OBLEJTNICA 
V SOMBOTELI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 26. marca 2009 • Leto XIX, št. 13 
Murski val za Porabje – Porabje za Murski val 

Radio Murski val, ali kak ga največkrat spominamo, soboški radio, je vejndrik tista slovenska radijska postaja, stera se v Porabji največ poslüša, vej pa tak vsebinsko kak po geziki je najbole blüzi našim lidam. Je pa tista radijska postaja tö, stera največ programov pripravla o naši lidaj pa za naše lidi. (Vüpam, ka Radio Monošter nede čemeren, ka sam tau geslo od njij vkradnila.) 
23. marciuša je predsednik R Slovenije Danilo Türk v Ljubljani odlikoval Radio Murski val z Redom za zasluge (Érdemrend). Za tau odlikovanje je predlog dala Zveza Slovencev na Madžarskem. V Soboti je radio začno delati 1948. leta, tak je Radio Murska Sobota, od 1992. leta Radio Murski val, lani konec leta svetijo svojo petdeseto obletnico. Sodelavci radia so od 70-i lejt začnili ojti v Porabje, med Porabske Slovence. S tejm delom, ka bi o Slovencaj pri Rabi več znali v Sloveniji ali bar v Prekmurji, je začno zdaj že pokojni Jože Šabjan. Tistoga ipa ojti v Porabje nej bilau leko delo. Nej je bilau ešče nikši slovenski organizacij, nej drüštev. Sodacke, steri so pa že pred vasnicami pazili 


na granico, so vsigdar se novinarge največkrat 
steli znati, kama dejo stavlali pri znani držinaj, 
novinarji pa zakoj. Tak so povejmo na Gorenjom 


Seniki pri držinaj Čabai ali Gašpar, na Dolenjom Seniki pri Ireni Barber, v Števanovca pri Krajcar školniki. Lidgé so se tistoga ipa – če rejsan so bole znali slovensko – ešče bole bodjali gunčati. Malo ležejšo delo je emo Jože Graj, ka so se na začetki osemdeseti lejt začnili vračati iz Ljubljane pa Sombotela tisti mladi, steri so se tam včili. V varaškom kulturnom daumi je delo slovenski referent tö, tak so se novinarge iz Sobote dostakrat tam stavili. Na, pa režim (rendszer) je več tö nej tak siguren bijo. Zadnji dvajsti lejt ojdi v Porabje Silva Eöry, stera gvüšno, ka bole pozna lidi po naši vasnicaj, kak se dostakrat mi poznamo med sebov. Redno prihaja na vse prireditve (tej je zadnje čase preci, ka je organizirajo tak slovenske organizacije – ZSM, DSS 
– kak veške samouprave drüštva), če pa nejga programov, si najde sogovornike gdekoli, na njivaj, travnikaj, v bauti, gostilni, po pauti… Oddaja se je dugo zvala Doma in onkraj meja, zdaj go pa že več kak petnajst lejt leko poslüšamo kak Panonske odmeve. Dapa Radio Murski val o nas Porabski Slovencaj ne guči samo v tej oddaji, liki redno poroča o tom, ka se godi pri nas, v dnevnoinformativnij oddajaj, v zvočnom pismi iz Varaša, pa med gosti Nedeljske künje se tö najdejo naši lidgé. Kak so novinari tega radia »doma« v Porabji, tak si je njini radio tö najšo dom v naši ižaj. Sodelavcom Murskoga vala čestitamo za odlikovanje. 
Marijana Sukič foto: N. Juhnov
2 


Pogovor z dr. Lászlóm Gönczem, poslancem madžarske narodnosti 
AVTOHTONE MANJŠINE NA MADŽARSKEM, TUDI SLOVENCI, 


BLIŽJE PARLAMENTU 

Odkar je Slovenija samostojna država, imata madžarska in italijanska narodnost ustavno zagotovljena poslanska sedeža v 90-članskem državnem zboru. Prva poslanka prekmurskih Madžarov je do zadnjih volitev bila Mária Pozsonec, na zadnjih volitvah pa je bil za poslanca izvoljen zgodovinar dr. László Göncz, sicer direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. László Göncz je tudi avtor pomembnih zgodovinskih knjig in leposlovja. Pogovor za Porabje je nastal bolj po naključju ob 15. marcu, madžarskem državnem prazniku, ko se spominjajo pomembnih dogodkov iz let 1848 in 1849. Zgodovinske dogodke so počastili v vseh prekmurskih občinah, kjer živijo Madžari, osrednja slovesnost pa je tradicionalno bila v Lendavi. László Göncz je tudi član državnozborske Komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu, ki jo vodi Miro Petek, poslanec Slovenske demokratske stranke. 
• Zadnje čase ste se kar močno vključili v razprave o položaju Slovencev na Madžarskem. Je to zato, ker ste poslanec prekmurskih Madžarov v državnem zboru in član državnozborske Komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu? 
»Že vrsto let se ukvarjam z manjšinsko problematiko. Prvenstveno sem v sedanji vlogi seveda zadolžen za reševanje problematike med prekmurskimi Madžari. Kot zgodovinar in kulturni animator sem se doslej ukvarjal tudi z drugimi manjšinami. Trdim, da je manjšinsko vprašanje táko vprašanje, ki zahteva posebno pozornost. Zanimam se tudi za položaj Porabskih Slovencev, saj gre za nam najbližjo narodnostno skupnost, s katero prekmurski Madžari sodelujemo že vrsto let in se pogovarjamo 
o reševanju usode ene ali druge manjšine.« 
• Položaj Slovencev v Porabju ni dober, zdaj se slabša tudi zaradi resnih gospodarskih razmer na Madžarskem. Nenazadnje, zagotovljen poslanski sedež v parlamentu je v manjši soodvisnosti od denarja kot politične volje, ki je med strankami ni, medtem ko predsednik države dr. László Sólyom poudarja, da je Madžarska dolžna manjv parlamentu. Vaše mnenje? 
»V celoti se strinjam z mnenjem predsednika Lászla Sólyoma. Moram poudariti, da kljub gospodarski recesiji, ki je na Madžarskem bolj pereča kot v Sloveniji, zaznavam nek premik k pozitivnemu tudi v tem kontekstu. Kajti zdaj več ali manj sleherna parlamentarna stranka, tudi tiste, ki doslej temu niso bile naklonjene, postavlja zadevo v ospredje. Ob našem zadnjem obisku v Budimpešti (gre za obisk delegacije državnozborske Komisije za Slovence v sosednjih državah in po svetu, op. avtorja) je predsednik Komisije za človekove pravice in manjšinske zadeve Zoltán Balogh poudaril, da kljub eventuelnemu zmanjšanju števila poslancev v parlamentu (zdaj madžarski parlament šteje 386 poslancev) vidijo realne možnosti, da se vprašanje zastopstva avtohtonih narodnih skupnosti v doglednem času uredi. Ko je govora o avtohtonih manjšinah, potem jih ni trinajst (kot je zdaj uradno priznanih), ampak šest, ker so ostale neke drugačne skupnosti. Zato menim, da ob primeru 6 avtohtonih narodnih skupnosti zadeve lahko izpeljejo, če ne v enem pa vsaj v naslednjih petih letih.« 
• Se vam ne zdi, da je med premalo sodelovanja, čeprav manjšini povezuje tudi Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem. Sprašujem zato, 

