, in miške so velicega veselja hotele poskočiti drevescu na veršič. « Drago noč je prišlo še mnogo več miši, in v nedeljo celò dve podgani ; a podgani ménite, da pripovest nij dosti prijetna, in to je užalilo miške takó, da so po sedaj tudi manj bile zà-njo vnete. „Ali veste samo to jedno povest ?" vprašate podgani. „Samo to jedno! Cula sem jo na svoj najsrečnejši večer; takrat niti slutila nijsem, kako sem bila srečna." „To je zelò slaba povest! Ali ne znate nobene povesti o masti in loji ? Nobene povesti iz shrambe za jedi?" „Ne," odgovori drevesce. „Nu, tako vam pa lepa hvala," rečete podgani ter otiđete k svojim. Naposled tudi mišk nij bilo in jelčica je vzdihovala : „kako je bilo prijetno, ko so okoli mene sedele gibčne miške ter me poslušale ! Zdaj je tudi tega konec ! — To se hočem drugače veseliti, kadar me zopet prenesó od tukaj." A kdaj se to zgodi? — Dà, bilo je necega jutra, ko pridejo lj' ije ter gospodarijo zgoraj po podstrešji. Odmeknili so omare ter drevesce spravili iz-za njih. Tr0ščili so je, to se zna, takój terdo ob tla, a služabnik je pobere in vleče doli po stolbah, kder se je svitai dan. „Zdaj se zopet prične življenje!" misli si jélòica. Čutila je sveži zrak, perve solnčne žarke in — zdaj je bila zunaj na dvorišči. Vse se je tako naglo veršilo, da je jélcica skoraj nasamo sebe pozabila. Td je bilo toliko in toliko videti. Dvorišče je bilo poleg verta, v katerem je vse cvetelo. Cvetice so v najlepših barvah moléle čez malo ograjo. Lipe so berstele in lastovice so ferfetale okrog, klicajóò : „kvire-vire-vi, moj mož je prišel!" A nij bilo jelkino drevesce, kar so lastovice mislile. „Nu, zdaj bodem zopet živela!" radovala se je jelčica raztezajoč na široko svoje vejice. Ali gorje ! te so bile vse suhe in rujave. In ležala je tam v kotu mej ljuliko in koprivami. Zvezda od zlatega papirja je tičala še zgoraj na veršiči, lesketajóe se v solnčnih žarkih. Na dvorišči je igralo nekaj ónih veselih otrok, ki so o božiči tako veselo plesali okoli drevesca in se ga tako veselili. Najmanjši deček poleti tja k drevescu in mu odterga zlato zvezdo. „Glejte, kaj sem našel tukaj gori na gerdej jelki!" reče deček ter stopa po suhih vejicah, da so mu pokale pod čreveljčki. In drevesce je tako milo zerlo na krasòto cvetic tam na vertu. Želelo je, da bi bilo ostalo tam v svojem temnem kotu na podstrešji; spomnilo se je čverste mladosti v gozdu, veselega svetega večera in mišk, ki so tako veselo skakljale in poslušale povest o Rumpeži-Dumpeži. „Proč je, vse je proč!" reče stara jelka. „Da sem se veselila, dokler mi je bilo še moč ! A zdaj je uže vse minulo !" In pride hlapec ter razseka jéléico na male kosce. Velik kùp vejevine je ležal tam. Zdaj je zašvignil ogenj izpod kotla. Globoko je jélcica vzdihovala * in vsak vzdihljej jej je bil nova rana. Otroci pritekó, posedejo okoli ognja ter vanj gledajóé, vpijejo : „pik ! pok !" A pri vsacem pókljeji, ki je bil glòbok vzdihljej, mislilo je drevesce na kak veseli poletni dan v gozdu, ali kak zimski večer zunaj pod n»''im nebom, ko so zvezdice tako prijetno blesketale. Spomnilo se je na sveti večer in na Bumpeža-Dumpeža, jedino pripovedko, ki jo je kdaj slišalo drevesce, in potem je — zgorelo. Otroci so se igrali na vertu in najmanjši deček je imel na persili pripeto zlato zvezdo, katero je imelo drevesce na svojega življenja