Preskrba Evrope s surovim oljem Uporaba olja, ako odračunamo Anglijo ter Rusijo, je znašala v zadnji mirni spomladi 1938 okrog 23 milijonov ton. V Evropi pa je mogoče pridobiti 8 milijonov ton. To pomeni, da razpolaga danes blokirana Evropa samo z eno tretjmo oljne proizvodnje, katero je uporabljala v navadnih mirni-i časih. Največ evropskega petroleja je dajala Romunija. Skupni uvoz iz te države je znašal leta 1939. okrog 4^2 milijona ton. Od teh _o izvozili Romuni tri četrtine po morju. Pri najbolj povečanem izvozu po Donavi in železnici zamore Romunija izvoziti komaj tri milijone ton. Za Romunijo pride kot drugi največji proizvajalec olja Nemčija, katera je producirala doslej na umeten način 2,5 milijona ton bencina na leto. Manjši in manj važni producenti surovega olja so: Albanija, Poljska, Madžarska ter Alzacija. Evropa proizvaja komaj eno tretjino olja, katerega resnično porabi. Iz tega si lahko tudi razlagamo, da vlada pri več nego enoletni zapori Evrope povsod pomanjkanje bencina. Še bolj pomisleka vredno nego pomanjkanje bencina je pri dolgem trajanju vojne pomanjkanje olja za mazanje. Sedaj razpolaga Evropa letno samo z okrog 600.000 tonaml olja za mazanje. Nemčija je porabila v mir- nih časih 750.000 ton tega olja. Pomanjkanje olja za mazanje grozi tako nevarno, da ga bo teže nadomestiti kot pa bencin. Olje za mazanje ni samo življenjskega pomena za industrijo in poljedelstvo, ampak tudi za železnice. Na železnicah ne smejo štediti s tem oljem, ker sicer se bo promet samo ob sebi ustavil ter onemogočil. Največji dobavitelj surovih olj Evropi je danes Rusija, od koder se uvozi letno 200.000 ton. Romunija lahko izvozi letno samo 45.000 ton olja za mazanje.