ker menim, da je kljub različni ravni razvitosti in položaja posamezne manjšine tudi vrsta skupnih točk. 
»Menim, da je sodelovanje vedno stvar aktivnosti vodstev in organizacij. V preteklosti je bilo sodelovanje dokaj pestro, potem je nekoliko zamrlo, v zadnjih mesecih se zopet krepi. Nedvomno je sodelovanja še vedno premalo. Narodnostni skupnosti živita v istem prostoru, podobnih geografskih okoliščinah; na eni strani so zadeve nekoliko bolje urejene, ampak se tudi madžarska skupnost ubada s problemi asimilacije in drugimi. Prepričan sem, da prekmurski Madžari in Porabski Slovenci drug drugemu veliko pomagajo, vendar tedaj, ko se za zadeve dogovorijo.« 
• Kaj menite o recipročni zaščiti slovenske in madžarske manjšine? Ne tako, da bi tistim, ki imajo nekaj več vzeli in dali onim, ki imajo manj, ampak da bi intenzivneje podprli šibkejšo manjšino. V mislih imam Slovence na Madžarskem, čeprav ne trdim, da so vse zadeve med prekmurskimi Madžari 

»Načelno sem pristaš neposrednega reševanja problematike v tem smislu, da se izoblikuje ták kontekst reševanja v okviru določene skupnosti. Tako med Porabskimi Slovenci 
v okviru Železne županije in madžarske države. Kar se tiče reciprocitete, ko se vnašajo v javnost netočne informacije, denimo, da je madžarska skupnost deležna 15 milijonov evrov letne dotacije, z druge strani pa je pri Porabskih Slovencih ta znesek pod enim milijonom evrov, teh primerjav ne podpiram. Izračunali smo točen znesek, ki ga Slovenija namenja madžarski skupnosti. Pokazalo se je, da je od 15 milijonov evrov namenjenih izrecno za madžarsko skupnost le nekaj več kot 3 milijone evrov. Vse ostalo so naložbe v infrastrukturo in druge zadeve, ki so pomembne za celotno območje, zato ne moremo govoriti o denarju, namenjenem zgolj za madžarsko skupnost. Kar zadeva finančno podhranjenost Porabskih Slovencev, o tem ni dvoma. Prvi sem pozval pristojne madžarske oblasti, da storijo vse, kar je v njihovi moči, in to je več, kot so doslej naredili za Porabske Slovence. Ugotavljam ugodne odmeve, denimo vprašanje muzejske dejavnosti, ki še ni idealno rešeno, je pa boljše, kot je kazalo jejo tudi vprašanje infrastrukture (kjer je sogovornik mislil na posodobitev ceste med Gornjim Senikom in Verico, kar so konkretneje povedali tudi ob obisku državnozborske komisije v Budimpešti). Strinjam se, da mora biti šibkejša skupnost deležna izdatnejše pomoči.« 
• 15. marec je madžarski državni praznik. V spomin na dogodke v letih 18481849, za katere velja ocena, da sodijo med pomembne, če ne celo najpomembnjše v madžarski zgodovini. Kaj pomenijo prekmurskim Madžarom v letu 2009? 
»Vprašanje je v mnogočem večplastno. Predvsem zato, ker precej ambiciozni načrti, ki smo jih zastavili pred nekaj meseci in se nanašajo na nadgradnjo sedanje manjšinske zakonodaje, v neki meri postajajo v sedanjih okoliščinah težko uresničljivi. 15. marec s tega vidika vidim kot izziv, kako v spremenjenih gospodarskih okoliščinah pristopiti k temu, da zagotovimo obstoj narodne skupnosti, posebej jezika in kulture, tudi v naslednjih desetletjih. Naloga vsekakor ni lahka. Podobno kot leta 1848 tudi sedanji čas postavlja zelo pomembno nalogo, kako v naši miselnosti spremeniti bistvo človeka. Kateri motiv je tisti, ki lahko v času globalizacije in gospodarske krize prepriča Madžara v Prekmurju ali Porabskega Slovenca, da je pomembno in koristno negovati lastno kulturo in jezik, tu so potrebne miselne spremembe. Naša velika naloga je, da prepričamo ljudi v drugačno miselnost, v miselnost, ki je materialno nekoliko skromnejša, kot je bila v preteklosti, je pa duševno in intelektualno bogatejša. Če uspemo ta načela vključiti v šolske in kulturne programe, v informiranje in nemara celo v gospodarstvo, potem bomo dosegli cilje.« 
šinam zagotoviti zastopstvo Prekmurjem in Porabjem ustrezno urejene. pred dvema mesecema. Rešu-Ernest Ružič 
Porabje, 26. marca 2009 

3 

Kelko narodov, telko šeg – 9 


Hristos se rodi! Vaistinu se rodi! 
V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. 

ali Sentandrija, šteri je pri Donavi blüzi Pešta. Gda se je avstrijskim sodakom nej prišikalo oslobauditi Beograd, je leta 1690 pečki patriarka Arsenije Čarnojević vodo stau gezero lüdi na Vogrsko. Prihajali so z več srbski krajin, gezero srbski držin je pribejžalo v Szentendre. Mala vesnica pri varaši z imenom »Izbég«, znamenüje, ka so Srbi tá »izbejžali«. V varaši so s tramov zozidali cerkev, v štero so djali čonte svojoga kneza (fejedelem), šteroga so bujli na Kosovom pauli. Té so štirideset dni pejški nosili baratke iz Srbije. V Szentendre so se začnili Srbi z grauzdjom spravlati, njino vino je bilau daleč erično. Tržnica varaša je ranč tak vövidla kak kakši balkanski srbski plac. V 18. stoletji je v Szentendre cvela kultura pa gospodarstvo s pomočjauv srbski bautošov pa majstrov. Pred stau lejtami je Szentendre emo pet gezero lüdi, gnes ma dvajsti gezero. V malom varaši je središče Budimske srbske pravoslavne püšpekije že več kak tristau lejt. Inda 