najlepši večer. A zdaj je uže minul ta večer, minulo je drevesce in naša povest je tudi minula — in tako mine vse na tem svetu! Ogenj. Ogenj, voda in zrak so nam zelò koristne stvari na svetu. Brez njih ne bi mogli izhajati. Koliko se je bilo ljudem treba nekdaj mučiti, dokler se še nijso znah okoristiti ž njimi! A dandenes nam toliko koristijo, da ne moremo niti našteti vseh ónih koristi, ki nam je vsak dan donašajo. Ali kakor nam ogenj, voda in zrak neizmerno koristijo, tako nam tudi časih lehko neizmerno škode napravijo. — Brrr ! — gròza me strese po vseh udih, kadar koli pomislim na strašni ogenj, na povodenj ali silni vihar. Koliko ljudi je uže nesrečnih postalo v takih žalostnih primerkih ! Mat^ ^ vzeti, otide potem zopet na vert, kjer si odreže v bezgovem germu palico, iz katere naredi dve brizgaluici. Zdajci začneta na vse strani z vodo brizgati, in to jima jeJoilo mnogo Veselja. — Večkrat sta si naredila kako znamenje, v katero sta »potem brizgala, da nij bilo ne kraja ne konca. Zdaj se Matijček postavi tja k skednju ter pravi: „ajd zadeni me!" France brizgne vanj, in ga tudi zadene. Joj, to vam je bilo smeha in šale dosti. Nu tako sta se te šale tudi kmalu naveličala, in začela sta celò na starejše, mimogredoče ljudi izza plota brizgati, se vé, da je bilo potem doma mnogo jeze in prepira. — Necega popóludne reče Matijček svojemu tovarišu Francetu : „veš kaj ? to mi je uže predolgočasno veduo brizgati v zrak ali plot. Veš kaj ? Pojdi gori v sobo ali kuhinjo, in prinesi nekoliko žeplenih kliučkov, tam za skednjom si narediva ogenj, in ga bova gasila. Oj to bode veselje gledati!" „Rad bi, ali ne smem po žeplenke ; meni so mati už0 večkrat ostro prepovedali igrati se z žeplenkami, a brez njenega dovoljenja jih ne smem niti v roke prijeti!" „A kaj ti je treba o tem matere vprašati; kar tiho je vzemi in prinesi je doli, samo toliko gledaj, da te mati ne vidijo. Daj, hitro skoči, a jaz v tem naberem nekoliko slame in suhih tresak ter je potem zažgeva. Hudobni France se dadè zapeljati, otide v sobo in res prinese skrivaje nekoliko žeple-nek. Matijček je v tem prirédil majhno gromado, katero sta zažgala. — Zdaj si prineseta v starem loncu tudi vode, in jela sta z brizgljama ogenj gasiti, da so iskre letele na vse strani. Plamen je bil prevelik, a njiju brizglji premajhni in preslabi, da bi bila ogenj pogasila. Zato je ogenj postajal vedno večji in prijel se je skednja, v katerem je bilo vse polno slame. Tudi slama se vname in uže gori z visokim plamenom, ko dečka še ne mislita na to. Z gorečega skednja potegne veter iskre v bližnji hlev, ki je bil polhen sena. K sreči nij bilo živine doma, bila je na paši.— Zdaj se šele ustrašita dečka, videč, da je tudi hlev začel goreti. Ko preplašena pobegneta, skrijeta se, ter nikomur nič ne povesta. Plamen prodere tudi skozi streho in se vzdiguje kakor turen visoko. Ko je bilo uže vse v ognji, zapazijo gost, čern dim in po vseh ulicah zažen6 žalosten glas : gori ! gori ! pomagajte ! Po cerkvah je začelo zvoniti in od vseh strani hité ljudjé k ognju s posodami in brizgàlnieami, da bi obvarovali, kar se še dà obvarovati. Brizgali so iz velicih brizgàlnic na ogenj, ali vse je bilo zamàn. Naposled se je tudi hiša, ki je blizu hleva stala, vnela, in zgorela je do tal. Nič druzega nij ostalo, nego osmojeno in golo hišno zidovje; vse drugo je bilo