Hasan Brkič Problemi in perspektiva naših ekonomskih odnosov z inozemstvom V zadnjih letih so v razvoja mednarodne trgovine In v sistemu mednarodnega plačevanja prišle do izraza pometnbne spremembe. Te spremembe izhajajo ix po-večane gospodarske aktivnosti v razvUih in nerazvitib državah. Razvite države so ilasti v Evropi dosegle močan porast proizvodnje in zaposlenostl, kar je ne-posredno vplivalo tudi na porast izvoza in uvoia. Ve-lik del teh driav je odstranil ali nblažil težave v pla-čilni bilanci, kl so bile značilne za povojno obdobje, in dosegel visoko stopnjo notranje denarne stabilnosti. Veliko število nerazvitlh držav pa si danes zelo prl-zadeva, da bi pospcšile svoj gospodarski razvoj. To pa povzroča globoke »premembe v odnosih v svetovnl razdclitvi dola, kl obstoje že od prcj, in sifcer ne samo med posameznirai državaml in sknpinami držav, tem-vel indi med celotnimi celinami (Azija, Južna Ame-rika). Taki odnosi in težnje v razvojn svetovnega gospo-darstva so povsročili, da ao postala aktaalna nekatera vpraSanja ¦ področja mednarodnih gospodarskih od-oošajev: prvič odstranitev ncekonomskih nkrepov, ki savirajo svoboden razvoj mednarodne izmenjave, dm-gif, nadaljnje prilagojevanje mednarodne trgovine bolj svobodnim oblikam, kl predstavljajo izraz objektivnih teženj k uveljavUanju svetovnih tržišč, Ln tretjič, iska-nje novih ustreznih oblik tnednarodnega finansiranja in plaievanja, kl niso pomembne samo za nerazvite države, teraveč pomenijo neobhoden element tndi za svetovno ekonomsko stabilnost In ca razvoj svetovne izmenjave. Izmenjova z državami zahodne Evrope Omenjena gibanja T razvoju svetovnega gospodar-¦tva določajo splošno smer tndi našim gospodarskim odnosom z inozemstvom. Jugoslavlja je zlasti v zadnjih dveh letih razvila x dvostranskimi pogodbami široke gospodarske vezi in sodelovanje. Naie možnosti in perspektive gospodar-skih vezi je treba gledati v okvirn posameznih ekonom-sko geografskih in valutnih področij. To je potrebno zato, ker se omenjenc spIoSne težnje izražajo v posa-meznih področjih v specifiinih oblikah. Najpomembnejšl del naše iimenjave odpade na evropske driiave. S temi državaml smo nstvarili tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja (finančne po-godbe, tehnično sodelevanje in kooperacija itd.). Zato je razumljlvo, da ima evropsko trfUie ca nas velik pomen. Tu naletimo na različne probleme v zahodni In v vzhodni Evropi. V 1. 1954 je od sknpne vrednosti naSega izvoza od-padlo na tržl$Le zahodne Evrope 77*/», v 1. 1955 pa 62°/>> medtem ko u letos raLunamo 56*/*. To pa glede na povečanje naSega izvoza ne pomenl teinje absolutnega unanjšanja. Tmko gibanje iivoza Je doloialo tndi naš nvoi kakor todi drnge »blike go»podarskega sodelo-vanja. NaSl odnoSaJl z zahodnoevropskiml driavaml se ruvljaja na podlagi dvostraaskih sporazumoT, ki vm- navajo na mnltilateralnl podlagl v zlatn ali v kredltllt evropske plačilne unLJe. PlaSevanje z zlatom dobiy» vse bolj pomembno mesto, kar vidimo li naslednjegs prikaza: zlato kreditl 195»—51 27»/§ 7S»/. 1951—52 6fl*/» 40*/« 1952—53 75»/» 25»/, 1953-54 112*/t 12V« 1954—55 122Vt 22°/« Da bi dosegll Clm bolj ugodne pogoje za medsebojne temenjavo, so po EPU izdelali poseben kreditni meha-nizem, katerega delovanje kaiejo naslednje Stevilke i« obdobja od 1. jnlija 1. 1950 do 30. julija 1. 1955: V mllijanljh dolarjev Hasan BrkM bujejo vse tiste elemente, kl so mačllnl za tako vrsto odnošajev. Gospodarski odnošaji in Izmenjava med za-hodnoevropskiml driavami pa dobivajo vse bolj multi-lateralne1 »značbe, kar v določenl merl vpLiva tudi na vse drage države, partnerje zahodne Evrope, ki so iz-ven zahodnoevropskega multilateralnega mehanizma. Zmanjšanje omejitev med zahodnoevropskuni državami Zahodna Evropa predstavlja danes enotno obraiun-sko področje. Medsebojni saldi v izmenjavi se izrav- 1 Za razliko od pogodbe ali aporazuma, v katerih godelujeta samo dve državi, «o multilateratoe tlste po-godbe ali odno&aji, T katerih sodelnje več driav pod enakimi poftoil. V zvezi % odstranitvijo otnejitev je treba omenitl tndl sporazum o medsebojnem arbitrlranju, v katerem sodeluje 10 zahodnocvropskih držav. Na podlagl tcga sporazuma »pravljajo pooblaščene banke ustreznih držav med seboj neposredno arbitražo za vrsto poslov. Tak mehanizem omogoča dejstvo, da so se tečajl valut driav ad,eleženk drag drugcrau tako približali, da so danes malenkostna odstopanja od pariteie. Posamezne zahodnoevropske države so šle pri od-stranjevanju deviznih omejitev še dalje. Zahodna Nem-iija je rzpostavila omejeno konvertibiliteto1 svoje va-lnte za vša podroCja razen za dolarsko, Belgija je zelo »prostila režim gibanja kapitala itd. Podobne težnje h konvertabUnosU se kaiejo tudi t sterlinškem pod-(Nadaljevanje na 2. strani) 1 Valute neke d-ržave Je toonvertib*lna, Ce se lahko cvobodno zameajuge za valute drugih držav. (Nadaljevanj« ¦ L stranl) ročju. Velika BrManljs je od lets \&\ dalje odstranila vrsto omejitev, kl so zavirale V^onvertibilnost funta » lzvendolarskem področju tafciypri tekočih poslih kakor tudi pri transakoijab kaj»i*,ala. Treba je onieniti ge ne-katerc pojave t mednamdnein plačevanju. Posamezne zahodnoevropska držvce so začele sklepati mnogostran-ike »porazume ¦ Vretjimi driavami izven EPU, ki ne morejo Uvajatl/konvertibilnosti svojih valut in Sirše liberaHzacUeV^vtma ta ovoza. (Haaški klub določa tak mnogostr^nskj sporaznm Brazilije z vrsto drugib dr-(av.) N» podlagi taHh sporaznmov lahko države nde-ležcjke svoje poiMdvne dvostranske salde spreminjajo v. valnte svojih evropskih partnerjev. Taki sporazumi nedvomno prispevajo k raz&ritvi izmcnjave. Značilno je, da so podpisnikl tmkih mnogostranskih sporazumov ttste države, ki bnajo veSjo konknrenčno sposobnost na svetovnem trjn (Zahodns Nemčija). Na podobnih nalelih so nedavno nstanovili »Kairski klnb«. Mullilateralne »blike plačevanja v zahodni Evropl 80 zasnovane iu •dstranjevaajo kvantitativnih omejl-tev v izmenjavl, tako da Je režlm liberalizacije obse-gel pretežen del ismenjave med zabodnoevropskiml dr-iavami. Jugsslavija Je po dvostranskih sporazumib v glav-neni dosegla Uberalizirani položaj v vrsti_iahodno-evropskib držav. Nadaljnjl korak v tej stneri bi po-menilo določeno glbanje t smeri multilateralnosti. Prednost takih odnoiajev ce kaže v možnosti bolj na-ravnega in bolj ekonomičnega gibanja izvoza in nvoza. Sevcda pa se to vpraSanje postavlja v takib okvirih, ki bi nstrezall ktmkretnim odnošajrm med našo in zahodnoevropskiml državamL Snzume se, da se mnn-mo tudi mi aktirao prilagojevati tem procesom in raj-vijati tiste oblike medsebojnlh odnosov z zabodnoev-ropskimi drzavaml, kl ostrezajo koristim našega na-rodnega gospodantro la povečanju medsebojne Iz-menjave. Perspektive lzmenjave z državami vzhodne Errope in ZDfl Nomializadja odnoiajev ¦ državami vzhodne Evro-pe je razširila mofaosti naše EBrian.ie trgovlne in naših sunanjegospodanklh odnoaev. Razen trgovskib spora-nimov smo s tenri državaml iklenili tudi vrsto drugih, flnančnlh in tehnlinlh aponzmnov. Lani je izvoz v te države značai lf/t skupnega lzvoza, letos pa rafunamo do 20»/». Struktnra tanenjave, zlasti z ZSSR In Poljsko, deluje pozitivno r smeri olajšanja težav pri nabavah, ki srao jih poprej opravljali v dolarskem in iterlin-tkem podroijn. 8topn]a razvoja naše izmenjavp z dr-iavam! vzhodne Brrape predstavlja že danes vpraSanje, kako doseči mnltBateralne »porazume na področju pla-Jevanja i dvema ali Yel5 državarai, da bl veljavni dvo-slranski odnosl postall bolj gibčni in da b! se s tem omoffočilo boU nsr&vno glbanje izmenjave v okvlru širših tržiš*. So pomembne moznosti za sodelovanje in kooperacijo posamesnlii gospodarskib vej med naSo državo In rrsto driav rzhodne Evrope. (Madžarska, CSR In ZSSR.) V okvira drbr Vzhodne Bvrope se na področjn proizvodnje In Ismenjare urtvarja Siršl program inte-graclje. Ta prorrsm ae odvija na podlagi vsklajevanja dolgoroinih procramoT rasrojs, koordinacije razvoja posameznlb go«p«danUfa rej, »pccializacije proizvod-»ie, kooperacije •» »rocesn prolzvodnje Itd. V medse-bojnl lzmenjavi •• Bstrarjajo dolgoročni aranžmajl, ki pa ie vedno noalin pretežno dvostransko obeležje. Obll-kc in metode leh HriHh »bUk sodelovanja, ki je ie do zdaj doaeglo Drfl mbseg, wt> m razvljale pod pogoji mednarodne napetoatt in dolotenlh medsebojnih odno-sot. So realna znaraenja, da ae bodo v novem položaja oblike tega sodelovmaja vsldadBe s speclfičaimi pogojl fai potrebaml smpodanke«« rszroja vsake države. Za naio znnaaj« trgortno ta sploSne gospodarske odnose lma dolanko podroLJe poseben pomen. Tn gre ˇ prrl Tntt cs nsfe »dnoa« ¦ ZDA. Dolarskl deficlt al sflai^ilen samo za naSo držav«. S temi težavami se bo-rijo tndi mnoge bolj razvite države, ilasti v zahodnl Evropi. Dosdaonje oblik« gospodarskeea sodelovani» z ZDA so omogočale, da smo v določenib oblikab re-Sevali problem dolarskega deficita- Današnji pogoji pa dajejo možnofiti za Iskanje novih dolgoročnih oblik •odelovanja, ki bi zagotavljale krepitev riašcga izvoza v dolarsko področje, po drogi strani pa tudi naš uvoz, zlasti kmetijskih pridelkov. Dolgoročnost gospodarsklb odnosov z ZDA ima dvojni -pomen. Prvič, preskrbova-nje naše države z ameriškiml kmetijskimi prcscžki za kritje rednih potreb in za ostvarjanje potrebnih rezerv, in drugič, povczovanje teh aranžmajev s finansiranjem gradnje dnlofenih objektov, katerih proizvodnja bi po-zitivno delovala na odstranjevanje težav v dolarski bilancL Vlada ZDA danes proočnje možnostl za nstvar-janje dolgoročnih sporazumov s posamezniml državaml Tako zunanjcgospodarsko usmeritev labko ocenimo sa-nio kot pozitivno. Finansircmje nezadostno razvitih držav Iz tega kratkega pregleda so vidne spremembe t materialnih pogojib v sistemn Bveiovne Izmenjave. Za-pleteni mednarodni bilateraloi mebanizem1 se spremi-nja v smeri maltilateralizma ia konvertibilnosti. Od-stranitev težav v plačilni bilancl je v mnogih državab prispevala k temn, da so glavne svetovne valnte po-siale danes konvertibilne v šlršem okviru mednarodnih poslov. Take težnje v razvoja svetovne trgovine pa nas nujno silijo, da sc jim prilagodimo, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na znižaoje domačih stroškov pro-izvodnje in na nstvarjanje bolj logičnib paritet med notranjirai in znnanjimi cenami, kakor tndi na normal-nejša gibanja v izmenjavi s posamcznimj področji. To bo nedvomno dolgoroten proces. Naša splošna ehonom-ska poliiika bo v pribodnjem obdobju omogočila, da se začnemo prilagojevati takim oblikam, ki ustreiajo na-šim pogojem. Take spremembe in prilagoditve omogo-iajo porast naše izmenjave, na katero moramo tako po obsegn kakor po strnktnri gledati kot na nenavadno pomemben element za notranje proporce in ekonomsko stabilnost. Za sodobnl razvoj svetovnega gospodarstva ima po-scben pomen problem finansiranja nezadostno razvitib držav. Napredne težnje za liberalizacijo in multilatera-lizmora, kl pomenijo pamemben finiteU T razširjanju svetovnega tržiSJa, prihajajo navzkrii z omenjenimi kupnirai možnostmi tržišča nezadostno razvitih držav. Nimamo Se nstreznega mehanizma za finansfranje ne-razvitih držav. Razvoj gploSnega položaja v svetn pa prispeva k iskanju nstreznih rešitev. Da bi zagotovila avoj bodoči gospodarski razvoj, ratuna tndi naša dr-isva i dodatniml sredstri fa lnozemskih finančnih virov. Izkoriščanje teh sredstev je možno v dveb obll-kah. Inozemska sredstva naj bl služila kot dopolnitev domačih sredstev v finansiranja posamerznih projektov. Ta oblika delnega finanslranja pa postaja neiadostna, • Medsebojna povezanost držav na temelju dvo-stranskib. sporazumov. » CUnOcr OBMJtta«. UREDNIŠKI ODBOR »NAŠE SKUPNOSTI« Nikola Balog, Tone VratnSa, Todor Vnjastnovtt, Danilo Vukovifc, DuSan Vukovič, Klro Gligorov, Ašer Deieon, Milun Ivanovi«, Petar Iviievi*, Jovan Jankovič, Jovan MarinoviA, Ljubisav Markovič, Mitra Mitrovii, Ante Novak, Vojin Popovič, Janko Smole, Zdenko Has, Nikola Cobelifi. Predsednik arednUkega odbor«i Klro G 11 g o r o v. Glavnl In odgovornl aredniki LjDblssT HnkovU CREDNISKI ODBOR ZA SLOVENUO: Ivo Klcmenfit, Vasja Kogej, Viktor Kotnlk, Mile Smollnskr, Pavle Zaucer. Predsednik nredniSkega odbora za Slovenijo: Psvle Zneer. ¦lasti kadar gre za finansiranje večjih proiefetor. V na$i driavj lmamo izredne možnosti za razvoj proiz-vodnje barvaste metalnrgije (aluminij in baker), hidro-energije itd. Ce bi mobilizirali ta naravna bogastva T možnem obsegu, bi se naš položaj v svetovni izmenjavi bistveno spremenil in bi pripomogel k dokončni od-stranitvi težav t plačilni blancL Ustvaritev takih pro-jektov pa je vezaoa s kompletnim finansiranjem. Pla-sma inozemskih gredstev bi bil zelo koristen todi z» naše partnerje, ker gre za najbolj pomembne proiz-vode svelovne izmenjave. Če bi poleg tistih, ki so že nstvarjena, bodisi da so to lastna ali pa kreditna, ustvarili na tej podlagi za prihodnje obdobje še finanč-na sredstva v znesku okrog 300 milijonov dolarjev, bi odprli široke možnosti za še hitrejši gospodarski razvoj naše države in sa njeno člra širšo ndeležbo v svetovni iimenjavL - Namen teh »redstev bo doiočil perspektivni pro-gram. Ta program bo obsegal dopolnitev poprej za-četih objektoT, devlmo linaosiranje tistih objektav, ki so določeni z natečaji leta 1955, rekoostrakctje in ra-cionallzacije v raxnlb gospodarskih vejah In pa tist« objekte, ki s« določeni Le t samih pogodbah. Jožnoevropsko sodelovanje Brednji in Dalini vzhod ter Jnžna Amerika pre*-stavljajo važno področje našib gospodarskih zvez. Nai» industrija se že z nspehom pojavlja na teh podrofjih, toda treba bo ie tako organizacijskih kakor tehničnih naporoT, da bomo raiiirili in okrepili naš izvoa v tej smeri. Reglonalno jnžnoevropsko sodelovanje postaja vs« bolj pomembno. Razvoj sodelovanja v takih okvirib p» ni pomemben sanao s stališča zainteresiranih driar, temveč tudi s stališča evropskega gospodarsiva v ce-loti. Zagotovitev bitrejšega razvoja južnoevropskib dr-žav pomeni v današnjih pogojih, ko se odpirajo bolj realne perspektive ra široko evropsko sodeiovanje, va-žen iinitelj evropske gospodarske stabilnostL Vrste regionalnih proicktov, ki so jU> izdelali gospodarskl strokovnjaki Jugoslavije, Grčije, Turčije in Italije (ˇ kmctijstvn, prometu, energetiki, Todnera gospodarstv« itd.) so pokazali velike potencialne možnosti gospodar-skega razroja tegs področja. Evropska ekonoraska ko-misija je na svojem posebnem zasedanjn poiitivno oeenila polrebo takega sodelovanja. ITstvaritev vrste projektov v omenjenem področjn bi biio mogoče naj-bolj uspešno reševati v regionalnih okvirih in naš per-spektivnl plaa mora npoštevatl to dejstvo. Danes M odpirajo realne možnosti za ostvariiev regionalnib me-hanizmoT na področja izmonjave, proizvodnjc, koope-racije in raznih oblik tehničnega sodelovanja. Tak tip regionalnega aodelovanja predstavlja tndi ˇ drngih področjih (n. pr. t nordijskih državah) naprednega 61-nitelja v gospodarskem razvojo. Razvite države, tako vzhodne kakor cabodne Evrope, Imajo poseben interea za flnansiranje posameznih regionalnih projektoT, zls-sti na področjn fcmetijstva, energetike, prometa, kovin itd. Ustvaritev širše oblike gospodarskega sodelovanjs in proces integracUe, ki je značilen za povojni evrop-skl razvoj, upoštevajoč pri tem deforniacije, ki izha-jajo Iz blokovske politike, pomeni naprcdno in nujno težnjo, ki jo vailjuje dauašnja stopnja razvoja pro-izvajalnih sil. Take oblike sodelovanja otnogočajo bolj racionalno izkoriščanje proizvajalnih sii, proizvodnj« na podlagi bolj racionalnih stroškov, specializacijo pro-izvodnje, raziiritev mednarodnega tržišča itd. Tako' delovanje širšega sodclovanja pa zahtcva, da se le-ta razvija na podlagi enakopravnih odnosov med drfa-vaml na spoštovanjn njihove neodvisnosti in na npo-števanju specifičnlh pogojev In potreb splošnega %o-spodarstaea razvoja zlasti zaostalih držav. Jugoslavija je, izhaiajoč iz lastnih gospodar<=kih koristi kakor tadl Iz splošne koncepeije o mednarodnem sodelovanju, pri-pravljcna pomagati vsaki iniciativi in napora ˇ ttaeii t»kega mednarodnega sodelovanja.