svejta so zavolo toga Szentendre zvali kak »Srbski Rim«. Na Vogrskom gnes štirideset srbski cerkve geste, v šteraj meše darüje štirinajset dühovnikov. Törki so Srbijo do 19. stoletja prejkmeli, zavolo toga so leko Srbi svoje organizacije pa centre kulture napravili samo zvün stare domovine. Prve srbske knige so v Pešti vöprišle leta 1770, če rejsan eške nej s ciriličnimi literami. Leta 1826 so v Pešti ustanovili takzvano Srbsko Matico, štero je bilau srbsko literarno pa čednjaško 
drüštvo. V varaši je te dosta Srbov živelo, bautoške, majstri, fiškališke, šteri so vküper držali pa eške peneze tö meli. Več féle novin pa kalendarov so vödavali, na priliko Letopis Matice srbske, šteroga eške gnes štampajo, pa je s svojimi 170 lejtami najstarejša revija (folyóirat) v Evropi. V tom cajti je samo trikrat nej vöprišla, med revolucijo v 1848-49, pa med prvov pa drügov bojnov. V 19. stoletji je slovaški Ján Kollár tak brodo, ka vsikši slovanski človek vküpnomi slovanskomi narodi cüjsliši. Zavolo toga so v ništerni srbski novinaj dosta pisanj v originalnom češkom ali polskom geziki dojdali, ka prej tau vsikši vönavčeni Srb razmej. Najbole eričen srbski pesnik je biu Mihailo Vitkovič, šteri je srbski pa vogrski tö piso, zavolo toga ga majo ranč tak za vogrskoga pisatela. Dosta je pomago Kazinczyni, gda so obnavlali vogrski gezik. Oprvin je na vogrski dojobračo srbske ljudske pesmi, na srbski je oprvin dojobrno dela vogrski pesnikov pa pisatelov. Po prvoj bojni se je tresti gezero Srbov v Jugoslavijo prejkspakivalo. Leta 1946 so v Budimpešti začnili vödavati Naše Novine (kisnejše Narodne Novine), štere so bile novine za domanje Srbe, Rovate pa Slovence. Vküpna organizacija trej narodov je bila Demokratična zveza južnih Slo
vanov, štera je funkcionerala do konca socializma. V Szentendre so leta 1974 napravili Ansambel Vujičić, šteri je daubo ime po zbirateli srbske muzike Tihomiri Vujičići. Skupina je erična po cejlom svejti, igrajo južnoslovansko folklorno glasbo. Najbole poznani srbski goslar na Vogrskom je Zoran Stevanović, šteromi reči za pesmi piše brat Dušan. Po statistiki iz leta 2001 žive na Vogrskom kauli štiri gezero Srbov. Njine organizacije računajo, ka je kauli 8-9000 geste. Srbsko šaulo majo v Budimpešti, dvojezično šaulo v Battonyi. V Budimpešti se vči 230 mlajšov na Srbskoj osnovnoj šauli pa gimnaziji. Majo svojo profesionalno srbsko gledališče tö. Najbole krepke skupine Srbov so več stau lejt živele po vogrski varašaj pa ostale do gnes, te majo med manjšinami na Vogrskom skoro najbole moč»Kristuš se je naraudo! Rejsan se je naraudo!« - se cejli keden, od božiča do nauvoga leta poklanjajo Srbi. Istina, ka majo v ovaškom cajti svetek kak mi. V njinom pravoslavnom kalendari je vsikši svetek 13 
no  gezikovno  in  kulturno  
identiteto.  
-dm 

dni kisnej, božič na priliko svetijo 7. januara. Inda so se že šest kednauv pred svetkom začnili postiti, gda je nej samo mesau, liki mlejko pa djajc tö nej bilau slobaudno gesti. Na srejdi posta, na den svete Bar-bare, posejajo v talejr pšenico, štera rasté do božiča, gda v talejr radečo svejčo postavijo. Dva kedna pred božičom držijo den mater, en keden prva pa den očov. Stariške dobijo sad, oreje ali peneze, mlajši majo šegau starišom zvezati pa razvezati noge. En den pred božičom je »tucindan«, gda se niške ne smej koriti, ka bi se te cejlo leto svajüva
li. Vsikša srbska držina má domanjoga svetnika, šteroga vsikši sin erba od svojoga očo. Gnauk na leto svetijo den svetnika, prižgejo svejčo, dühovnik blagoslavla s posvečenov vodauv. Svetniki vrtanek tö spečejo. Na Ivanovo pletejo venec, šteroga obesijo vanej na stejno rama. Srbi živejo na gnešnjom Vogrskom v Budimpešti pa okaulici, v županijaj Baranya, Csongrád, Bács-Kiskun pa največ v Békés. Samo edna vesnica geste, Lórév, gde je več kak polonje lüstva Srbov. V Vogrsko kralestvo je več Srbov prišlo 

oprvin v cajti krala Matjaža, pred petstau lejtami, gda so prišli v vesnico Ráckeve na Csepelskom otoki (sziget). Nauve domauve so si najšli v dosta drügi vogrski varašaj tö, šteri so eške dugo meli tau z imenom »Rački« ali srbski varaš. Bejžali so pred Törkami, šteri so njino domovino, Srbijo sploj prejkvzeli. Srbski sodacke so slüžili v törskoj pa vogrskoj vojski tö, na priliko v Komáromi, štera je edina srbska skupina, ki je nikdar nej pod Törki bila. Dosta srbski sodakov je Vaugrom pomagalo pri Mohači prauti Törkom. Najbole eričen srbski varaš na Vogrskom je Szentendre 

Porabje, 26. marca 2009 

4 




Držinske štorije (10) 

Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. 
Po žalosti pride sreča? 

krat je ona domau prišla na gledanje, gnauk sam pa dja bila pri njej v Kanadi. Druga dvojčica (una je mlajša bila) je pa na Vogrsko išla delat na državno gospodarstvo (állami gazdaság). Tam se je spoznala s svojim možaum. Ona sta tö tri mlajše mela. Kakkoli, ka je ona bila najmlajša med nami, ona je najprva s svejta išla, 2006. leta je mrla. Zdaj pa nazaj k svoji držini. 1986. leta se je moja najmlajša či tö oženila. Tak so moji mlajši vsi vred prišli. Te sam se malo pomirila, ka sam v lejtaj po maužovi smrti tak telko skrbi pa žalosti mejla, ka sam mislila, ka tau nemo mogla vöprestati. Dapa Baug velko mauč da človeki, gda je v nevauli. 1986. leta je prišo domau iz Merike eden moški, s sterim sva bila gnako stara, pa 
v šaulo sva tö vtjüper ojdla. Gnauk, gda sva se srečala, mi je pravo, ka je on prej tistoga ipa name sto za ženo vzeti, dapa moj prvi mauž je prej bola flajsen bijo kak un. Te se je pa un eden tjeden za nama tö brž oženo. Pa mi je tak pravo: »Dja sam razpitani, ti si (u)devica, zdaj mi več ne vujdeš.« Dja sam na tisto nikši odgovor nej vedla dati. Sama sebi sam si mislila, vej pa v živlenji sam dosta dob
roga nej mejla. 50 lejt sam stara, ka bi bilau, če bi dja rejsan privolila v tau. Sama svojo kaužo mo nesla na senje. Če de mi dobro šlau, mo srečna, če pa lagvo, nikoga 
nemo mogla 
krivoga držati. 
Gda je on tana
zaj odišo v Mer
ko, samo telko 
sam ma pravla: 
»do božiča do
biš odgovor, ja 
ali nej.« S tejmi 
rečami sva se 
razlaučila augu
stuša. Mejsecke 
so leteli eden za 
drugim, pisma 
so šle ta pa na
zaj. Božič je pri
šo, moj odgovor 
je bijo »ja«. Na 
konci januara 
sam dja že na 
fligari sejdla pa sam se pelala v Meriko svoj nauvi žitek iskat.« (se nadaljuje) 
Zapisala: Ema Sukič 