prah in pepel. Francetovi stariši nijso imeli zdaj ne hiše, ne druzega poslopja, ne denarja, da bi si bili mogli novo hišo napraviti. Ostali so siromaki s troje drobnih otrok brez hiše in brez vsega. Zgorelo jim je tudi v hiši vse 'orodje, vsa obleka, in vse, kar so imeli. Oj, kako zelò in milo so žalovali ubogi stariši! In vse te neizrečene nesreče sta bila kriva Francè in Matijček. Francè je začel zdaj bridko jokati, videč, koliko nesreče so naredile žeplenke, ki jih je skrivaj vzel. Ljudje so pozneje razmišljali, kako je ogenj nastal, ali nihče nij znal kaj gotovega povedati. Poredneža nijsta hotela povedati svojega pre-greška, ker sta se bala kazni, in tako se nij seznalo. Matijček je pretil Francetu, da ne sme nikomur povedati; a ko sta obà odrastla, otide Matijček po svetil, in nikoli se nij več pozneje o njem kaj slišalo. Francè je hodil v šolo in se je pridno učil, ali vest ga je vedno pekla zaradi pregreška, ki ga je storil v mladosti. Ko je bil v najlepših letih svojega življenja, nevarno oboli in umré. Še le zdaj na smertnej postelji prizna svoj pregrešek. Nu prepozno. Siromašni stariši in dve sestrici so ostali vedno ubožci ki so morali o milostinjah druzih ljudi živeti. Preljubi otroci! ne igrajte se nikoli z ognjem, da se vam ne zgodi kaj tacega, Jiaior sem tukaj povedal. Na sveti večer. Bila je zima, ostra huda zima. Po oknih so se delale ledene cvetice. Zunaj je pihala merzla sapa in mlake po jarkih so hile čez in čez z debelim ledom pokrite. Vrabci so /se skrivali za ostrešja, a vrane so v gostih tropah obletovale ceste, iskajóé si skromnega živeža. Bilo je v predvečer veselega praznika rojstva Jezusovega. Po vàsi je gorela luč v vsakej hiši. Veselo so delali otroci božične jaslice ter prepevali lepe božične pesnice. Tudi Barbka, jedva 10 let stara hči vaškega čuvaja, bila je nocoj vsa preobložena z delom božičnih jaslic. Striglaje kaj urno lepe pastirčke iz velike pole papirja, ki so jej ga prinesli stari oče iz mesta. Zlatila je tudi jabolka in orehe, ter jih pripenjala na strop v kotu za mizo. Zdajci zazvoni „zdravo Marijo." Vsi domači lepo pokleknejo in molijo angelsko pozdravljenje. Po kon-čanej molitvi vzamejo stari oče reno raz omare, denejo na njo žerjavice in kadila, a Barbki rečejo, da naj vlije v skledico blagoslovljene vode, ter gresta po starej lepej navadi kadit in kropit vso poslopje, živino in shrambe. Po opravljenem lepem starem običaji se verneta zopet nazaj v hišo, kjer je družino uže čakala merzla večerja na mizi. Po večerji molijo vsi skupaj sv. rožni venec in potem si zapalijo stark oče pipo tobaka, ter pripovedujejo zbranej družini naslednjo prigodbo : „Minulo je uže dokaj let, ko sem po opravkih odpotoval za dlje časa od doma. Prigodilo se je, da sem bil prideržan pri nekej poštenej družini na Štajarskem ter sem pri njej tudi praznoval sveti večer. Bila je takrat huda merzla zima, ravno taka kakor jo imamo letos. Ljudje, ki so me gosta sprejeli, zdeli so se mi zelò prijazni in usmiljeni. Sveti božični večer smo sedeli okoli gorke peči ter smo si pripovedovali različne pripovedke. Na jedenkrat čujemo zunaj pred hišo v temnej in merzlej noči milo zdihovanje in jok. Zdajci potihnemo vsi ter ugibamo, kaj bi to bilo. Culi smo vsi prav dobro naslednje besede: „Burja brije, drevje póka, Mati reva je domä — Tam na merzlem zdiha, joka, Nima