»S prvim možaum sva 28 lejt vküpživela. Vsigdar sva tak mislila, ka gda se malo vküppobereva, mlajši zrastejo, te de nama že baukše šlau. Trdjé so se že oženili, svoje držine meli, dva – najmenj
ši sin pa hči – sta pa ešče z nama bila. Tau bi si nigdar nej mislila, ka moža tak mlada zgibim, samo 46 lejt sam stara bila, gda sam (u)devica ostala. Cejla žmečava je na moji plečaj bila. Ešče sreča, ka so stariške betežnoga brata dali v daum, gde so takšne nesrečne lidi opravla
li. Oče so 1978. leta mrli, moj mauž je tö samo 4 leta duže živo. Mati so tö začnili betežati, njina pamet je več nej tak čista bila, kak bi mogla biti. Dosta nevolé sam mejla z njimi, zatok ka so vsigdar vkraj od rama šli pa smo je vsigdar mogli iskati. Doma z njimi sam nej mogla ostati, mi je na vöro trbelo delat titi, te sam ešče v kosinoj fabriki delala. Vsigdar sam na straji bila, ka se ma zgoditi doma. Te sam pisala vsikšoj sestri, stere so po svejti živele, naj mi dajo tanače, ka mo z ma

terjov delala, 
svojoga dela ne 
morem tak nja
ti, ka te nemo 
mejla penzije 
na stara lejta. Te 
so si one zguča
le, pa so tri do
mau prišle. Gda 
so vidle, kak so 
mati, so pravle, 
naj mater dam 
v Monoštri v 
dom za starej
še pa betežne 
lidi. Tak sam te 
včinila, dobro 
mesto so tam 
meli. Na tjeden 
dvakrat sam je 
poglednila, dja sam pa mirno leko delat išla, ka sam vejdla, ka so mati v dobri rokaj. Edno leto so po tistim ešče živeli, mrli so 1986. leta. Ešče sam nej pripovejdala od moji najmlajši sester, ka sta dvojčici bile. Edna je 56. leta odišla s svojim padašom v Avstrijo, po tistim sta pa šla v Kanado. Tam sta se oženila pa sta si delo ziskala. Tri mlajše sta gorazranila, rama pa vikendico sta si zozidala. Lepau živeta, zdaj sta več tö nej mlada, sestra je 70 lejt stara. Mata že vnuke pa pravnuke tö. Dja sam go samo trikrat vidla od tistoga mau, ka je 56. leta odišla. Dva-


Porabje, 26. marca 2009 

5 




Duplanska oblejtnica v Somboteli 

Ranč pred petimi lejtami je v zidini Visoke šaule v Somboteli oprvin spejvo ženski pevski zbor, šteroga so napravili iz članic Slovenskoga drüštva Avgust Pavel. Pet pesmarc je te vodila Judita Pavel, hči Avgusta Pavla, štera je ovak leranca spejvanja bila v aktivni lejtaj. Tistoga ipa so voditeli drüštva brodili, ka bi 
mogli v Somboteli edno kulturno skupino tö meti. Za takši pesmarski narod, kak smo Slovenci, se je najbole prišiko pevski zbor. Gospa Judita so te preštanderali dvej pesmarice Franceka in Dušana Mukiča, pa so s pomočjauv nautlinov vöodebrali pesmi za zbor. Na prvi nastop pred petimi lejtami so se članice pevskoga zbora (zdaj že osem žensk) pa njini nauvi voditel Francek Mukič spominali 14. marca pa spejvali z gospauv Juditov na nekdešnjoj Visokoj šauli, gnes Univerzitetnom središči Savaria na tretjom štauki, v spominskoj sobi Avgusta Pavla. Najlübše rauže veukoga čednjaka Slovencov na Madžarskom so bile spominčice (nefelejcs), zatok je pevski zbor tau ime daubo. Pavel je ranč tak rad poslüšo vogrsko nauto »Kék nefelejcs«, štero sombotelske pesmarce tö spejvajo s slovenskimi pa madžarskimi rečami. V preminauči peti lejtaj so sombotelske ženske osemnajstkrat gorstaupile, na Vogrskom, v Sloveniji pa v srbskoj Subotici. Najraj spejvajo domanje porabske pesmi, depa v repertoari majo naute iz Slovenije pa ništerne rovačke tö. Francek Mukič, šteri od leta 2006 ženske na fudaj tö sprevaja, proba takše pesmi vöodebrati, štere se ne čüjejo vsikši den, pa je drügi zbori tö ne spejvajo. Ništerne slovenske naute je voditel zbora na 
vogrsko rejč tö dojobrno. V skupini spejvajo takše ženske, štere živejo v Somboteli, narodile pa so se v Porabji. Iz mlašeči lejt so s sebov prinesle lübezen do spejvanja, tak se spominajo na svoj rojstni kraj. Med pesmarcami pa gestejo dvej takše ženske tö, šteram je slovenski nej materni gezik. Njive so tö trn flajsne, včasi se prva navčijo reči od pesmi kak prave Slovenke. Za peto oblejtnico so članice do-bile od sombotelske Slovenske samouprave nauve žute bluze, na šteraj so spominčice vözošite. Organizacija dá pesmarcam mesto za probo, jim organizira in s penezami pomaga nastope. Zbori dosta pomauči da Zveza Slovencov na Madžarskom tö. Oblejtnica v Somboteli je bila duplanska. Slovensko kulturno drüštvo so ustanovili ranč pred desetimi lejtami, par mejsecov po ustanovitvi manjšinske samouprave v glavnom varaši Železne županije. Te je zdajšnjo predsednico drüštva, Ibolyo Dončec na katedri na Visokoj šauli gorzisko nekdešnji predsednik samouprave, dr. Štefan Pinter. Pravo ji je, ka bi dobro bilau zbrati Slovence v Somboteli. Te so že znali, ka je s Porabja dosta Slovencov prišlo delat v Somboteu, nej so pa je vse poznali. Na začetki je malo članov bilau, depa vsikšo leto je prišo nekak nauvi pa s sebov pripelo držino pa padaše. Gnes ma drüštvo več kak sedemdeset članov, ništerni se vozijo več kak stau kilomejterov na pri

reditve. Med člani so Madžari tö, šteri majo slovensko žlato ali pa je trn briga slovenska kultura. Na svetešnjom občnom zbori je predsednica navzaučim povödala: »Po deseti lejtaj vidimo, ka je našo delo zatok nej zaman bilau. Slovenci v Somboteli smo postali prava držina, v šteroj negujemo svojo materinščino. Gnesden že tisti naši člani tö gučijo slovenski, šteri so se na začetki nej vüpali nücati svojo materno rejč. Posrečilo se nam je okrepiti narodnostno zavest naši članov, spoznali smo stare porabske šege, navade, navezali smo stike s porabskimi vesnicami.« 
Slovensko drüštvo že deset lejt vküper dela z manjšinsko samoupravo, organizerali so več kak dvejstau programov. Pri tom največ dela predsednica samouprave in članica drüštva Marija Kozar. Že devet lejt odijo člani na prauško v Slovenijo, v tom cajti so gorziskali skoro cejlo matično domovino. Padašivajo se z drügimi drüštvami, najduže s Kulturnim drüštvom Avgust Pavel s Cankove, depa vsikšo leto se srečajo z vogrskim drüštvom z Goričkoga pa z Andovčani tö. Od leta 2002 majo sombotelski Slovenci svojo cimprano ižo v Škanzeni, gde majo programe vleti. (Brezi penezne pomoči sombotelske Slovenske samouprave, Zveze Slovencov, Urada za Slovence 
v sosednjih državah in po svetu v Ljubljani, Javnega sklada za narodne in etnične manjšine v Budimpešti, občine varaša Somboteu, enoga procenta porcov članov pa članarine bi drüštvo programe nej moglo organizerati.) Na svetešnjom občnom zbori so si navzauči leko poglednili kratek film o Avgusti Pavli pa njegvo spominsko sobo, večer so s koncertom končale Sombotelske spominčice. Na proslavi so se za pomauč zavalili rektori Univerzitetnoga središča dr. Kareli Gadányini pa sekretarki Zveze Slovencev Klari Fodor za dugoletno pomauč. Mali dar za spomin je daubo Drago Šiftar, generalni konzul RS, tö. Sombotelsko Kulturno drüštvo Avgusta Pavla je med najbole aktivnimi slovenskimi organizacijami na Vogrskom. Vküper drži malo skupino v veukom varaši. 
-dm



Porabje, 26. marca 2009 

6 

Starci nam pripovejdajo (3) 



»Vodau nej trbej šparati, zato ka go je Baug dau« 
V prejšnjoj številki smo že ram gorzozidali s Kozaulino Mariškov, zdaj pa demo tadale. Že mamo strejo više glave, stene kauli vrat, v künji leko küjemo na špajerti, dapa nika zato ešče fali. Brezi tauga kak človek, tak živali dugo ne morejo biti, pa ešče pop go nüca, gda mlajše krsti. Tau je voda. Do vode pa ovak ne moramo priti, samo tak, če stüdenec skopamo. Gnesden je tau že malo lakejše, zato ka mamo vodovod (vízvezeték). Prvin, gda ga je ešče nej bilau, te so pri vsakšom rami stüdenec meli, pa tak so do vode prišli. Tak ka zdaj mo te stüdenec kopali. 
• Mariška néni, kak so začnili stüdenec kopati? 
»Tak so začnili kopati, ka so najprvin vretino iskali. Bijo je za tau eden človek, šteri se je sploj razmo na tau, pa so te najprvin tauga pozvali, naj zišče vretino. Te je v rokej emo edno tašo šibo, pantovec tak na dva rasi, pa te je s tauv odo po dvauri gora pa dola. Kak koli je mrzlo bilau, baus je mogo biti, zato ka ovak je ta šiba nej vöpokazala vodau. Najprvin so skrak pri rami iskali, če so tam nej najšli, te so vsigdar bola dala kraj šli. Tau so zato tak delali, ka je vsakši na tejm bijo, naj stüdenec kak najskrjej baude. Etak njim je nej trbelo daleč odti po vodau. Pri nas je tü zato v dvauri stüdenec.« 
• Najšli so vretino, kak te tadale. 
»Potistim so te vcujstanili kopati. Stüdenec kopati je nevarno delo bilau. Najprvin so gorapostavili nogače pa valek. Na valek so krepke vauže gorazasükali, na vauže so pa te škaf gorazvezali. S tejm škafom so zemlau vögonili iz stüdenca, gda so že globše kopali. Dočas ka se je zemla nej röjšila, dočas so nej vöpatanerivali. Prvin, gda se je ešče naš stüdenec kopo, te so ga ešče s cüglami vözidali pa so ga nej patanerivali.« 
• Kak se je tau s cüglami vözidalo? 
»Pri cügli je tau baja bila, ka samo te se je leko zidalo, gda se je stüdenec že cejlak vöskopo, zato ka od spodkar ta gora so zidali. Če se je zemla rüšila, te se je nej moglo zidati, samo patanerati. Pri nas so stüdenec devet mejtrov globoko vöskopali, pa te ešče tri mejtrov je zvrtani. Tak ka dvanajset mejtrov globoki je.« 
• Kak tau mislite, ka je zvrtani? 
»Gda so devet mejtrov vöskopali, potistim so vzeli eden velki cvöder pa so tri mejtera dolazvrtali. Leko bi ešče globše tü, dapa nej je trbelo, zato ka so najšli vretino. Tau so zato delali, ka je etak lakejše bilau. Nej trbelo telko zemle vökopati, pa so itak leko prišli do vretine.« 
• Mena je malo čüdno, ka je tü v dolej tak globoko trbelo kopati. 
»Sausadje so tak meli stüdenec, ka z rokauv leko grabo, pa vöcimprano so ga meli, pri nas pa je vretina devet mejtrov globko bila. Taša je razlika, zato ka vretina tak de kak korenje drejvdjino. Dapa mi se ešče tak nejmamo kaj žaurgati, zato ka bijo taši, steri je štirdesetdva mejtrov dolaskopo pa nej bilau vode.« 
• Ka so te delali? 
»Ka bi delali, nazaj so ga zakopali. Nejso dali valati tistoma, sto njim je s šibov gledo, pa pravo, ka niža rama je vretina. Oni so se čednüvali, pa so prajli, če do oni gnauk kopali, te do na dvorišči kopali, naj pri stombaj bau stüdenec. Štirdesetdva mejtara so kopali, pa so tak mogli njati. Vejš, ka pejnaz je tau bilau, ka so ta petauna nutrazlejvali. Cejlo delo je za nikoj bilau.« 
• Kelko delavcov trbej, gda se stüdenec kopa? 
»Eden kopa, dva, trdje, šteri so pri valeki pa dva, šteriva tavozita zemlau, pa pataun mejšeta. Tak pet, šest lidi je trbelo, gda so stüdenec kopali.« 

• Kak so pataun lejvali v stüdenci? 
»Tau so nej nagnauk vlajali, liki od mejtera do mejtera so šli. Meli so taši šablon kak edna bečka, šteri se je na dva tala vzejo. Po falataj so ga z vauži v stüdenec pistili, pa te ga je tam majster vküppostavo tak nakrauglo. Kauli nje so pataun vlajali, pa dočas je tau tak ostalo, ka je pataun nej poseno. Potejn so ga raznok vzeli pa so šli niže.« 
• Eden den so kelko mejtrov skopali? 
»Tau ti ne vejm prajti, zato ka je zemla nej bila gnaka. Gde je dobro šlau, te so več naprajli, gda je pa trdo bilau pa so s čakanjom (kramp) vödombali, te  so pa menje vöskopali.« 
• Kak je s čakanjom pa z lopatov leko delo, gde je tak vausko mesto bilau? 
»Tak ka so kratki štejo meli v škiri.« 
• Meli ste v vesi, što je stüdence kopo? 
»Prvin je več bilau, na slejdnje pa že samo Zidara Djauži. Tau je žmetno delo bilau, cejli den si pod zemlauv bijo, v blati, v vudej, pa za volo tauga se je malo lidi podalo zatau.« 
• Kak so svejtili pod zemlauv? 