derv.ne živeža." Ti žalostni glasovi so nam doneli od zunaj skozi okno tako milo na ušesa, kàkor da bi je kak angel iz nebes izgovarjal. Vsi smo bili ganeni. A otroci so se celò bali ter se poskrili za peč. Zdaj izpregovori gospodar in pravi: „Idimo in poglejmo, kaj pomeni to milo zdihovanje zunaj pred hišo v merzlej noči !" Odpre vežna vrata, stopi vèn in pripelje v hišo slabo oblečeno in od mraza se potVsem životu tresoče dekletce, ki je bilo kakih 11 let staro. Videti mu je buo na licih, da terpi veliko pomanjkanja. Vsem se je prijazna deklica v sercé smilila. Gospodar jo prime za roko in pelje bližej k peči, da se malo ogreje, potem jo prav prijazno povpraša, čegava je in kaj išče zunaj v merzlej noči. " * Dekletce nas milo pogleda ter s è solzami v očeh pravi : „oj dobri ljudje, ako bi vi znali v kakih stiskah in nadlogah je moja dobra mati, pač bi se vam ne zdelo čudno, da sem nocoj tukaj med vami. Ne morem vam povedati, kako slabo se godi mojej materi, samo toliko naj vam povem, da sem hči ubožne vdove tu gori z bližnjega holmca. Domà imam še tri bratce in sestrico, a naša dobra mati nam nemajo dati kaj jesti, nemajo novcev, da bi nam kupili gorke obleke, nemajo derv, da bi nam zakurili merzlo sobo. Vse to jim dela mnogo žalosti in skerbi, noč in dan britko jočejo in zdihujejo, a mi otroci bi jim radi pomagali, a ne moremo. Ker nijsem mogla dalje prenašati serčnih bolečin, videča svojo ljubo mater vedno žalovati, prišla sem k vam, dobri ljudje, da bi vas prosila pomoči svojej materi. Prišla sem ravno nocoj, v noči, v katerej se je rodilo božje dete; da si kralj nebés in zemlje, bilo je položeno v borne jaslice na slamo. V njegovem imenu, ki je prišel ves reven na svet, prosim vas, pomagajte nam, usmilite se nas ubogih stradajočih sirot! Vaše milostinje vam gotovo poverne 6no sveto dete, ki je nekdaj ležalo v Betlehemu v hlevcu na bornej slami." —Dekletce je govorilo tako milo, da smo bili vsi zelò ganeni. „Potolaži se, sirota," reče gospodar prijazno, „od nocoj ne bodete več terpeli pomanjkanja. Jaz imam, hvala Bogu, vsega dosti in veseli me, da vam morem pomagati. Žal mi je, da nijsem uže poprej znal, koliko terpite, inače bi vam bil uže pomagal. Idi Vekoslava," reče gospodar ženi „idi v kuhinjo in naloži v jerbas kruha, moke, zabele in tudi nekoliko mesi, ter daj dekli, da vse to odnese ubogej družini tja gori na bližnji holmec ; jutri je božič , naj se tudi ona veseli veselega praznika. A ti Tomaž," reče gospodar hlapcu, „naloži urno naročaj derv, ter je odnesi ubogej vdovi, da si zakuri merzlo peč in pripravi ubogim sirotam jutri dobro kosilo." K deklici se obernivši reče gospodar: „dobro dete, sedaj idi in pokaži dekli in hlapcu pot do vaše hiše, reci materi, da jo serčno milujemo in jej pošljemo za zdaj ta božični dar, a kadar to potrošite, pošlje naj zopet po drugo !" Dekletcu se zasveti obraz hvaležnosti in veselja. Nezmožna, da bi se blagemu dobrotniku spodobno zahvalila za tako nenavadno pomoč, vošči vsem skupaj „lehko noč", ter otide z deklo in gospodarjevim hlapcem vsa vesela proti domu. Za malo časa se verneta dekla in hlapec. Globoko ganena pripovedujeta, koliko veselja so imeli otroci in mati, ko so ugledali lepo darilo, ki sta ga jim prinesla. Otroci vidčč toliko jedi v jerbasu so od veselja jokali. Pripovedovala sta tudi o velikej revščini, ki tare ubogo vdovo. — Gospodar je bil zelò vesel, da je pomagal ubogim sirotam. Neka nenavadna radost mu je sijala z lic. Zavest, da je storil blago delo usmiljenja, razveseljevala mu ja sercé. In kakor je bil obljubil, tako je skerbel še dalje za ubogo družinico. Pošiljal jej je večkrat živeža in vsega, kar je potrebovala. „Ostal sem," — tako pripovedujejo stari oče — „do novega leta pri blagih ljudéh, potlej, svoja opravila izveršivši, vernil sem se domóv. Spodobno se za vse zahvalivši, zapustil sem hišo v katerej so prebivali tako dobri ljudjé. Minulo je potem več let, da pridem zopet na Štajarsko, ter obiščem dobre ljudi, o katerih vam sem ravno pripovedoval. Pri tej priložnosti mi je pripovedoval gospar naslednji prigodek: t n. Od tistihmal, kar smo se zadnjič videli, dragi prijatelj, imel sem dokaj veselih in tudi žalostnih ur. Teselo je bilo za mene, da sem mogel še dalje pomagati ubogej materi 6ne deklice, ki ste jo videli na 6ni božični večer pri nas, ko ste bili zadnjič pri meni. A žalostno, zelò žalostno je bilo za mene, kar se je prigodilo letos ravno na svetega večera dan v mojej družini. A hvala, tisočkrat hvala ljubemu Bogu, da se mi je ta žalost kmalu izpremenila v veliko veselje ! Naj vam torej povem. Bilo je v predvečer rojstva Jezusovega, — pripoveduje gospodar dalje — ko smo pričakovali mojega sina Toneta, ki je hodil v Mariboru v latinske šole, domóv na božične praznike. Tema je uže bila, ali Toneta še nij bilo videti od nobenega kraja. Začelo nas je sker-beti za fanta, in mislili smo, da se mu je kaka nesreča prigodila. Vsaka ura nam je delala toliko več skerbi, ker je bila noč zelò merzla, burja je pihala in medlo je sé snegom, da je bilo joj. „Jaz grem vendar malo tja v gozd pogledat," reče moj hlapec Davorin, sin óne uboge vdove, ki vam je uzé znana, „mogoče da je Tone v gerdem vremenu zašel v gozdu ter ne more na pravi pot." To rekši, otide. Mislite si prijatelj veselje, ko stopi Davorin za dobri dve uri s Tonetom v hišo. „Našel ga sem res tam v gozdu poleg starega dóba ležati v snegu. Siromak je zašel ter nij mogel dobiti pravega pota, ker je preveč medlo. Bog zna, ako bi bil ondu obležal, in bi mu ne bil prišel dobri Davorin o pravem času na pomoč, bi li še kedaj bili videli našega ljubega sina živega. Mraz bi ga bil prevzel, in čez noč bi bil zmernil v temnem gozdu. Drugi dan smo veselo obhajali božični praznik, da še nikoli tako. Zdelo se mi je, kakor da bi mi bilo božje dete skazalo posebno milost in mi rešilo mojega preljubega sina Toneta gotove smerti. „Dà, dà, dobri Bog tam gòri v nebesih," odgovorim jaz, „rešil vam je vašega sina iz smertne nevarnosti, a to ravno po sinu iste vdove, katerej ste storili toliko dobrega. To dragi prijatelj, nij golo naključje, nego to je plačilo za vaša dobra dela usmiljenja, kajti pisano je : Bodite usmiljeni, in usmiljenje boste dosegli !" Gospodar mi prikima, da govorim resnico, ter pristavi še zraven, da ga bode ta prigodek ves čas njegovega življenja izpodbujal k usmiljenju do ubozih sirot. Od ónega časa nijsem več videl blagega moža; kajti ko pridem za 2 leti zopet v tisti kraj, pripovedovali so mi Ijudjé, da „usmiljeni Gašpar" ne živi več. Šel je k Bogu, da prejme plačilo za svoja dobra dela usmiljenja. Upam, da so se izpolnile nad njim besede Gospodove, ki pravi : „Bodite usmiljeni, in usmiljenje boste dosegli!" Ura je udärila ravno 11 in veliki zvon v farnej cerkvi je vabil ljudi k pólu-nočnicam, pri katerih se živo spominjamo velike dobrote božje, da je ljubi Bog poslal svojega jedino rojenega Sina na svét, odrešit ubogo človeštvo večnega pogubljenja in mu kazat pravi pot v nebesa, kjer smo vsi domä, in kamor tudi gotovo pridemo po smerti, ako tukaj na zemlji živimo po zapó-vedih božjih. Ivan Zamik, \ Slepec. Ozrite deca se na mé, Naj gane reva vam sercé! Nekdaj bogat sem bil in lep Kot tì, a zdaj sem revež slep! Prelačen, star in ves bolan : Ne idite merzli na stran! Kot vi sem bil nekdaj lehäk, In čverst in zdrav in lep junak ; Pri vinu, igri vse noči , Sedéval sem s tovariši, In tam sem bil vse zaigral, Da krajcar več mi nij ostal! Se vé, da zdaj več ne igram, Piščalko stimo še imam; Nikjer prijateljev več ni Ta psiček je tovariš mi; On z mano borno juho južno vreme po zimi — to so štiri stvari, katerim nikoli nij upati niti se zanašati n^rne. Starfftt nij del življenja. Ako je tvoj nasprotnik v primeri s tabo samo mravlja; — smatraj ga ti za slona. V. -ž—. Prirodopisno - natoroznansko polje. čerji ali zelenci so prava podoba ónih izumerlih orijaških kuščerjev, ki so nekdaj v velikem številu živeli na našej zemlji. Kuščerski rod se povsod najde, živeč na s u h e j zemlji; a dobé se tudi taki kuščerji, ki zivé v rekah, nekateri celò v morji. Kuščerju zelo podobna žival je krokodil (Crocodilus vulgäris), ki se šteje h kuščaricam, in je največja žival kuščerskega rodu. Truplo ima zleknjeno, glavo plòsko in nizko, gobec podolgast, vrat zelò kratek, rep daljši od glave, ki je od strani stisnjen in služi živali v kermilo. Tudi ima v repu toliko moč, da lehko vola ali konja izpodbije ali mu celò noge polomi. Na prednjih nogah ima krokodil po pet prostih, a na zadnjih po štiri s plavno pečico zvezane perste. Oči ima majhne, ki počivajo v globokih in močnih očnjakih. Po herbtu, trebuhu in repu je pokrit sè štiri-oglatimi terdimi in debelimi luskami, ki so podobne gerčavim deščicam ali pl0čam. Največji krokodil ima v gornjej čeljusti do 56, a v s^odnjej do 52 zelò koničastih (špičastih) zob. Krokodil raste neizrečeno počasi. Sto let preide, da naraste do 6 metrov dolg. Daljši od 6 do 7 metrov se menda ne dobodo. A stari pisatelji pripovedujejo celò o 8 in 9 metrov dolgih krokodilih. Krokodilka položi kakih 50 ali Še več jajec v izkopano jamo blizu kake vode v pesek ter jo skerbno pokrije. Jajca so velika kakor gosja, podolgasta in bela, samo mehkejšo lupino imajo nego gosja. Krokodilka potem otide ter se ne verne, dokler nij čas, da se mladiči izvalé. Ka' méni, da je prišla ta doba, gre na ono mesto, kjer je jajca skrila, oglasi se, da čuje, so li se izvalili mladiči, in ako se kro-kodilčiči oglasé, takój je izkoplje izpod peska in je odvede v plitko vodo. Mladiči rastó zelò počasi, v pervem letu so komaj za dober decimeter dolgi. Krokodili žive v notranjej Afriki, posebno v vzhodnem Sudanu, v južnej Aziji in Ameriki, potem tudi po nekaterih otokih. Najrajše prebivajo po velikih rekah, ki so obraščene s pragozdi in gostim germovjem. Bilo jih je nekdaj zelò mnogo, tudi v Egiptu, ali odkar so se ondotni prebivalci spoznah s puško, nestalo je tudi krokodilov in potegnili so se v notranjo Afriko. Najbolj zaa™ s« v krokodili, to je taki, ki zivé v reki Nilu. Krokodil. V starodavnih časih je bilo na zemlji največ gomäzni, t. j. takih živali, katere plazijo. A te živali so bile zelò velike in so živele v morjih, pozneje v močvirjih in rekah. Nu dandanes tem strašnim prikaznim nij več niti sledu razven nekoliko okamenelih okóstnic, ki so je našli v velikih pečinah. Naši mali kuš- Da si imajo krokodili štorasto in neukretno trnplo, vendar se zelò moti, kdor misli, da se ne mogó hitro okrétati. Na suhem se res počasi obračajo, a toliko urnejši so v vodi. Krokodili so zatorej dvoživci, to je: žive na suhem in v vodi. A vendar se čutijo v vodi nekako bolj domače in varnejše, nego li na suhem. Zato tudi v nevarnosti, bodi si resnična ali samo namišljena, bezé zmirom v vodo. Tu se gibljejo prav spretno in urno, plavajo hitro kakor strela in se tudi dobro potapljajo, a vendar morajo časih glavo ali vsaj konec gobca z nosnicami vzdigniti iz vode, da si oddahnejo. Kadar se razjezé ali boré sè sovražnikom, silno mahajo z repom. Na suhem nemajo krokodili prav nič poguma, plahi in boječi so. A toliko prederznejši so v vodi. Karkoli živega, bodi si žival ali človek, pride blizu vode ali celò zagazi v vodo, to pograbijo in ne izpusté več z lepa. K póludne pridejo navädno na nizke peščene otoke, da ondu s61nčijo in spé ; v vodi ne mogó spati, ker jim je treba vsakih 10 minut zaserkniti svežega zraka. A čudno je to, da nikoli tako terdo ne zaspé, da bi jih ne mogel izbuditi najmanjši štropot. Stari spé v svojem, a mladi zopet v svojem društvu. Ko solnce zaide in se komaj dobro zmrači, razidó se vsi po lovu ter pograbijo vse, kar jim pride pred njihove ostre zobé, a posebno radi lové ribe. Prezé tudi na večje živali, ki pridejo ob noči na vodo. Celò konje, osle in goveda napadajo. Pastirjem, ki svojo čredo ob reki Nilu pasó, poberó mnogo živine. V vzhodnjem Sudanu požen6 pastirji z velikim krikom vso čredo naglo v vodo, tega krika se krokodili ustrašijo in se poskrijejo; samo tako je mogoče pastirjem, da si živino napojé. V Sudanu nij več nobene vasi, iz katere bi ne bili krokodili uže kakega človeka odnesli ; največ se loté tistih, ki pridejo k reki po vodo. V nekem majhnem mestu v dalnjej Afriki je šlo dete le nekoliko korakov od hiše. Na potu sreča krokodila, ki takój otroka zgrabi in odnese v bližnjo reko, tam skoči ž njim v vodo, potlej se izvleče na pesek in požre ubozega otroka. Zamorci, ob reki Nilu nad Egiptom stanujoči, ne pokopavajo merličev, nego kar v vodo je pomečejo, a to v veliko veselje krokodilov. Stari Egipčani so različno lovili krokodile. Vergli so v vodo na vervi privezan prašičev meh, v katerem so bili močni terneki zatakneni. Potlej so se skrili in živega prašička, katerega so sè soboj vzeli, ščipali in stiskali, da je cvilil in tako privabil krokodila. Krokodil je hlastnil po omenjenem mehu, misléé da je prašiček, in vjel se je na terneke. Lovci potem krokodila potegnejo na suho in ga pobijejo. A dandanes pobijajo krokodile z železnimi ostmi in iz pušek. Štiri žleze, v katerih je neka dišeča mast-, imajo ljudje za jedino vrednost, ki jo dobé od krokodila. Od te žleze si narejajo ženske dišeče mazilo za lasé in za život. Po'teh žlezah diši tudi krokodilovo mesó. Ljudje v Afriki jedó ipak krokodilovo meso z največjo slastjo. Kuhajo ga v vodi kakor goveje meso, tir ga malo osole in poparijo. j. K. Iča-zne st^ra-ri. Kratkočasnice. * „No, povédi mi, kaj je storil