»Nikak nej, ka so vidli, so vidli, drugo je pa vse napamet šlau, pa itak kak zraven so vöskopali stüdenec. Nej zaman, ka so tau delali, so vsi mojstri bili.« 
• Kak so vpamet vzeli, gda so na vretino prišli? 
»Tau je vpamet vzejo, če je sto ali nej. Bilau je tak, ka je mojster na vretino parleto, pa tak se je voda vlajala, ka si je škir komaj vküppaubro. Gda so stüdenec kopali, lüstvo je tak čakalo vretino kak Mešiaša. Tau ranč taprajti ne mora, kakšno veseldje je tau bilau, gda se je voda pokazala. Ka misliš, kelko zemle je trbelo vözvlačiti, sploj pa te, gda so že trideset pa štirdeset mejtrov globoko bili. Te je lüstvo delalo, nej zdaj.« 
• Kakšni so pa tisti stüdenci bili, šteri so na cejv bili? 
»Dva fela stüdenca sta bila, eden je na kolau bejo, drugi pa na cejv. Tam, gde je stüdenec nej bejo globoki, pa je voda paulak bila, tam so te leko na cejv naprajli. Eden velki baur so vöpodrli, pa na srejdi, v poduš so ga vözvrtali.« 
• Kak se je pet, šest mejtrov poduš eden baur leko tak vözvrto, ka je lüknja ranč na srejdi bila? 
»Zato so tau mojstri delali, oni so tau že znali, kak se tau dela. Telko vejn, ka so z dva kraja vrtali, dapa kak so tau tak vküpzvrtali, ka so lüknje pasale, tau ne vejm. Gda se je baur vözvrto, te so ga notra v stüdenec postavili, na srejdi v lüknjo so pa tašo notradjali kak edna šalica, štera na dnij je ledar mejla. Kak je ta šalica gora pa dola ojdla, tak je vodau vlejkla gor. Tau je ranč tak delalo, kak gda s pumpov luft fudiš, samo tü je voda tekla. Istino, gda je süča bila, te je dostakrat tak bilau, ka mesto vode je luft fudila cejv. Tau je pa zato bilau, ka je voda že niže prišla, kak je cejv duga bila.« 
• Šteri stüdenec je bijo baukši, na cejv ali na kolau? 
»Na cejv je lakejše bilau, na kolau si pa več vode leko vöpogno.« 

• Dosta vode ste ponücali eden den? 
»Pa vejš, ka dosta. Za cejlo maro, svinje, ka smo mi nücali, ka smo polejvali, tau vse s 
tauga stüdenca šlau, pa voda nikdar nej sfalila. Tak bilau, ka smo eden valek niže pistili kanto, dapa voda je vsigdar bila.« 
• Ka tau, ka eden valek niže pistiti? 
»Gda kolau gnauk poženeš pa se vauže na valek zasüčejo, na tau pravimo, ka eden valek. Če se dvajstikrat kolau obrne dočas ka kanta do vode pride, te je tau dvajsti valekov. Tau smo na lanci zamerkano meli, gda kanta do vode pride.« 
• Dobro vodau ma vaš stüdenec, je za piti? 
»Pa vejš, ka dobra. Paulak smo tü pri pauti pa v leti vejn nega taši den, ka bi nej prišli pa prosili vodau za piti. Prvin, gda so ešče s konji vozili, dostakrat so stanili pri nas konje napajat.« 
• Vi ste nej tak prajli, kak v Sloveniji Gorenjci, šteri so tak skaupi. Oni tašoga reda tau pravijo, ka idte k sausedi, zato ka on baukšo vodau ma. 
»Nej, mi smo njim vsigdar dali. Zato ka tau pravijo, z vodauv nej slobaudno šparati, zato, ka go je Baug dau.« 
Karel Holec 
Porabje, 26. marca 2009 

7 


SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 
Tam na robej gouške raste eden stari orej. Ranč na tistom mesti, kak najraj lejčejo srake. Pa vküper z njimi sraka Črnamlaka tö. Srake so najbole srečne, gda oreji začnejo doj kapati z vejk. Te so najbole srečne. Paškijo se, stera vse več pa več orejov v svoje gnejzdo znosi. Tiste, ka največ orejov naberejo, tiste so po tis-tom najbole gizdave. Potejm tak srakajo, tak raščijo, ka se čüje vse do Monoštra pa do Sobote. Prva lejta je tou sraka Črnamlaka tö delala. Tou, ka je gor brala oreje pa se paškila z njimi v gnejzdo. Za en čas pa njoj je tou više prišlo. 
-Vsikšo leto gnako, vsikšo leto samo ta nebeska sila, vsikšo leto sam ge tista, ka največ orejov v gnejzdo znosim, si je brodila pa si tadale brodila, ka naj naredi, ka de ovak kak vsikšo leto. - Nemo več skur cejli mejsec orejov brala, si je eške prajla pa odletejla nikam inan. Druge srake so sploj nej vpamet vzele, ka go nega. Kak bi go pa vpamet vzele, če pa so tak silne bile z gorbranjom orejov. Depa sraka Črnamlaka je vejdla, ka nika iške. Vejdla je, depa neje vejdla, ka iške. Zato se je zdignila visko na nebo, ka je leko vidla daleč koulivrat. 



OREJ 


Lejtala je više eške nej najbole poznane krajine. Pa je vidla dosta orejov, ka rastejo bole na samouči. Tam so se srake tö šle, stera več orejov gora vzeme. Raščale so eške bole kak srake iz njene doline. Pa je letejla tadale. Nagnouk je nika zaglednola. Neje bila gvüšna, če dobro vidi. Zato se je spistila malo bole niže. Vej je pa dun dobro vidla! Srce njoj je skur vöskoučilo, tak je srečna gratala. Neje vedla, ka je iskala, depa zdaj je vedla, ka je tisto najšla. Srejdi male gouške je stau eden trno stari ram. Že se je vküper sünjavo. Pri rami pa je rasto eden orej. Na, vej eške itak raste. Pa je ene srake nej bilou. Bila je tiüča kak vnoči na cintori. Depa tou je eške nej bilou vse. Neje sraka Črnamlaka zatoga volo tak nebesko srečna gratala. Nej, nej, sploj nej! Oreji, ka so ležali na travi kouli drejve, so bili velki kak djajca. Ja, kak djajca velki oreji, nej pa tisti drouvni domanji. Tak včasin je gor pobrala najvekšoga pa kak strejla odletejla nazaj v domanjo krajino. Od srca rada bi raščala po srakino, depa je nej mogla. Leko bi njoj orej vö s klüna spadno pa bi ga kakša druga sraka dobila. Zato se je zmirila. 
-Vej eške bou čas za gizdavost, vej do že vidle moje 
srakove sestre, stera je gé najbole prava sraka, si je prajla pa se vsela v svoje gnejzdo. Tam je zdaj začnola tak na glas srakati, ka so tak nagnouk vse druge srake enjale raščati. Samo so se obrnoule prouti njenomi gnejzdi. Vse nagnouk ji je začnole brigati, ka se je zgodilo, ka je gé za nevoule, ka je pa včinila. Pa so brž vse odletele prouti njej. Sedle so se po vsej vejkaj kouli njenoga gnejzda. Nika je nej prajla, samo je s klünom zdignila velki orej pa njim ga pokazala. Gda so ga srake vidle, so začnole tak raščati, ka se je čülo od Pešte pa do Lublane. Depa tou je nej bilou gizdavo srakanje. Nej, tou je bilou nevoškeno srakanje. Tak so nevoškene gratale, ka so na mejri njale domanji orej, pa so se začnole zaganjati es pa ta pa iskati, na sterom mesti rastejo tak kusti oreji. Eške so ga nej najšle. Zato spod njihovoga domanjoga oreja vsigdar dosta orejov ostane. Sploj je več ne berejo. Iškejo pa iškejo kuste oreje, sraka Črnamlaka pa njim neške povedati, na sterom mesti rastejo. Tak je samo una leko gizdava zavolo kustoga oreja. 
Miki Roš 

Lüblene moje, dragi moji, vörvlem, ka ste vredi, zdravi pa dobri v vaši srcaj. Tou pa zato, ka sam ge nej takši, kak vam želejm, naj ste gé. Tou pa zato, ka je nej vredi. Nika je nej vredi! Kak prvo, néde mi delo. Nikak nika čednoga si ne morem zbroditi, ka naj delam, ka naj delam, ka de vredi. V slüžbi se korimo pa li samo korimo pa ne vejmo, kak naj dobro pa vredi delamo. Ja, recesija pa kriza se je potegnola v naša tejla pa glave tö. Ranč več niške nema vole v krčmej gučati od te krize. Vej je pa nej samo tou! Nikše vole nega več, naj se kaj vömini. Nikše vole nega, naj se kaj kama tadale gene. Tak sam ge tö nut spadno v tou gousto župo, v steroj človek ne more plavati pa se njemi samo na 
noge pa roke keli. 
vuja, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa se ranč več nika ne zglasi. Pa naj zdaj ge nika pišem v tejm Pismi iz Sobote!? Kak naj kaj čednoga sploj pišem!? Kak naj volo mam!? Stoj mi sploj leko pomore? Ge sam pa vam škeu takšno lejpo pripovejst napisati. Pripovejdo bi vam od ednoga pojba, kak je trno vrli biu pa je emo edno deklino najbole rad na svejti. Vej je una njega tö rada mejla. Depa drugi moški so se njoj tö vidli. Zatoga volo je biu pojep, ka jo je tak rad emo, trno žalosten. Tadale bi vam pripovejdo od toga, ka go je eške tadale rad emo, kakoli je una delala. 
-Vej z lejtami gora pride, ka je gé prava lübezen, se je zgučavo sam s seuv. Lejta pa so šla tadale, tak kak Je odišla, ka je leko znouva k njemi nazaj prišla. Pa bi vam leko tadale pripovejdo, kak je pojba, zdaj že možakara tou bolelo. Bolelo, kak pekel! Pa bi tou šlou tadale, če bi una nej betežna gratala. Trno betežna je gratala. Mejsec, dva, tri mejsece, pou leta je bila v posteli. Njeni pa njoj je dvoro, je emo skrb za njou, samo naj nazaj zdrava grata, samo naj de mejla nazaj rdeča lica, znouva veseli glas. Človekova natura pa je trno čüdna gé. Pojep, zdaj že možakar, je veseli biu, ka je zavolo betega zdaj dun samo pri njemi bila. Po drugoj strani pa ga je vmarjala žalost zavolo njenoga betega. Ja, od toga bi vam tö leko pripovejdo. Pa bi vam tadale vöovado, kak se je vse vküper zgotouvilo. Če bi emo volo, bi zvedli, ka je Pa je več nej odišla od svojga lüboga. V betegi je spoznala, sto jo rejsan rad ma, sto je tisti, ka njoj je pomago. Zdaj je rejsan samo njegva bila. Depa človekova natura je rejsan čüdna. Pomalek je njegva lübezen začnola vgašüvati. Gda je gratala vcejlak njegova, gda se je več nej mogo vsikši den trgati za njeno lübezen, je njegva lübezen bila vse bole tenka, vse bole blejda. Pa bi tadale od mene zvedli tou tö, kak ga eden den samo nej bilou domou. Za tri dni je prišo na dveri. Trno ga je bila vesela, zvün toga pa je vejdla, ka je biu pri ednoj drugoj. Tak je pomalek šlou tadale. Vse menje je biu pri njoj, vse več so ga začnole migati druge ženske. Pomalek je do svoje indašnje velke lübezni nej čüto nika več. Una, una pa ga tistom bi njemi pokazala, kak ga rada ma. Skrb bi mejla zanga, bi njemi dvorila pa vračila. Depa un je biu zdrav kak gedro. Tak zdrav, ka ga ednoga dneva sploj več nej bilou domou. Una pa ga je čakala, čakala pa se nej včakala, ka pride nazaj. Lejta pa so tekla tadale, kak tadale teče naša Raba. Rejsan, ne morem pa ne morem vam napisati, ka je svoj žitek skončala na eden trno lejpi sprtolejten den. Najšli so jo v Rabi, ka je tekla tak, kak tečejo naša lejta. Od njega pa je niške več nigdar nika nej zvedo. Pravijo, ka živé nin daleč s trno mlado ženo. Nema go rad, depa lepou njemi je z njou. Gda mo boukše volé, vam mo pripovejdo tou pripovejst. Do tistoga dneva pa mi bojte zdravi, lejpi pa 


Doma je ranč tak. radi, radi se mejte. Mlajši se neškejo leko zdavnik bila mouž pa žena. gratala. Nej vcejlak, kak je bila ga je škejla samo za sebe. Depa včiti, žena Depa neje časa bilou za tou. prva, depa dun je leko znouva tou je več nej bilou mogouče. Miki Roš s a m o Kakši den ali dva sta vküper bila ojdla, delala pa se smedjala. Nej, Zato si je želejla, naj on tö be-n i k a pa je una znouva kama odišla. kak pred betegom, depa dun. težen grata, kak je una bila. Po 
Porabje, 26. marca 2009 

naša Raba tadale teče. Že bi 


po dugi, dugi mejsecaj zdrava je mejla vse bole rada, vse bole 


PETEK, 27.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: TOM SAWYER, 
Iz Muzeja Avgusta Pavla 



Ladica za cügeu 
V 11. št. Porabja so Kozaulina Mariška (Marija Kovač) z Otkauvec pripovejdali o tome, kak so gnauksvejta cügle redli. V monoštrskom muzeji mamo edno »ladico« za cügeu (inv.št. 83.2.381), s štero so »sirauvi cügeu« redli. Na starom kejpi, šteroga smo na pausado dobili od strine Van
11.55 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MUSSOLINI -VELIKI ZAPELJIVEC, NEMŠ. DOK. ODD., 
14.05 PIŠČALKA, DOK. FELJTON, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŠKRAT, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 
17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: VALPURGINA NOČ ALI ENA ČIST NORMALNA FAMILIJA, HUM. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.03.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 27.03.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 10.55 TV PRODAJA, 11.25 GLASNIK, 11.50 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, MITJA FICKO -PRISTAN I. (2006), 12.00 UMETNI RAJ, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 ČRNO BELI ČASI, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.03.1991, 13.35 TV PRODAJA, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 15.30 MULČKI, OTR. SER., 16.05 TV PRODAJA, 16.35 MINUTE ZA ..., 17.05 ŠTUDENTSKA, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 19.00 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA S PESNIKI: MIROSLAV KOŠUTA, 20.00 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 21.30 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 
22.20 VRATA RAJA, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL *** 
SOBOTA, 28.03.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: NAKUPOVANJE, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., MRZLI SEVERNI TEČAJ, OTR. NAD., 9.05 BUNKEC, ŠVED. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 
12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 BACEK JON, RIS., 13.55 DEŽNIK, MORDA LJUBEZEN, KRATKI FILM, 14.10 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.20 HEJ, GOSPOD, FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.15 
OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 