naš gospod in zveličar, kedar je srečal kakega človeka ?" vprašajo gospod kaplan sosedovega Jurijčka v šoli. Odkril se je in je rekel : „hvaljen bodi Jezus Kristus!" odgovori Jurijček. * „Ali že znaš množilko (Einmaleins)?" vpraša strijc AndrejČka, ki je ravno iz šole prišel. „Kaj bi je ne znal," odgovori Andrejček. „Nu, povedi mi, koliko je jedenkrat jedna ?" „A tako daleč je še ne znam," odgovori Andrejček. * „Nä Anička, tukaj imaš kolač, razdelite si ga z Barico, a pošteno, da znaš," rečejo mati Anički podavši jej kolač. „Kako ste rekli mati ? pošteno, tega ne umejem." — „To je tako, ako vzameš ti manjši kos, potlej daš večjega Bärici." — „ Barica, nä! tukaj imaš kolač, daj, razdéli ga ti!" reče Anička ter podä kolač sestri Bärici. * „I čimu se jokaš ?" vprašajo oče Matijčka iz šole prišedšega. „Gospod kaplan so mi rekli, da moram izmoliti tri očenaše," odgovori Matij-ček. „Nu pa je izmoli!" rekó oče. „Kako to morem, ker znam samo jednega," odreže se Matijček. Rešitev računske in zabavne naloge v II. „Vertčevem" listu. Rešitev računske naloge: V sosedovem vertu je : 20 jabolčnih, lObreskovih inl7hruškovih dreves; 40 malinovih in 13 k o pi n j e vi h germov. Prav so jo rešili: Gg. Luka R. v Ljubljani; Oto Papež na Jesenicah; Ivan Zamik, učitelj v Knežaku; Seigerscbmied v Idriji; Ambrož Poniž, učitelj v Kifenbergu; P. Pogačnik, dijak v Ljubljani. — Viktor Val., uč. na Opčini; Antonija Breskvar in M. Golob v Ljubljani. — Tu naj omenimo , da se naloga z različnimi številkami lehko razrčši. Rešitev zabavne naloge: S M l> a » s e 1 b e 1 a n 1 a li Prav sojo rešili: Gg. M. Rant, učitelj v Sturiji ; Josip. Vidic, nadučitelj v Št. Pavlu pri Preboldu; Atnbr. Poniž, učit. v Rifenbergu ; Oto Papež na Jesenicah; Seigerscbmied v Llriji; Iv. Zarnik, učitelj v Knežaku; Ivan Žetinčev v Gorenjivasi; P. Pogačnik, dijak v Ljubljani ; Anton Jamar, realec v Ljubljani ; Ljudevit Polak in Ciril Pire, dijaka v Kranji in Peter Sirec, normalec v Kranji. — Vikt. Va!., uč. na Opčini; gospodični Serafina in Žaneta Pire v Teržiči ; Marija Aljančič v Celovcu; Olga Haring, učenka IV. razreda v Cernomlji ; Antonija Breskvar in Alojzija Golob v Ljubljani; Marija Urbas, Antonija Šravcar, Pranja Slana in Dragotina Juvanec, učenke v Planini. LISTNICA. Vse óne gospođe, ki v Ljubljani stanujejo in nam bodi si karkoli dopisujejo, prosimo uljudno, da na svoja zapečatena pis.namarko za 3 kr. prilépijo, drugače ne moremo listov sprejemati, ker uredniltvo mora od vsacega zapertuga lista, na katerem je marka Bamo za 2 kr., plačati 4 kr. kàzni. mC^ Vabilo k naročbi. -^KJ Ker s'prihodnjim listom začnemo sesto „Vertcevo" leto, zatorej prosimo vso slovensko mladino, prijatelje in rodoljube, da nam v obilnem številu z naročnino priskočijo na pomoč. „VerteC" stoji zu vse lèto samo po 2 gld. € O ler., u zu pol leta po 1 gld. 30 kr. Naročnina naj se nam še ta mesec pošlje, da moremo Število listov 'prirediti. Pri tej priložnosti prosimo, da bi naši naročniki segli tudi po „gledaliških igrah %a slovensko mladinoKdor naročnini 20 kr. prilogi, dobode takoj po poŠti pervi zvezek gledaliških iger, obsegajoč prelepo igro „Star vojak in njegova rejenka." Uredništvo „Vertcevo v špitalskih idicah, hiš. št. 273. V Izdate. "', založnik in urednik Ivan Tomšič. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tisk.) v Ljubljani. ft ?"