18.10 
Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 

19.00 
DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MOŠKA STVAR, AM. FILM, 


22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 HRI-BAR, 23.45 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.03.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL 
SOBOTA, 28.03.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.03.1991, 9.50 POLEMIKA, 10.55 POSEBNA PONUDBA, 11.15 MINUTE ZA ..., 11.45 ŠTUDENTSKA, 12.10 SV. POKAL V BIATLONU, ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 13.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 15.00 TV PRODAJA, 15.35 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 17.10 BELFAST: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO: SEVERNA IRSKA -POLJSKA, 19.00 CIRCOM OPEN AIR: GAL IN GALERISTI, 20.00 MARIBOR: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO: SLOVENIJA -ČEŠKA, 23.00 BOKS, PRIJATELJSKI DVOBOJ: ZAVEC -ZIEMLEWICZ, 23.30 BLEŠČICA, 
0.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.30 LEGENDA O BOKSARJU, AM. FILM, 2.50 
ZABAVNI INFOKANAL *** 
NEDELJA, 29.03.2009, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, 9.50 MULČKI, OTROŠKA SERIJA, 10.15 ČAROBNO DREVO, POLJS. OTR. NAN., 10.50 MINUTE ZA ..., 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 
15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 KRIV, FR. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.03.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
1.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 29.03.2009, II. SPORED TVS 

6.05 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.03.1991, 7.45 GLOBUS, 8.15 TRANZISTOR, 8.50 LYNX MAGAZIN, 9.20 TV PRODAJA, 9.50 KOROŠKA POJE 2009, 10.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.55 SV. POKAL V BIATLONU, SKUPINSKI START (M), 11.50 TURBULENCA: RAZLIKE MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI, 12.55 SV. POKAL V BIATLONU, SKUPINSKI START (Ž), 13.50 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO: SLOVENIJA -ČEŠKA, 15.45 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 17.25 VELENJE: ROKOMET (M), PRVA TEKMA ČETRTFINALA POKALA EHF: GORENJE -SILKEBORG, 
20.00 KOKAINSKI DNEVNIKI ALEXA JAMESA, ANG. DOK. ODD., 20.50 PODKRALJI, IT. NAD., 21.40 UKRADENO ŽIVLJENJE, ANG. NAD., 22.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET -GRUPO CORPO, BRAZILSKO PLESNO GLEDALIŠČE, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL 
*** 
PONEDELJEK, 30.03.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.35 ODDAJA ZA OTROKE, 9.55 MULČKI, OTR. SER., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: ŠKRAT, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.10 VELIKANI HIMALAJE -K2, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 REŠEVANJE REDKIH KOKOŠI, AVSTRAL. ODD., 13.55 ZLATOLASKA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.10 MRZLI SEVERNI TEČAJ, OTR. NAD., 16.30 BINE: NAKUPOVANJE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.10 FRASIER, AM. HUM. NAD., 
21.30 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PODOBA PODOBE, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.03.1991, 1.15 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 30.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.20 TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 SLOVENSKI UTRINKI, 15.20 POSEBNA PONUDBA, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.03.1991, 15.50 OSMI DAN, 16.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 19.00 CIAK JUNIOR: NE POVEJ MAMI, KRATKI FILM, 19.15 BELA GOSPA, MLAD. NAD., 20.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 
22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK, 22.45 KLAVIRSKI BLUES, 
AM. DOK. FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL *** 
TOREK, 31.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 STRAHEC PLUFF, 9.25 MARIJA LUCIJA, 9.40 MRZLI SEVERNI TEČAJ, OTR. NAD., 10.00 NAKUPOVANJE, LUTK. NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 12.00 VEČERNI GOST: KEITH MILES, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.25 POTPLATOPIS, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 INVAZIVKE, DOK. ODD., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS.; HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 
19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 POZABLJENI OTOK, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KULT SAMOMORILSKIH NAPADALCEV, ANG. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 INVAZIVKE, DOK. ODD., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 31.03.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 31.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.35 NLP, 11.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.35 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 CITY FOLK, 14.05 BLEŠČICA, 14.35 STUDIO CITY, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 31.03.1991, 15.55 MINUTE ZA ..., 16.25 TV PRODAJA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 
18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN: KOROŠKA, 19.20 KOROŠKA POJE 2009, 20.00 MUZIKAJETO: INDIJA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: LUDVIK XIV. PREVZAME OBLAST, FR. FILM, 23.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.00 TRANZISTOR, 0.35 VELIKO POTOVANJE, FR. FILM, 
2.20 ZABAVNI INFOKANAL *** 
SREDA, 01.04.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.30 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 
10.00 
PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.15 POTPLATOPIS: MORNAR NA KOLESU, 10.35 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 

11.25 
INVAZIVKE, 12.00 POZABLJENI OTOK, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 


17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 FERRARI, IT. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.04.1991, 1.40 DNEVNIK, 
2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
SREDA, 01.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 KOROŠKA POJE 2009, POSVETILO PAVLETU KERNJAKU, 11.50 SOZVOČJE SVETOV, A. CORELLI: CONCERTO GROSSO OP. 6, 12.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 
13.00 SPET DOMA, 14.45 HRI-BAR, 15.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.04.1991, 16.10 PRAVA IDEJA!, 16.35 TV PRODAJA, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.30 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 19.00 KMETJE, POLJS. LIT. NAD., 20.00 BELFAST: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010: SEVERNA IRSKA -SLOVENIJA, 23.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010: ČEŠKA -SLOVAŠKA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL 
*** 

ČETRTEK, 02.04.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.15 MAINA SOFIE IN ISKANJE ZLATEGA JELENA, DANS. NAD., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 AMALIJA, RIS., 16.10 SKRIVNI PRIJATELJ, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 VETER SE POŽVIŽGA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 02.04.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
1.10 INFOKANAL 

ČETRTEK, 02.04.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.15 TV PRODAJA, 11.45 GLOBUS, 12.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 02.04.1991, 12.40 ŽIVI!, FR. DOK. SER., 
13.35 KOKAINSKI DNEVNIKI ALEXA JAMESA, ANG. DOK. ODD., 14.30 REŠEVANJE REDKIH KOKOŠI, AVSTRAL. ODD., 15.00 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 KMETJE, 20.00 PREVAJALKA, ŠVIC. -RUS. FILM, 21.30 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 22.20 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 0.00 ZABAVNI INFOKANAL 


sila na pejsek. Gda so sirauvi cügli na sunci malo posenili, so je v „štausline« klali pa z ritonjami dojpokrili in tadale sišili štiri kedne. Po tistom so en den vküpernosili in vküpsklali šest peči pa cügle vözožgali. Cügle za Vankino ižo na Gorenjon Siniki so redli od 1938. do 1940. leta, ižo pa zozidali leta 1941. 
-mkm-


MUZEJ AVGUSTA PAVLA 
V MONOŠTRU 

Stalne razstave: 
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, 
Slovenci v okolici Monoštra 
Občasna razstava: 
Ruta in predpasnik 
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767. 
Vodstvo v slovenščini! 

Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  
študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. 

Podprite s svojim obiskom edini slovenski 
muzej na Madžarskem! 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ČASOPIS

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič