URADNI LIST
i
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 37___________Ljubljana, petek 18. decembra 1981
1662.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena, v skladu s tretjim odstavkom 74. člena zakona o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79) sklepajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, območni zbori odvetnikov in občinske skupščine
DRUŽBENI DOGOVOR o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
1.	člen
S tem družbenim dogovorom določamo udeleženci osnove in merila za ugotavljanje cene posameznih storitev pravne pomoči in osnove in merila za druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ki se ne more vrednotiti po posameznih storitvah pravne pomoči.	,
2.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo zagotavljali in ukrepali, da bodo uporabnici in izvajalci v svobodni menjavi dela s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določili cene posameznih storitev pravne pomoči oziroma povračila za vloženo delo v skladu z osnovami in merili, določenimi s tem družbenim dogovorom
Območni zbori odvetnikov se zavezujejo, da bodo pri sprejemanju tarife- za storitve pravne pomoči dosledno upoštevali osnove in merila, določena s tem družbenim dogovorom
3.	člen
Zaradi usklajenega vrednotenja Storitev pravne pomoči bodo udeleženci zagotovili, da bodo storitve pravne pomoči v samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in v tarifi za storitve pravne pomoči razvrščene po vrstah (skupinah) glede na njihovo družbeno pomembnost in zahtevnost.
4.	člen
Udeleženci bodo zagotovili, da se bodo v smislu prejšnjega člena razvrstile kot družbeno bolj pomembne zlasti tiste storitve pravne pomoči, s katerimi se prispeva k zagotavljanju varstva samouprav* nih pravic delovnih ljudi, samoupravljanja in družbene lastnine; te' storitve, pravne pomoči se glede na njihovo družbeno pomembnost lahko vrednotijo višje od drugih storitev pravne pomoči.
5.	člen
Pri vrednotenju zahtevnosti posameznih vrst storitev pravne pomoči se bodo upoštevale naslednje osnove:
—	čas, ki je potreben za opravo posamezne storitve pravne pomoči;
—	odgovornost za opravljeno storitev pravne pomoči;
—	stopnja strokovne zahtevnosti.
Cena 15 dinarjev _____________Lelo XXXVIII
Pri vrednotenju potrebnega časa za opravo posamezne storitve pravne pomoči se upošteva tisti čas, ki je poprečno potreben za tako vrsto storitve, ki se najpogosteje zahteva pri dajanju pravne pomoči.
Pri vrednotenju odgovornosti se upošteva pomembnost ogroženih dobrin, pravic ali spornih razmerij, k varstvu katerih naj prispevajo posamezne storitve pravne pomoči, vrednost obravnavane zadeve ali spornega predmeta in možne škodljive posledice, ki bi lahko nastale za uporabnika in izvajalch pravne pomoči zaradi nepravilnega dajanja pravne pomoči.
Stopnja strokovne zahtevnosti se vrednoti glede na delovne izkušnje, ki so potrebne za pravilno in kvalitetno opravljanje posameznih storitev pravne pomoči, raznovrstnost pravnih znanj in zapletenost posamezne storitve pravne pomoči.
y	6. člen
Če se pri dajanju pravne pomoči zahteva kakšno posebno strokovno znanje s področja naravoslovja, tehnologije, medicine, družboslovja in podobnih področij, ali poznavanje tujega prava ali tujega jezika, se te zahteve določijo kot dopolnilna merila za vrednotenje posameznih storitev pravne pomoči in se zaradi njih lahko poveča cena teh storitev oziroma povračilo za opravljeno delo do 100 °/o.
7.	člen
Udeleženci bodo zagotovili, da bodo storitve pravne pomoči s tistih pravnih področij, za katera je odvetnik opravil specializacijo na podlagi 22. člena zakona o pravni pomoči, vrednotene višje, vendar ne več kot za 30 °/o.
8.	člen
Pri dogovarjanju o ceni storitev pravne pomoči oziroma povračilu za vloženo delo in pri določanju tarife za storitve pravne pomoči se osnove in merila iz 4. do 7. člena tega dogovora upoštevajo tako, da se zagotovijo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo;
—	materialni stroški;
—	amortizacija;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti ter izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka;
—	sredstva rezerv.
9.	člen
Pri določanju višine sredstev za osebne dohodke odvetnikov in delavcev v delovnih skupnostih odvetnikov in odvetnikov posameznikov ter pri njih zaposlenih delavcev za redni delovni čas se upošteva raven osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge, ki so po vrsti, zahtevnosti, količini in kakovosti ter pogojih dela primerljive z opravljanjem storitev pravne pomoči.
10.	člen
Pri ugotavljanju^ višine materialnih stroškov se upoštevajo samoupravno • dogovorjeni normativi tistih materialnih stroškov, ki se lahko normirajo, za druge stroške pa izkušnje iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememo v obsegu dela in dejanskih stroškov oziroma nabavnih cen.	>
11.	člen ,
Za ugotavljanje višine amortizacije se upoštevajo z zakonom predpisane stopnje amortizacije vrednosti osnovnih sredstev na podlagi standarda osnovnih sredstev.
12.	člen
Za ugotavljanje višine sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb In drugih obveznosti in izdatkov se upoštevajo merila, določena s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in zakoni.
13.	člen
Potrebni obseg sredstev za skupno porabo se ugotovi na podlagi višine sredstev za skupno porabo na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih preteklega leta, povečane za plansko predvideno povečanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritvami.
14.	člen
Sredstva rezerv se zagotavljajo v višini, določeni s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med uporabniki in izvajalci pravne pomoči, vendar pa najmanj v višini, ki jo določa zakon.
15.	člen
-k. Tarifa za storitve pravne pomoči iz drugega odstavka 15. člena zakona o pravni pomoči, ki sfe sprejme v skladu s tem družbenim dogovorom, se najkasneje do 1. marca vsakega leta spremeni v sorazmerju z gibanjem vrednosti oziroma cen posameznih elementov iz 8 člena tega družbenega dogovora.
16.	člen
Za izvajanje tega družbenega dogovora udeleženci oblikujejo komisijo, v katero imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enega predstavnika, vsak območni zbor odvetnikov oziroma vsako združenje pravne pomoči po enega predstavnika in občinske skupščine z območja delovanja posameznega zbora odvetnikov po enega predstavnika.
Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so zlasti, da:
—	daje obvezne razlage tega dogovora;
—	spremlja izvajanje tega dogovora in po potre-
bi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje:	'	,	^
—	pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora;
—	opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem tega dogovora.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo komisiji zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi komisija.	č
Udeleženci soglašajo, da bo administrativna in tehnična opravila za komisijo opravljal. Republiški sekretariat -za pravosodje, upravo in proračun.
17.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev.
18.	člen
Posamezni območni zbor odvetnikov je udeleženec tega družbenega dogovora, dokler se za njegovo območje ne ustanovi združenje pravne pomoči. Združenje pravne pomoči prevzame z dnem ustanovitve vse pravice in obveznosti iz tega družbenega dogovora.
19.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, vsi območni zbori odvetnikov in večina občinskih skupščin ter ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
20.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 750-01/80-2
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Območni zbori odvetnikov: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto ter skupščine občin:. Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Lendava. Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljaha Center, Ljutomer, Logatec, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tolmin* Trebnje, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
1663.
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona o , davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) izdaja direktor republiške uprave za družbene prihodke
PRAVILNIK
o	spremembi pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev
1'. člen
V 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in; iz intelektualnih storitev (Uradnf Ust SRS, št. 40/70, 10/72, 1/75, 2/77, 23/77 in 38/79) se znesek »500.000 din« nadomesti z zneskom »800.000 din.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januar a
1982.
St. 401-2/81
Ljubljana, dne 7. decembra 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
t
1664.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
PREGLED
stopenj davkov iz osebnega dohodka id stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1932
1.	Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so:
		■ -			Občinska skupnost otroškega varstva									Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	O 1 'r	
d d S	Občina	Rep. davek Iz OD delavcev	ObČ. davek iz OD delavcev	Zveza skupnosti otroškega varstva i	po domicilu	po delovnem mestu	Izobraževalna skupnost	Kulturna skupnost Slovenije	j ObCinska kulturna j skupnost	sl Ik 3 Ti n H w	3 || Ta - 3 C0 A A W 1 = as	Skupnost socialnega skrbstva	Skupnost zdravstvenega varstva		im g-* 5« i »T« N = 8i	«■2 •— > n v a a 3.2 Sa
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	u	12	13	14	15	16	17
1. Ajdovščina		i	0,50	1,16	1,54	1,60	6,19	0,56	0,53	0,05	0,79	1,26	1,10	11,34	12,42	27,62
2.	Brežice	i	0,50	1,16	1,32	1,15	5,81	0,56	0,48	0,05	0,35	1 07	1,12	11,34	11.14	25.91
3. Celje		i	0,50	1,16	1,57	1,72	5,26	0,56	1,03	0,05	0,77	1,01	1,37	11,34	11,75	27,34
4.	Cerknica	i	0.50	1.16	1,48	1.19	4,81	0,56	0,35	0,05	0,20	1,14	1.35	11,34	10.09	25.13
5. Črnomelj		i	0,50	1,16	1,61	1,29	6,58	0,56	0,35	0,05	0.23	1,24	1,17	11,34	12,12	27,08
6.	Domžale	' i	0,50	1,16	1,44	1,36	4,72	0,56	0,42	0,05	0,40	0.82	1.25	11,34	9.91	25.02
7. Dravograd		i	0,50	1.16	1.24	1,86	5.59	0,56	0,33	0.05	0.24	1,37	1,02	11.34	10.88	26,26
8.	Gor. Radgona	i	0,65	1.16	2.22	1,25	6,28	0,56	0,33	0 05	0.19	0.81	1.05	11.34	12.09	26.89
9. Grosuplje		i	0,50	1,16	0,98	1.25	6,37	0,56	0,47	0,05	0.22	0,72	1.55	11.34	10.87	26.17
10.	Hrastnik	i	0.50	1,16	1,26	1,22	6,04	0,56	0,67	0.05	0,37	0,75	1,47	11,34	11,20	26,39
11.	Idrija	i	0,50	1.16	1,20	1,34	7,00	0,56	0.66	0,05	0,60	1,25	1,30	11,34	12,82	27.96
12.	Ilir. Bistrica	i	0.50	1,16	1,45	1.57	6,10	0,58	0,25	0,05	0,21	1,30	1,16	11,34	11,42	26,65
13.	Izola	i	0,50	1,16	2,62	1,30	4.91	0,56	0,68	0,05	0,66	1,24	1.36	11.34	12,22	27.38
14.	Jesenice	■i	0.40	1,16	1.07	1.26	5.77	0,56	0,42	0,05	0,53	0,61	1,16	11,34	10.41	25.33
15.	Kamnik	i	0,10	1.16	1,45	1,50	4,77	0,56	0,52	0,05	0,42	0.59	1.38	11.34	9.46	24.64
16. Kočevje		i	0.5U	1.16	1.92	1,36	4,71	0,56	0,35	0,05	0.29	0,72	1,22	11.34	10.10	25.18
17.	Koper	i	0.50	1.16	1.87	1.46	5.23	0,36	0.93	0,05	0,49	1,33	1.06	11.34	■12.06	27.08
18.	Kranj	i	0.50	1.16	1,39	1,23	5.47	0.56	0,55	0.05	0,45	0.74	0,92	11.34	10.71	25 36
19.	Krško	i	0.50	1.16	1,03	1.45	6.50	0,56	0,43	0.05	0,35	1,08	2.23	11.34	11 50	27.(8
20.	Laško	i	0.50	1,16.	1,09	1.24	6,70	0,56	0.22	0,05	0.24	0,82	1,29	11 34	11.18	26,21
21.	Lenart	i	0,50	1,16	1,87	1,30	6.10	0,56	0.68	0.05	0,20	1,29	0.71	11.34	12.20	26. i6
22.	Lendava	i	0.50	1.16	1,41	1,26	5,42	0,56	0,40	0,05	0.19	0,84	1,16	11,34	10 37	25.29
23	Litija	i	0,50	1,16	1,69	1,21	6.24	0,56	0,40	0,05	0.29	1,00	1.27	11.34	11.73	26,71
24. t	Ljubljana Bežigrad	i	0.50	1,16	1.69	1,37	4,93	0,56	1,26	0.05	0.52	0.72	1,16	11,34	11,23	26.26
25.	Ljubljana Center	i	0,50	1,16	1,69	1,37	4,93	0,56	1,26	0,05	0.52	0.72	1,16	11,34	11,23	26,26
26.	Ljubljana MOste Polje	i	0 50	1,16	1.69	1.37	4,93	0,56	1,26	0,05	0.52	0.72	1,16	11,34	11,23	26.26
27.	Ljubljana Šiška	i	0,50	1,16	1,69	1,37	4,93	0,56	1,26	0,05	0,52	0.72	1,16	11,34	11,23	26,26
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	i	0.50	1.16	1,69	1.37	4,93	0,56	1,26	0.05	0.52	0.72	1,16	11,34	11 23	26.26
29.	Ljutomer	i	o.ro	1.16	1.49	1.23	6.25	0.56	0 35	0,05	0.18	1,06	0,88	11.34	11.44	26 05
30.	Logatec	i	0 50'	1.16	1.63	2.03	5,77	0.56	0 33	0,05	0.30	0.96	1,19	11 34	11 10	26 32
31.	Maribor	i	0.50	1,16	1,30	1.31	5.24	0,56	0.83	0,05	0.51	0.81	1,12	11.34	10 80	25.73
32.	Metlika	i	0.50	1.16	0,90	1.90	5.91	O.ršl	0.35	0,05	0.53	1,13	0,90	11,34	10 93	26 23
33.	Mozirje	i	0.50	1.16	0.86	1.43	5.75	0.50	0.45	0.05	0.31	1.25	0.43	11.34	10,73	25,09
34.	Murska Sobota	i	0.50	1.16	1,66	1,41	5.36	0 56	0.37	0,05	0.31	U2	1,17	11,34	10.93	20 01
35.	Nova Gorica	i	0.50	1.16	1.19	1.25	6.16	0.50	1.08	0.05	0.48	0,89	1.22	11.34	11 91	26.38
36.	Novo mesto	i	0 50	1.16	1.21	1,74	6.90	0.50	0,67'	0.05	0.41	1,05	1.02	11.34	12 35	27 61
37.	Ormož	i	0.50	1.16	1,54	1.24	4.62	0.58	0.39	0,05	0.30	1,26	1,20	11 34	10.22	25.16
38.	Piran	i	0.50	1.16	1.81	1.36	4.87	0.56	0.94	0.05	0.32	1,36	1.06	11.34	11 41	26 33
39.	Postojna	-	i	0 50	1.16	1 37	1.21	5 70	0.56	0.58	0.05	0.51	0,99	0.87	11 34	11 26	25 84
*0.	Ptuj	i	Q,r>0	1.16	0.85	1.25	4,92	0,56	0,01	0.05	0.23	1.38	1.07	11.34	10.10	24.92
41.	Radlje ob Dravi	i	0.50	1,16	1.21	1,45	6,15	0,56	0.24	0,05	0,19	1,28	0.80	11.34	11,18	25,93
1	2	3	4	5	6	7	8	y	10	11	12	13	14	15	16	17
42.	Radovljica	i	0,15	1,16	1,25	1,52	5,28	0,56	0,38	0,05	0,50	0,75	0.92	11,34	9,96	24,90
43.	Ravne na															
	Koroškem	i	0,50	1,16	0,86	1,26	5,14	0,56	0,60	0,05	0,54	0 84	1,56	11,34	10,09	25,41
44.	Ribnica	i	0,50	1,16	1,15	1,07	5,77	0,56	0,37	0,05	0.48	0,88	1,33	11,34	10,76	25,66
45.	Sevnica	i	0,50	1.16	1,68	1,24	6,48	0,56	0,78	0,05	0,66	1.13	1,25	11,34	12,84	27,83
46.	Sežana	i	0,50	1.16	1,09	1,29	6,35	0,56	0,99	0,05	0,30	1.17	1,36	11,34	12,01	27,16
47.	Slov. Gradec	i	0,50	1,16	1,04	1,35	6,30	0,56	0,47	0,05	0 33	0.94	1,14	11,34	11,19	26,18
48.	Slov. Bistrica	i	0,40	1,16	1,56	1.54	5,73	0,56	0,28	0,05	0,29	1.34	0.99	11,34	11,21	26,24
49.	Slov. Konjice	V'0,75		1,16	1,03	2,15	6,96	0,56	0,29	0,0o	0.35	1,13	1,23	11,34	12,12	28,00
50.	Šentjur	*	1	0,50	1,16	2,04	1,24	6,06	0,56	0,37	0,05	0,26	1,26	1,47	11,34	12,10	27,31
51.	Škofja Loka	1	0.50	1,16	2,27	1,81	6,66	0,56	0,37	0,05	0,48	0.75	0,88	11,34	12.64	27,83
52.	Šmarje	1	0,50	1,16	0,97	1,63	6,01	0,56	0,25	0,05	0,18	1,29	1,61	11,34	10,81	26,55
53.	Tolmin	1	0.50	1,16	1,50	1,00	5,98	0,56	0,59	0,05	0,44	1,63	0,70	11,34	12,25	2645
54.	Trbovlje	1	0,50	1.16	1,21	1,47	5,45	0,56	0,74	0,05	0,53	1,12	1,40	11,34	11,16	26.53
55.	Trebnje	1	0,50	1,16	0,91	1,24	7,82	0,56	0,44	0,05	0,23	1,29	1,35	11,34	12,80	27,89
56.	Tržič	1	0,50	1,16	1,32	1,42	4,65	0,56	0,51	0,05	0,45	0 90	1.11	11,34	9,94	24,97
57.	Velenje	1	0,50	1,16	1,05	1,26	6,02	0,56	0,52	0,05	0,45	0,55	1,38	11,34	10,70	25,84
58.	Vrhnika	1	0,50	1,16	1.35	0,98	6,07	0,56	0.39	0,05	0.36	0,70	1,28	11,34	10,98	25,74
59.	Zagorje	1	0.50	1,16	0,98	1,19	5,53	0,56	0,66	0,05	0,37	1,07	1,21	11,34	10,72	25,62
60.	Žalec	1	0,50	1,16	1,25	2,17	5,91	0,56	0,42	0,05	0,33	0,96	1,02	11,34	10,98	26,67'
2.	Stopnje prispevkov iz dohodka so:
A.	Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka:
a)	Skupnosti zdravstvenega varstva
b)	Skupnosti za zaposlovanje
Zap. št. ■ I	Skupnost zdravst- venega varstva	Skupnost za zaposlovanje
i	a	3	4
1. Ajdovščina	11,23	0,23
2. Brežice	10,68	0,27
3. Celje	10,88 '	0,20
4. Cerknica	8,46	0.24
5. Črnomelj	11,02	0,24
6. Domžale	10,04	0,21
7. Dravograd	8,51	0,28
8. Gornja Radgona	10,07	0,25
9. Grosuplje	9,65	0,18
10. Hrastnik	10,83	0,25
11. Idrija	10,37	0,27
12. Ilirska Bistrica	10,80	0,27
13. Izola	8,38	0,22
14. Jesenice	8,60	0,19
15. Kamnik	8,66	0,22
16. Kočevje	8.75	0,23
17. Koper	9,60	0.24
18. Kranj	7,88	0,23
19. Krško	8,42	0,23
20. Laško	11.72	0,27
21. Lenart	10,07	0,24
22. Lendava	10,60	0,24
23. Litija	11.09	0,23
24. Ljubljana Bežigrad	8.65	0.19
25. Ljubljana Center	8.65	0,19
26. Ljubljana Moste-Polje	8,65	0,19
27. Ljubljana Šiška	8,65	0,19
28. Ljubljana ViČ-Rudnik	8,65	0,19
29. Ljutomer	10,05	0,21
30. Logatec	11,51	0,21
31. Maribor	,	9,14	0,20
32. Metlika	9,80	0,24
33. Mozirje	10,22	0,27
1 2'	3	4
34. Murska Sobota	9,79	0,26
35. Nova Gorica	10,16	0,40
36. Novo mesto	8,88	0,25
37. Ormož	10,54 v	0,24
38. Piran	8,70	0,24
39. Postojna	9,61	0,20
40. Ptuj	9,77	0,23
41. Radlje ob Dravi	9,54	0,32
42. Radovljica	9,84	0,24
43. Ravne ha Koroškem	8,57	0,23
44. Ribnica	11,33	0,19
45. Sevnica	10,33	0,28
46. Sežana	9,57	0,23
47. Slovenj Gradec	8,94	0,25
48. Slovenska Bistrica	10,18	0,21
49. Slovenske Konjice	11,47	0,21
50. Šentjur	9,77	0.26
51. Škofja Loka	8,61	0.19
52. Šmarje	11,10	0,25
53. Tolmin	9.40	0,24
54. Trbovlje	10,83	0,21
55. Trebnje	9,44	0,26
56. Tržič	8,94	0,21
57. Velenje	8,64	0.24
58. Vrhnika	8,67	0,20
59. Zagorje	9.74	0,23
60. Žalec	11,58	0,17
c)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	>
\ 0/‘
—	za primer nesreče pri delu in poklifno bolezen — od osnove (bruto) osebnega dohodka ne glede na to ali je osebni .dohodek dosežen za delo v polnem delovnem času, za delo z nepopolnim časom in v vsakem primeru dela preko polnega delovnega časa oziroma od zavarovalne osnove
—	za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem:
povečanje od 12 na 14 mesecev	3,50
•U
povečanje od 12 na 15 mesecev	5,20
povečanje od 12 na 16 mesecev	7,00
povečanje od 12 na 18 mesecev	10,50
' d) Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije	0,52
B.	Prispevek iz dohodka od osnove dohodek:	,
a)	Izobraževalna skupnost Slovenije	0,30
Posebna izobraževalna skupnost za: agroživilstvo	1,48
gozdarstvo	1,23
usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko 0,90 tekstilno stroko	1,04
kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine	1,11
lesarstvo	1,01
gradbeništvo	1,27
izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev	1,75
blagovni in denarni promet	1,46
tiska in papirja	0,85
elektro stroko	1,69
metalurgijo in kovinarstvo	1,40
promet in zveze ter pomorstvo	1,02
rudarstvo in geologija	1,15
zdravstveno varfetvo	3,03
pedagoška usmeritev	2,48
družboslovna usmeritev	2,06
kulturo	2,80
b)	Raziskovalna skupnost Slovenije
skupni program in program odkrivanja surovin splošnega pomena	0,28
za posebne raziskovalne skupnosti:
—	kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
—	gozdarstvo, Issarstvo, papirništvo in grafika
—	promet in zvez«
—	graditeljstvo
—	trgovina, gostinstvo, turizem in drobno gospodarstvo
—	zdravstveno in socialno varstvo
—	družbene dejavnosti
—	tel^til in usnjarstvo	0,10
—	energetika, mineralne surovine In metalurgija
—	elektrokovinska industrija
—	kemija
—družbena infrastruktura	0,14
c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije
Zap. 3t.	Občina	Občinska razisko- valna skupnost
_ 1	2	S
i.	Ajdovščina	—
2.	Brežice	0,07
3	Celje	0,04
4	Cerknica	0.01
5.	Črnomelj	0,04
6.	Domžale	0.06
7	Dravograd	0 06
8	Cornja Radgona	0.02
9.	Grosuplje	0,03
«
1	2	3
10.	Hrastnik	0,05
11.	Idrija	0,04
12.	Ilirska Bistrica	0,02
13.	Izola	0,04
14.	Jesenice	—
15.	Kamnik	0,12
16.	Kočevje	0,03
17.	Koper	0,03
18.	Kranj	0,02
19.	Krško	0,07
20.	Laško	0,05
21.	Lenart	—
22.	Lendava	0,05
23.	Litija	0,06
24.	Ljubljana Bežigrad	0,03
25.	Ljubljana Center	0,03 *
26.	Ljubljana Moste-Polje	0,03
27.	Ljubljana Šiška	0,03
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	0,03
29.	Ljutomer	0,03
30.	Logatec	0,04
31.	Maribor	0,01
32.	Metlika	0,08
33.	Mozirje	0,11
34.	Murska Sobota	0,04
35.	Nova Gorica	0,06
36.	Novo mesto	0,08
37.	Ormož	0,02
38.	Piran	0,03
39.	Postojna	0,05
40.	Ptuj,	0,03 ■
41.	Radlje ob Dravi	0,06
42.	Radovljica	0,03
43.1	Ravne na Koroškem	0,065
44.	Ribnica	0.025
45.	Sevnica	0,06
46.	Sežana	0,03
47.	Slov. Gradec	0,075
48.	Slov. Bistrica	0,07
49.	Slov. Konjice •	0,02
50.	Šentjur	0,11
51.	Škofja Loka	0,05
52.	Šmarje	0,04
53.	Tolmin	0,06 ,
54.	Trbovlje	0,06
55.	Trebnje	0,04
56.	Tržič	0,05
57.	Velenje ‘	0,04
58.	Vrhnika	0,10
59.	Zagorje	0,08
60.	Žalec	0,025
		
C.	Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji:
— zavezanci, ki opravljajo dejavnost iz 5., 6. in 7. člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in AP Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/13 in 20/76) po stopnji

~ zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz 8.,
9.	in prvega odstavka 9.a člena navedenega zakona po stopnji	0,27
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 11. decembra 1981.
Direktor
Republiške uprave ‘ za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
1665.
Na podlagi 50. točke odredbe 6 računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o	prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
1.	Zavezanci za davke in prispevke iz Osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnost otroškega varstva, izobraževalne Skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kulturne skupnosti in skupnosti Socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogOm na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter sfopenj prispevkov 'iz osebnega dohodka in stopenj
prispevkov iž dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81).
Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka ^vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih 'dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davka in prispevkov iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov.
2.	Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področja gospodarstva in posebej za zavezance s področij družbenih dejavnosti.
3.	Služba, družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki Jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih Skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
4.	Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 18/81, 20/81, 24/81, 26/81, 28/81, 33/81 in 25/81).
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 11. decembra 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
Prehodni račun za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov Iz osebnega dohodka pri SDK
gospodarstvo	negospodarstvo
št. računa	št. računa
1	2	3	4	S
1.	Ajdovščina	12,42	52010-844-001-70008	52010-844-001-80006
2.	Brežice	11,14	51620-844-002-70013	51620-844-002-800H
3.	Celje	11,75	50700-844-003 70029	50700-844-003-80027
4.	Cerknica	10,09	50160-844-004-70034	50160-844-004-80032
5.	Črnomelj	12,12	52110-844-005-70055	52110-844-003-80053
6.	Domžale	9,91	50120-844-006-70060	50120-844-006-80069
7.	Dravograd	10,88	51820-844-007-70076	51820-844-007-80074
8.	Gornja Radgona	12,09	51910-844-008-70097	51910-844-008-80095
9.	Grosuplje	10,87	50130-844-009-70104	60130-844-009-80102
10.	Hrastnik	11,20	52700-844-010-70125	52700-844-010-80123
11.	Idrija	12,82	52020-844-011-70130	32020-844-011-80139
12.	Ilirska Bistrica	11,42	52210-844-012-70146 '	52210-844-012-80144
13.	Izola	12,22	51400-844-013-70167	51400-844-013-80165
14.	Jesenice	10,41	51530-844-014-70172	51530-844-014-80170
15.	Kamnik	9,46	50140-844-015-70188	50140-844-015-80186
16.	Kočevje	10,10	51300-844-016-70193	51300-844-016-80191
17.	Koper	12.06	51400-844-017-70200	51400-844-017-80209
18.	Kranj	10,71	51500-844-018-70216	51500-844-018-80214
19.	Krško	11,50	51600-844-059-70695	51600-844-059-80693
20.	Laško	11,18	50710-844^019-70237	50710-844-019-89235
21.	Lenart	12,25	51850-844-020-70242	51850-844-020-39240
22.	Lendava	• 10,37	51920-844-021-70258	51920-844-021-80236
Zap.
št.
Občina
Zbirna
Stopnja
•/.
St. 37 —	18. XXI. 1981	URADNI	LIST SRS	Stran 2217
*				
1	2	3	4	5
23.	Litija	11,73	50150-844-022-70263	50150-844-U22-80261
24.	Ljubljana Bežigrad	11,23	50102-84‘i-024-70284	5U102-844-U24-80232
25.	Ljubljana Center	11,23	50100-844-025-70307	50100-844-025-80305 .
26.	Ljubljana Moste-Polje	11,23	50103-844-026-70312	50103-844-023-80310
27.	Ljubljana Šiška	11,23	50104-844-027-70328	50104-844-027-80326
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	11,23	50101-844-028-70333	50101-844-028-80331
29.	Ljutomer	11,44	,51930-844-029-70349	50930-844-029-80347
30.	Logatec	11,10	50110-844-023-70279	50110-844-023-80277
31.	Maribor	10,80	51800-84^-030-70354	51800-844-030-80352
32.	Metlilta	10,93	52110-844-033-70375	52110-844-033-80373
33.	Mozirje	10,73	52810-844-034-70380	53810-844-034-80389
34.	Murska Sobota	10.93	51900-844-035-70396	51900-844-035-80394
35.	Nova Gorica	11.91	52000-844-036-70403	52000-844-036-80401
36.	Novo mesto	12,35	52100-844-037-70419	52100-844-037-80417
37.	Ormož	»	10,22	52410-844-038-70424	•52410-844-038-80422
38.	Piran	11,41	51410-844-039-7044^	51410-844-039-80443
39.	Postojna	11,23	52200-844-040-70450	52200-844-040-80459
40.	Ptuj	10,10	52400-844-041-70466	52400-844-041-80464
41.	- Radlje ob Dravi	11,18	51820-844-042-70487	51820-844-042-80485
42.	Radovljica	9,96	51540-844-043-70492	51540-844-043-30490
43	Ravne na Koroškem	10,09	51830-844-044-70515)	51830-844-044-80513
44.	Ribnica	10,76	51310-844-045-70520	51310-844-045-80529
45	Sevnica	12,84	51670-844-046-7C536	51610-844-046-80534
46.	Sežana	, 12,01	51420-844-047-70557	51420-844-047-80555
47.	Slovenj Gradec	\ 11.19	51840-844-050-70583	51840-844-050-80581
48.	Slovenska Bistrica	11,21	51810-844-048-70562	51810-844-048-80580'
49.	Slovenske Konjice	12.12	50720-844-049-70578	507.20-844-049-80576
50.	Šentjur	12.10	50770-844-051-70599	50770-844-051-80597
51.	Škofja Loka	12.64	51510-844-052-70606	51510-844-052-80804
52.	Šmarje	10.81	50730-844-053-70627	50730-844-053-80625
53.	Tolmin	12,'25	52030-844-05,4-70632 ■	52030-344-054-80630
54.	Trbovlje	*1U6	52700-844-055-70648	52700-844-055-80646
55.	Trebnje	12,80	52100-844-056-70653	52100-844-056-80651
56.	Tržič	9.94	51520-844-057-70669	51520-844-057-80667
57.	Velenje	10,70	52800-844-058-70674	52800-844-058-80672
58.	Vrhnika	10.98	50116-844-060-70702	50110-844-060-80700
59.	Zagorje	10,72	52700-844-061-70718	52700-844-061-80716
60.	Žalca	10,98	50750-844-062-70723	50750-844-062-80721
	1666.		* * po 5. členu zakona	0 Samoupravni interesni skupno-
Skupščina samoupravne interesne		skupnosti SR	sti SR Slovenije za 1	ekonomske odnose s tujino.
Slovenije za ekonomske odnose .s tujino .je na podlagi 28. člena statuta skupnosti in v skladu s 6. in 13. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SISEOT na 37. seji dne 18. novembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevku iz dohodka za delovanje SISEOT za leto 1982 1 2
Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člena sporazuma je tista temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je uvozila blago ali plačala uvoženo storitev ali imela drug devizni odliv (razen odlivov po kreditnih poslih s tujino) kot končni uporabnik ter tista temeljna in druga organizacija združenega dela. ki je uvožila blago široke potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na domačem trgu.
3,	člen
1.	-člen
Člani ^Samoupravne interesne skupnosti SH Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem be-skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1982 prispevek- za delovanje skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev ; materialne osnove za delo skupnosti (v ^nadaljnjem besedilu: sporazum) in z določbami togo sklepa.
2.	uleti
Zavo/mo^c za jplači'o prispevka po 1. točki 6. člena
sporazuma je podpisnik sporazuma — član skupnosti
Člani skupnosti vplačujejo prispevek po' 1. točki 6. člena sporazuma v višini 1.000 din do 31. 1, 1982 na tekoči račun skupnosti številka: 50102-661-12066.'Na ta tekoči račun vplačujejo člahTskupnostl tudi prispevek; ki je lahko višji, če so se tako dogovorili v okviru enote.
4.	člen
Ciani skupnosti obračunavajo in plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma po stopnji 0,03 odstotka od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v določenem obdobju in sicer:
Z'
l
1.	za prvo trimesečje 1982 v oOdobju od 1. 10. do 31. 12 1881 — do 31. 1. 1982
2.	za drugo trimesečje 1982 v obdobju od 1. 1. do
31. 3. 1982 — do 30 4. 1932	*
3.	za tretje trimesečje 1982 v obdobju od 1. 4. do 30 8. 1982 — do 31. 7. 1982
4.	za četrto trimesečje 1982 v obdobju od 1. 7. do
30.	9. 1982 — do 31 10. 1982.
5.	člen
Člani skupnosti plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma na zbirne račune, odprte po občinah pri podružnicah^SDK, ki so pristojne za člane skupnosti glede njihovega sedeža in sicer:
—	člani enot od I do. XIV. ter od XXV. do XXVII. na račun 842-64082: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz gospodarstva,
—	člani enot od XV. do XXIV. na račun: 842-65672: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz negospodarstva.
6.	člen
Član skupnosti pri vplačilu prispevka iz 1. in 2. točke 6 člena sporazuma na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanja na številko« navede ma-tično številko, dobljeno od Zavoda SR Slovenije za statistiko ob registraciji ter rimsko številko enote, v kateri uresničuje svoje pravice in obveznosti iz članstva v skupnosti.
7.	člen
Osnova za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev (4. člen) je. ne glede na valutno področje, dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunana po veljavnem tečaju Zveznega izvršnega sveta na dan nastanka obveznosti.
Po 'obdobjih iz 4. člena se v osnovo zajemajo podatki in sicer za:
—	dosežen fizični uvoz blaga (po datumu carinske deklaracije),
—	druga plačila v tujino, ki pomenijo dejanski odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prejšnje alinee ter odlivov po kreditnih poslih s tujino (po datumu izvršitve naloga v poslovni banki).
Podlaga za izračunavanje osnove iz prejšnjega odstavka so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 42/77) ter računovodski podatki članov skupnosti o uvozu blaga in storitev oziroma o deviznem odlivu po vseh vrstah plačil (blhgovni uvoz, blagovni in neblagovni odlivi, uvoz opreme, surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov, plačilo materialnih pravic na tehnologiji, plačila investicijskega vzdrževanja, montaža, izvajanje investicijskih del v tujini, plačila storitev tujih oseb, posli oplemenitenja blaga, potni stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s tujino). 8
8.	člen
Izvršni odbor skupnosti je dolžan v letu 1982 tekoče spremljati. vplačevanje prispevka in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti in v primeru odstopanj predlagati skupščini skupnosti spremembo 4. člena.	4
1	9. člen
Izvršni odbor skupnosti daje tolmačenja določb tega sklepa in po potreoi izda navodila za izvajanje tega sklepa.
10.	člen
Ta ^klep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01-37/81-8
Ljubljana, dne 3. decembra 1981.
Predsednik
Janez Bedina 1. r.
/
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI TREBNJE
1667.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 2. decembra 1981 sprejela	■»
STATUT
občinske zdravstvene skupnosti1
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 23. decembra 1974, kot samoupravna interesna skupnost' uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe opravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z. zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Trebnje. Sedež skupnosti je v Trebnjem, začasna služba pa v Novem mestu, Kidričev trg 3. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.	|
4.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drug delegat, ki ga za to pooblasti skupščina, v strokovnih zadevah pa jo zastopa tajnik skupščine skupnosti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene intereoe ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne na- 1 črte in programe zdravstvenega varstva;
—	določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic;
—	določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevajo pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe;
—	prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor Skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
,— sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi, interesnimi skupnostmi;
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni.
6.	člen
Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
—	z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z
• določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege ot-
roka ter pn določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov m pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
—	s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne za vse prebivalce v občini.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti.
7.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
8.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
9.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
1.	Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov
10.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornost, ki jih določa zakon in statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni;
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupšč.ne in o delu organdv skupnosti;
—	da zahtevajo stališča delavcev in, drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da zastavljajo delegatska vprašanja;
—	da spremljajo delo organov in delovnih teles .skupščihe ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine saup-nosti, v katero so bili izvoljeni.
11.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih* o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in porabami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč, usklajevanju in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu, delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, ih jitn je odgovoren za svoje delo. (
2. Skupščina skupnosti
12.	člen
Skupščina ' skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor upiorabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta V mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
13.	člen
Število delegadij in konferenc delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom.
14.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se Združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 43 delegatskih mest.
15.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Funkcijo delavskega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor Izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah Izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom.
Zbor izvajalcev ima 12 delegatskih mest
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo Klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh Organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno skupno delegacijo.
16.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na Skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsedniki in podpredsedniki zboroV Skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne more biti Izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
17.	člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obraVndve delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšhjo razpravo delavcem V temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drUgim delovhim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega Varstva,
—	druge zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
18.	člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno:
—	sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
—	usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti
v občini;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	določata višino prispevka, izraženo v stopnji;
—	določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata postopek in način poračuha presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za ure?hičitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	sprejemala samoupravni sporazum o postopkih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva:
—	sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svooodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	oblikujeta kadrovsko in š.ipendijsko politiko na področju zdravstva;
—	sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
—	sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih 'potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah;
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
—	dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupftosti;
—	izrekata mnenje Ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti;
—	dajeta soglasje k določbam statuta delovne
skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog;	»
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti.
Ce zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz 1. odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Ce pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti-
19.	člen
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, 1 etiko skupščina občine na predlog izvršn^n sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
20.	člen
Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
—	izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev tet suLnni Koin.sij za dpločene naloge,
—	imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
—	imenovanje organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog.
21.	člen
V	zboru, uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstvu za obveznosti, ki jin prevzemajo v svobodni menjavi' dela z izvajalci zdravstvenih storitev,
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev,
—	nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva,
—	sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti,
—	določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora,
—	drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost. .
22.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, Id opravljajo zdravstvene storitve,
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zatjovolje-vanje potreb po zdravstvenem varstvu,
—	delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva,
—	organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora,
—	predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela In v drugih
samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
—	oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
23.	člen
Odločitev praviloma zbor sprejme s soglasjem navzočih delegatov (100“/o soglasje).
V primeru, da ni možno doseči niti minimalnega soglasja v zboru, je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru (kvalificirana večina).	✓
3.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter
zborov in predsedstvo skupščine skupnosti
24.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko zdravstveno skupnost,
—	organizira delo skupščine,
' — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
—	predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Će je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
25.	člen
Predsednika ebora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
28.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
4.	Odbor za samoupravni nadzor
27.	člen
Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega, varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in £>rek odbora za samoupravni nadzor.
28.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ -občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skup ščine skupnosti.
29.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 7 članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
30.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva,
—	v izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov v temeljih plana in drugih planskih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
—	delo organov skupnosti,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela.
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
31.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vod;e strokovna slu’b podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili.
k
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
32.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev;
—	koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
1.	Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva
33.	člen
Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva ima 9 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti tako, da so enakomerno zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
34.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini zdravstvene skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina zdravstvene skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini družbenopolitične skupnosti,
—	seznanja zbore in skupščino zdravstvene skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča o svojem delu skupščini zdravstvene skupnosti,
■ •— zagotavlja sodelovanje z " izvršilnimi organi družbenopolitične skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij,
—	spremlja delo strokovne službe skupnosti,
—	opravlja naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Predsednik koordinacijskega odbora
35.	člen
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
. Ce je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora.
2.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
36.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
37.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo črednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
3. Odbor za varstvo pravic uporabnikov
38.	člen
Za ugotavljanje in odločanje o zahtevnih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, k» so kršene
pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 5 članov. Člane odbora imenuje skupščina skupnosti med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Odbor imenuje predsednika
39.	člen
Odbor ugotavlja in odloča o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, zlasti pa v primerih, ko:
—	menijo, da so kršene njihove pravice pri uveljavljanju posameznih zdravstvenih storitev ali pravic do socialne varnosti in ko stroški za uveljavljanje teh pravic bremenijo skupnost,
—	uveljavljajo pravice ' iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljena po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček,
—	vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil osebnega dohodka, ker so bili po njihovi krivdi oškodovani drugi uporabniki,
—	se pritožijo na organ zdravstvene organizacije kadar le-ta ni obravnaval njihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	v vseh drugih primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
40.	člen
Odbor mora odločiti o zahtevi uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh, potem, ko je vložil zahtevek. O svoji odločitvi odbor izda sklep, proti kateremu pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z odločitvijo odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela.
Odbor po potrebi sprejme svoj poslovnik, v katerem določi organizacijo in način dela.
4.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
41.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Komisija za vpraSanja zdravstvenega ----- varstva borcev NOV
42.	člen
Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo.
Komisija ima sedem članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika.
43.	člen
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV:
—	spremlja zdravstveno varstvo borcev,
—	predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev,
—	sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV,
—	opravlja druge naloge, ki jih nalaga skupščina skupnosti.
V.	TAJNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI IN VODJA STROKOVNE SLUŽBE
44.	člen
Tajnik skupščine skupnosti je delavec strokovne službe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in je hkrati vodja delovne skupnosti.
45.	člen
Naloge tajnika skupščine in vodje strokovne službe so zlasti:
—	pomaga predsedniku skupščine in skupnih organov in delovnih teles pri pripravljanju in uresničevanju sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih aktov,
—	sodeluje pri določanju politike skupnosti in skrbi za izvrševanje sklepov organov upravljanja,
—	zastopa zdravstveno skupnost v strokovnih zadevah,
—	opravlja in organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles skupnosti,
—	skrbi za pripravo analiz, pordčil in informacij iz delovnega področja skupnosti,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in sklepnega računa skupnosti,
—	skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost in racionalnost delovanja skupnosti in njenih organov ter strokovne službe,
—	skrbi za povezavo z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, z Medobčinsko zdravstveno skupnostjo Novo mesto in z Zdravstveno skupnostjo Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami in pristojnostmi strokovne službe,
—	organizira in vodi delovanje strokovne službe,
—	spremlja finančno poslovanje strokovne službe,
—	opravlja naloge poslovodnega organa v odnosu do delovne skupnosti in V notranjih samoupravnih odnosih,
—	sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov ali organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe oziroma skupnosti,
—	odgovarja za uspešno delovanje strokovne službe in delovno disciplino delovne skupnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu z akti skupnosti in po sklepih skupščine in njenih organov ter po notranjih samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti strokovne službe.
VI.	STROKOVNA SLUŽBA
46.	člen
Skupnost si zagotovi opravljanje administrativnih in drugih strokovnih, pomožnih in tem podobnih del tako, da sklene samoupravni sporazum z delovno skupnostjo strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, lahko pa poveri opravljanje določenih strokovnih in administrativnih opravil organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim uporabnikov in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo med seboj.
Strokovna služba mora zagotoviti skupnosti admi-nistrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga
opravila-
47.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in fjplpvno skupnostjo strokovne službe urpja samoupravni sporazum v skladu z zakonom-
Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovno administrativna in druga opravila za skupnost, ni rpogRCe prepesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti
48.	člen
Strokovno službo vodi vodja strokovne službe,
.•i t	m j rt. » ,	h} i, a* ' k-
ki ga imenuje skupščina skupnosti, po predhodnem mnenju delovne skupnosti.
VII.	SKUPNA S LUCIJA
49.	člen
Na podlagi 42. člena zakona o zdravstvenem varstvu se bo, za opravljanje strokovnih administrativnih in drugih pomožnih del oblikovala skupna služba občinske zdravstvene skupnosti skupaj z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo otroškega varstva, občinsko skupnostjo socialnega vgrstva, lahko pa tudi s samfiupravplmi interesnimi skupnostmi drugih družbenih dejavnosti-
Opravljanje določenih strokovnih in administrativnih opravil, bo lahko skupna služba prenesla na organizacije združenega dela in delovne skupnosti uporabnikov ip izvajalcev.
50.	člen
Skupna služba bo zagotovila občinski zdravstveni skuppost} administrativno-tehnične pogoje 5? del® njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom ?3 HVPljavJjanje pravic ter določene strokovne ■ alpge ip drogo opravila.
51.	člen
kledsebojna razmerja mpd skupnostjo in delpvgo skupnostjo skuPRe službe bo urejal samoupravni sporazum v skiadd ^ ?ak°nbm-
Vodja skupne siužbe s? ho ■ imenoval itiri
leta in bo lahko ponovno impnovam
52.	člen
Do’oxbe statuta, ki opredeljujejo strokovno službo v poglavju VI., bodo veljale do organiziranosti skupne služty
VIII.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
53.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in v drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo posebno sodišče združenega dela.
54.	člen
Pristojnost posebpega sodišča, postopek za njegpvo deip in za uygljg\t^anje pravic, ki sp v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga • vprašanja d^R-čijo ustanovitelji s posebnim . aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
55 člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem deio.vapju skuPnostl in o problemih, razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodni menjavi dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pppaembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega padzora.
56.	člen
Uporabnike in izvajalce ob^egCa slcuRpost zlasti:
—- prek delegatov v skupščini,
—	pigmepimi gradivi za seje zborov in drugih orgappv skupščine,
—	s periodičpipt ^ tptpjm poročilom o delu skupnosti,
—	z drugjmi ustreznimi načini, kj zagotavljajo popolnp obveščepost.
X.	prehodne in SKLEPNE določbe
57.	člen
Skupščina skupnosti jp dolžna izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa ob izteku mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev.
58.	člen
Statut začne veljati, kp ga sprejme skupščina skupppsti pa sejah obeh zborov, ko da soglasje Skppžčipa občine Trpbpje tpr je objavljen v Uradnem listu SI^S.
Z dnem, kp zafne veljati ta statut, preneha veljavnost statuta Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje št 01-14/75 z dne tj. maja 1976.
St. (Ul-5/81
Trebnje, dne 2. decembra *981.
Predsednik skupSčine
Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Mttan Koršič L r.
1668.
V smislu določil 46., 70., 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na seji dne 2. decembra 1981 sprejela ,
SKLEP
1
Zavarovancem, pri katerih je nastopila začasna zadržanost v letu 1980 ali so bili odsotni že prej, stalež pa še traja in je daljši od 6 mesecev, se zviša osnova nadomestila osebnega dohodka za 30,6 °/o od
1.	7. 1981 dalje.
Za pravice iz 50., 53. in 55. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ostane za obračun enaka osnova kot v letu 1980.
3
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981.
Trebnje, dne 4. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Milan Koršič 1. r.
1669.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje, je na podlagi 18. člena statuta OZS Trebnje na skupni seji obeh zborov dne 2. decembra 1981 sprejela
SKLEP
Sprejme se poslovnik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje in njenih organov.
St. 022-17
Trvšruftje. dne 7. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Milan Koršič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1670.
Na podlagi 5. odstavka 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 65. in 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) ter v skladu z 22. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani z območja mesta Ljubljane kot uporabniki storitev skupno z delavci raziskovalnih organizacij združenega dela in delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti v mestu Ljubljana, ter kot izvajalci teh storitev preko občinskih raziskovalnih skupnosti Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Mestna raziskovalna skupnost je zveza občinskih raziskovalnih skupnosti v Ljubljani.
S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo namen in cilji ustanovitve Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana ter svobodne menjave dela v njej, predmet svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v mestni raziskovalni skupnosti, pravice in odgovornosti organov mestne raziskovalne skupnosti ter druge zadeve in vprašanja, ki so za njene člane skupnega pomena. 2
2.	člen
Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana je oblika
združevanja uporabnikov in izvajalcev, samoupravno
organiziranih v občinskih raziskovalnih skupnostih, v kateri uresničujejo določene skupne interese ter preko katerih sodelujejo s skupščino mesta in uveljavljajo znanost v vlogi pomembnega dejavnika razvoja in spreminjanja gospodarske, politične, kulturne in socialne podobe Ljubljane.
II.	NAMEN IN CILJI USTANOVITVE
MESTNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI (MRS)
3.	člen
V mestni raziskovalni skupnosti bodo udeleženci v svobodni menjavi dela zadovoljevali tiste skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti v celoti reprodukcijskih procesov skupnega ali posebnega pomena za mesto ali za dve in več mestnih občin, ali pa je racionalno, da se zadovoljujejo na podlagi dogovorjenih skupnih programov.
To so zlasti raziskave na naslednjih razvojno pomembnih področjih in problemskih sklopih:
—	proučevanje procesov, zakonitosti ter učinkovitosti spreminjanja družbenoekonomskega položaja Ljubljane ter različnih vidikov družbenopolitičnega, ekonomskega, racionalnega, kulturnega, znanstvenega in drugega uveljavljanja Ljubljane v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru;
—	proučevanje problemov, povezanih s potrebami in uresničevanjem načrtovanja srdenjeročnega in dolgoročnega razvoja Ljubljane na področju komunalnega sistema in komunalne samouprave, razvoja energetike, problematike okolja in boja zoper različne vire in oblike onesnaževanja okolja, preskrbe Ljubljane z vodo, hrano in energijo, še zlasti z vidika samozaščite in obrambe, urejanje prometa ter razvojno političnih vprašanj družbenih dejavnosti v Ljubljani;
—	proučevanje procesov, posebnosti ter učinkovitosti in uspešnosti prizadevanj za prestrukturiranje ljubljanskega gospodarstva in povečanje produkti-/ nosti riola;
—	proučevanje problematike revitalizacije starega mestnega jedra in ostalih naselij v kontekstu razvojnih planov mesta re-programov prestrukturiranja ljubljanskega gospodarstva;
—	raziskave namenjene planiranju kadrov in dolgoročnih projekcij razvoja socioprofesionalne strukture Ljubljane in posebej še tistih poklicnih skupin, na katerih naj bi, ob upoštevanju vsakokratne strukture komparativnih prednosti Ljubljane, slonel v bodočnosti specifični proizvodni profil in za njega značilna struktura ekonomskih, socialnih, znanstvenih, kulturnih in drugih aktivnosti;
—	proučevanje demografske strukture prebivalstva in še posebej dinamiko staranja in pomlajevanja mesta ter proučevanje problemov, .povezanih s strukturo ekonomsko aktivnega in neaktivnega prebivalstva;
—	oblikovanje sistema družbenega informiranja v mestu Ljubljana;
—	proučevanje drugih razvojnih vprašanj mesta, na katere bodo opozorili razvojni plani oziroma udeleženci v svobodni menjavi dela v občinskih raziskovalnih skupnostih v Ljubljani.
4.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela v Mestni raziskovalni skupnosti:
—	usklajeno načrtujejo raziskovalno dejavnost, ki je skupnega pomena oziroma zadeva specifično problematiko mesta;
—	ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese glede raziskovalne dejavnosti z vidika usklajenega razvoja mesta ter usmerjajo tovrstne raziskovalne pobude z razčlenjevanjem raziskovalnih potrebj z' njihovim usklajevanjem in izbiro ustreznih izvajalcev;
—	informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejavnosti pomembni za razvoj mesta ter pospešujejo uporabo raziskpvalnih dosežkov v praksi;
—	organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje na področju raziskovalne dejavnosti v mestu;
—	pospešujejo vse oblike samoupravne programsko projektne organiziranosti raziskovalnega dela na podlagi dolgoročnega planskega povezovanja ključnih nosilcev procesov družbene reprodukcije;
—	razvijajo in pospešujejo vse oblike sodelovanja med raziskovalnimi, projektantskimi in svetovalnimi organizacijami, jih spodbujajo ter usposabljajo tudi za skupne nastope pri prenosu znanja v dežele v razvoju;
—	sodelujejo z Univerzo in visokošolskimi organizacijami združenega dela v Ljubljani zaradi pridobivanja, in zainteresiranja študentov za njihovo neposredno vključevanje v razvojna snovanja Ljubljane (raziskovalne diplomske in podiplomske naloge, nagrade mesta za najboljša študentska znanstvena in strokovna dela ipd.);
—	dajejo pobude za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja mesta;
—	oblikujejo in določajo raziskovalni program MRS na podlagi usklajenih potreb in interesov, ki zadevajo specifično problematiko mesta ter organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa; v ta namen zagotavljajo v ORS in preko njih združujejo potrebna sredstva in se sporazumevajo o merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela.
III.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE'DELA, VSEBINA, NAČIN IN POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH,
OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH TER OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V MRS
5.	člen
Predmet svobodne menjave dela v mestni raziskovalni skupnosti Ljubljana so:
—	usmerjeni raziskovalni program;
—	raziskovalni projekt;
—	raziskovalna naloga;
—	raziskovalna storitev;
—	druga storitev.
6.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela v MRS s samoupravnim sporazumevanjem:
—	sprejemajo programe raziskovalnega dela in pri tem upoštevajo materialne in kadrovske sposobnosti izvajalcev in potrebe in dohodkovne možnosti uporabnikov;
—	določajo normative in standarde za opravljanje raziskovalnega dela;
—	določajo osnove in merila za ugotavljanje cene raziskovalne in druge storitve oz. za povračilo za raziskovalno nalogo, raziskovalni projekt ali usmerjeni raziskovalni program;
—	določajo oblike povračil in pogoje za uresničevanje medsebojnih obveznosti;
—	določajo ukrepe za odpravljanje motenj v raziskovalni dejavnosti, ki nastajajo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
—	določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti pa postopke za ugotavljanje in ocenjevanje opravljanega raziskovalnega dela;
—	urejajo druge medsebojne odnose.
7.	člen
Sredstva za uresničevanje raziskovalnega programa MRS, razčlenjenega po posameznih raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah, kot tudi za uresničevanje programa drugih nalog mestne raziskovalne skupnosti, zagotavljajo uporabniki s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana občinskih raziskovalnih skupnosti v Ljubljani.
8.	člen
V procesu priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti v Ljubljani s samoupravnim sporazumom uskladijo vsebinske in razvojne usmeritve, s katerimi se zagotavljajo družbeni interesi na področju raziskovalne dejavnosti, pomembne za skladen gospodarski in družbeni razvoj mesta ter opredelijo združevanje sredstev za' raziskovalni program MRS in program drugih nalog MRS.
Elemente, opredeljene v skladu z 42. členom zakona o raziskovalni dejavnosti in. raziskovalnih skupnostih, uskladijo uporabniki in izvajalci (udeleženci v SMD v MRS) po svojih delegatih v skupščini Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana.
9.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih planov mestne raziskovalne skupnosti sprejmejo občinske raziskovalne skupnosti.
Ta plan vsebuje:
1.	obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev, programov storitev ali dejavnosti,
2.	normative in standarde, ki jim morajo ustrezati storitve;
3.	pogoje in kriterije, pod katerimi bodo storitve na razpolago uporabnikom (razpored delovnega časa, razmestitev zmogljivosti itd.) vštevši morebitna doplačila ob neposredni uporabi storitev;
4.	kriterije in merila, po katerih se bo ugotavljala cena proizvoda oziroma storitev;
5.	objekte in posebno opremo, ki se bo pridobila po sporazumu z navedbo lokacije, zmogljivosti in rokom dograditve ter višina sredstev, ki se združujejo;
6.	opredelitve programa za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, pogoje za uveljavitev pravice do skupnosti, pogoje za uveljavitev pravice do solidarnosti ter znesek, ki ga udeleženci sporazuma prispevajo v ta namen: opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti ter znesek, ki ga udeleženci sporazuma prispevajo v ta namen;
7.	skupne obveznosti udeležencev po sporazumu;
8.	osnove in merila za združevanje sredstev;
9.	ukrepe za odpravljanje motenj na področju družbene dejavnosti, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
10.	postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov družbene dejavnosti;
11.	način nadzora nad izvajanjem sporazuma.
10.	člen
'Plan samoupravne interesne skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila samoupravna skupnost ustanovljena;
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti;
3.	naloge, ki jih prevzema samoupravna interesna skupnost po drugih sporazumih, dogovorih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana. IV.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
MESTNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
1. SkupSčina M RS
11.	člen
MRS upravlja skupščina.
Skupščina MRS ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate V zbor uporabnikov MRS delegirajo zbori uporabnikov ORS. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev ORS. Pri obravnavi programov raziskovalnega dela sodelujejo tudi delegati tistih izvajalcev, ki opravljajo določene storitve v SMD in v MRS pa niso nieni člani oz. člani občinskih razisko-
valnih skupnosti, preko katerih je bila MRS ustanovljena.
12.	člen
Zbor uporabnikov ima petnajst delegatskih mest. Zbor izvajalcev ima petnajst delegatskih mest za delegate izvajalcev, članov MRS ter po eno delegatsko mesto za delegate tistih raziskovalnih organizacij oz. drugih organizacij, ki uresničujejo raziskovalni program MRS, pa niso njeni člani.
ORS delegirajo v zbor uporabnikov im v zbor izvajalcev MRS po tri delegate izmed tistih delegatov, ki jih v zbor uporabnikov skupščine ORS delegirajo delegacije temeljnih organizacji in delovnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih oz. izmed delegatov, ki jih v zbor izvajalcev skupščine ORS delegirajo delegacije izvajalcev, članov ORS.
Delegacije tistih izvajalcev, ki opravljajo določene storitve v svobodni menjavi dela v MRS pa niso njeni člani, neposredno delegirajo v zbor izvajalcev skupščine MRS po enega delegata.
13.	člen
Delegati so za svoje delo in delo skupščine MRS odgovorni skupščinam ORS, ki so jih delegirale v ustrezen zbor.
14.	člen
Skupščina MRS je mesto za dogovarjanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
K delu skupščine MRS se vabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki organov Skupščine mesta Ljubljane ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter društev, ki lahko s svojim delovanjem prispevajo k uresničevanju delovnih nalog in programa skupščine.
15 člen
Delegati v skupščini MRS sprejemajo plan MRS, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju, za katero je ustanovljena MRS, sestavljajo in predlagajo članom MRS programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene s tem samoupravnim sporazumom in v statutu MRS v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnega sporazuma o temeljnih plana, predloge o medsebojnih pravicah, odgovornostih in obveznostih udeležencev v svobodni menjavi dela, o raziskovalnih programih in storitvah, o ceni oz. povračilu in elementih cene ter o samoupravnem nadzoru in pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti (ne preko MRS) oz. udeleženci v svobodni menjavi dela v MRS.
16.	člen
Kadar skupščina MRS odloča, sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
17.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah iri skupnostih ter na podlagi soglasja delegatov vseh ORS v Ljubljani odločajo delegati v
skupščini MRS o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana MRS.
18.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati v skupščini
MRS
ugotavljajo:
—	sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi MRS;
oblikujejo:
skupne organe za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog v MRS;
—	skupne organe 's samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s katerimi sodelujejo;
—	z ORS v Ljubljani oz. drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v Ljubljani na področju družbenih dejavnosti sktiprto delovno skupnost;
volijo in razrešujejo:
—	predsednika skupščine in namestnika;
—	člane skupnih organov MRS in sicer le izmed delegatov, ki jih v skupščino MRS delegirajo zbori uporabnikov oziroma zbori izvajalcev skupščin ORS;
—	delegate v skupne organe, ki jih MRS ustanavlja skupno z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, s katerimi sodeluje, se dogovarja o skupnih nalogah, o izvajanju teh nalog in o usklajevanju raziskovalnih programov;
imenujejo in razrešujejo:
—	skupno s skupščinami ORS v mestu ali tudi z drugimi skupščinami SIS v mestu vodjo delovne skup-■nosti, ki opravlja administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za MRS, za vse ORS v mestu oz. tudi za druge SIS v mestu;
—	delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika predstavlja in zastopa MRS;
obravnavajo:
—	poročila odbora samoupravne delavske kontrole;
—	poročila upravnega organa pri SML, ki skrbi za zakonitost poslovanja MRS in njenih organov;
—	poročila službe družbenega knjigovodstva;
—	poročila in pobude družbenega pravobranilca samoupra vij anj a;
podeljujejo:
—	nagrade za Inovacijske dosežke;
—: priznanja;
skrbijo:
•— za stalno in tekoče obveščanje o delu v MRS;
—	ža popularizacijo raziskovalnega dela med mladino, v šolah, na Univerzi in v OZD. •
19.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno' sprejemata:
—	politiko in cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v mestu;
—	statut in samoupravne splošne akte MRS;
—	letni delovni program ter letni finančni načrt za uresničevanje srednjeročnega programa raziskovalne dejavnosti v mestu;
—	zaključni račun MRS;
—	ukrepe za uresničevanje programa raziskovalnega dela in drugih nalog MRS;
—	ukrepe za racionalno porabo raziskovalnih zmogljivosti in raziskovalne opreme v raziskovalnih organizacijah;
določata in usklajujeta:
—	predlog raziskovalnega programa, ki se uresničuje v MRS;
—	predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana MRS;
—	elemente za obseg in kakovost raziskav, ki jih lahko zagotavljajo raziskovalne organizacije ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih ter standardih za raziskovalno delo;
—	ceno oz. povračilo za opravljanje raziskovalnega dela ter druge pogoje uresničevanja svobodne menjave dela.
20.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno odločata:
—	o volitvah in razrešitvah predsednika oz. njegovega namestnika, ki vodi delo zbora;
—	o delegiranju delegatov v skupno komisijo v postopku usklajevanja različnih stališč zborov, če ni doseženo soglasje med zboroma;
—	o oblikovanju delovnih teles zbora.
21.	člen
Skupščina MRS opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem samoupravnem sporazumu ter po statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih MRS.
22.	člen
Skupščina MRS enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine mesta Ljubljane sprejema splošne akte s svojega področja, odloča o splošni politiki ter o razvoju in drugih pomembnih vprašanjih s svojega področja, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane.
2.	Predsednik skupščine
23.	člen •
Predsednika skupščina In njegovega namestnika voli In razrešuje skupščina MRS iz vrst delegatov skupščine.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren
skupščini. Mandatna doba predsednika traja štiri leta.
24.	člen
Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost;
—	podpisuje sklepe, odločitve in ustrezne listine skupščine;
—	sklicuje seje skupščine in jim predseduje;
—	skrbi, da je delo in poslovanje skupščine in njenih organov ter strokovne službe v skladu s tem spo-
razumom, statutom, drugimi samoupravnimi ter splošnimi akti in zakonom;
—	sodeluje pri oblikovanju dnevnih redov in materialov za zasedanje skupščine;
—	sodeluje pri oblikovanju informacijskih sredstev;
—	koordinira delo med delovnimi telesi, ki jih ustanavlja skupščina in usmerja njihovo delo;
—	opravlja druga dela, ki jih določajo statut ter drugi akti skupščine, ali če ga k temu zavezuje skupščina.
3.	Skupni organi v MRS
25.	člen
Uporabniki in izvajalci lahko v okviru MRS oblikujejo skupne organe za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog
V organih iz prejšnjega odstavka lahko sodelujejo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oz. izvajalcev.
Skupni organi, ki jih uporabniki in izvajalci oblikujejo v mestni raziskovalni skupnosti so:
—	delovne skupine za proučitev umestnosti predlaganja in vključevanja posameznih problemskih sklopov v program mestne raziskovalne skupnosti;
—	iniciativni odbor za obdelavo posameznih raziskovalnih projektov;
—	projektni svet.
V.	SODELOVANJE MED MRS, ORS V LJUBLJANI, PRS IN RSS TER DRUGIMI SIS
26.	člen
MRS in ORS sodelujejo med seboj, usklajujejo delo in se dogovarjajo o skupnih programih, ki se uresničujejo v MRS ali po dogovoru in usklajeno z drugimi ORS v eni ali več ORS v mestu.
MRS zaradi usklajenega določanja, sprejemanja in uresničevanja raziskovalnega programa sodeluje tudi s PRS; v ta namen lahko ustanavlja skupne organe. Statut in ta samoupravni sporazum opredeljuje pogoje in način ustanavljanja skupnih organov.
27.	člen
MRS se vključuje v uresničevanje skupnih nalog občinskih raziskovalnih skupnosti in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničuje v RSS, zlasti ko gre:
—	za zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter spodbujanje medrepubliških raziskav;
—	za zagotavljanje vključevanja v mednarodno znanstveno dogajanje;
—	za pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov z družbeno prakso;
—	za usmerjanj« razvoja raztakovsinih kadrov;
—	za pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov;
—	aa pospeševanje kišoranarijsko dokumentacijske dejavnosti;
—	za razvoj raziskovalne infrastrukture.
M. člen
MRS sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v mestu in širše, se dogo-
varja o skupnih nalogah in izvajanju le-teh ter usklajuje raziskovalni program. V ta namen ustanavlja skupne organe.
29.	člen
MRS usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za področje vzgoje in izobraževanja programe in pogoje svobodne menjave dela na visokošolskih OZD, ki imajo sedež v mestu in opravljajo tudi raziskovalno dejavnost.	/
VI.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov zveze se v MRS oblikuje in ustanovi odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole ima sedem članov. Predsednika odbora izvoli odbor iz vrst članov odbora.
Mandatna doba članov odbora traja 4 leta.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
—	skrbi za uresničevanje pravic članov s tem, da nadzoruje izvajanje programa MRS in opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetega plana ter nad delovanjem samoupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe;
—	opravlja druge naloge, ki so v pristojnosti odbora na podlagi statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov MRS.
Statut MRS v skladu z zakonom ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole in njegovih članov ter tudi njegov sestav, volitve in odpoklic.
32.	člen
Člane odbora samoupravne delavske kontrole MRS volijo in odpokličejo ORS preko skupščine MRS, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
VII.	REŠEVANJE SPOROV IZ MEDSEBOJNIH ODNOSOV ČLANOV MRS
33.	člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev ter drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v MRS, rešuje posebno skupno sodišče združenega dela, ki ga za področje raziskovalnih dejavnosti skupno ustanovijo ORS, PRS in RRS.
VHI. STROKOVNA SLUŽBA ZA MRS
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena oblikujejo MRS in ORS v mestu skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v mestu delovno skupnost. Delovna skupnost se oblikuje s samoupravnim sporazumom.
Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine SIS, ki so oblikovale to skupnost, potem ko dobijo mnenje delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo članov delovne skupnosti odgovoren skupščinam, ki so delovno skupnost ustanovile. Samoupravni sporazum o oblikovanju delovne skupnosti ter na njegovi podlagi sprejet samupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SIS in delovno skupnostjo, urejata tudi položaj, pravice in obveznosti delavcev, ki v delovni skupnosti opravljajo dela in naloge, potrebne za uresničevanje programa in nalog MRS.
IX. SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI MRS
35.	člen
MRS sprejme naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut MRS;
—	predlog sporazuma o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v mestu;
—	plan MRS; '
—	pravilnik odbora samoupravne delavske kontrole;
—	in druge samoupravne splošne akte v skladu s statutom skupnosti MRS.
X. STATUSNE DOLOČBE'
36.	člen
MRS je pravna oseba; je nosilec pravic in obveznosti v skladu z določili tega sporazuma in statuta MRS. Za sprejete obveznosti odgovarja s sredstvi, s katerimi razpolaga in jih upravlja. Ima pravico tožiti in je lahko tudi tožena.
37.	člen
MRS ima svoj sedež v Ljubljani.
38.	člen
MRS ima lastni žiro račun, ki ga vodi pri SDK podružnici.
39.	člen
MRS predstavlja in zastopa predsednik skupščine; v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča in predstavlja MRS namestnik predsednika.
Za zastopanje pred sodiščem ali upravnimi organi predsednik skupščine lahko pooblasti tudi drugo stro-kovnb osebo.
40.	člen
Predmet poslovanja in delovanja MRS so:
—	oblikovanje in načrtovanje raziskovalne politike v mestu;
—	oblikovanje in izvajanje raziskovalnega programa;
—	koordiniranje raziskovalnega dela v MRS;
—	pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v mestu.
41.	člen
Podrobnejša določila o statusnih zadevah, organizaciji dela in poslovanja ter o drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut MRS.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Skupščine ORS v Ljubljani, ki še niso dvodomno organizirane, delegirajo svoje delegate v zbor izvajalcev skupščine .MRS izmed delegatov raziskovalnih organizacij v občini.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in po svojih pooblaščenih predstavnikih podpišejo vse skupščine ORS. v Ljubljani. Članice MRS imajo pravico, da predlagajo dopolnitev in spremembo tega samoupravnega sporazuma po enakem postopku kot je bil sprejet
43.	člen
Na prvi seji, ki jo skliče iniciativni odbor, skupščina MRS ugotovi, da so vse članice MRS sprejele ta samoupravni sporazum ter ga objavi v Uradnem listu SRS. Za veljavnost samoupravnega sporazuma je potrebno soglasje Skupščine mesta Ljubljane.
44.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: Občinske raziskovalne skupnosti: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-' Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
LJUBLJANA
1671.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) je Skupščina mesta Ljubljane na 48. seji zbora občin dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
a določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje:
Na novo se imenuje:
Clevelandska ulica, se odcepi od Smar-tinske ceste in poteka proti severozahodu, južno ob mestni obvoznici do Jarške ceste.
2.	»en
1	Na območju občine Ljubljana Center:
Preimenuje se:
Dosedanja Ribja ulica se preimenuje v Ribji trg, ki obsega predel ob Cankarjevem nabrežju in prehod na Mestni trg.
3.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Folje:
Na novo se imenujejo:
1.	Petrovičeva grlica, se odcepi od Jarške ceste pri hišah št. 63 in 65 in poteka proti jugovzhodu do Kvedrove ulice.
2.	Ulica Gradnikove brigade, se odcepi od Smartinske ceste za hišo št. 163 in poteka proti severozahodu do naravne brežine.
3.	Beblerjev trg, obsega območje med Smar-tipsko cesto, novoimenovano Ulico Gradnikove brigade, Clevelandsko ujico in novo osnovno šolo Jožeta Moškriča.
4.	člen
Na območju občine Ljubljana Šiška:
Spreipeni se:
Dosedanja Plešičeva ulica, se pdcepi od Regentove ceste in poteka proti jugozahodu preko Ulice 28. maja in Kamnogoriške ceste do Ulice bratov Jančar.
t	5. člen
Na obmopju občinp Ljubljana Vič-Rudnik:
Dopolni se:
1.	Dosedanja Koprska ulica se podaljša preko Ceste v Mestni log proti jugu db POtpka Mali graben.
Na novo se imenujejo:
1.	Pod bukvami, se odcepi od Ceste v Mestni
log zahodno od Mokrške ulice in poteka proti jugu do zelenice.
2.	Pod kostanji, se' pdpeci od Ceste v Mestni log zahodno od ulice Pod bukvami in poteka proti jugu do zelenice.
3.	Pod akacijami, se odcepi od Ceste v Mestni log zahodno od ulice Pod kostanji in poteka proti jugu do zelenice.
4.	P p d 1 i p a m i, se odcepi pd uljce V Murglah zahodno prd Mokrške ulice in poteka proti severu do zelenice.
5.	Pod bresti, se odcepi od ulice V Murglah, zahodno od ulice Pod lipami in poteka juroti severu do zelenice.
6.	Pod vrbami, se odcepi pd uljce V Murglah zahodno od ulice Pod bresti in poteka proti severu do zelenice.
7.	Bazni kova ulica, se odcepi od Ceste XVIII. divizije ?a hišo št. 37 in poteka prpti severovzhodu ter pred potokom Veliki Galjevec krpžnp navije proti jugozahodu do Ceste XVIII. divizije.
8.	Ulica Tončke Čečeve, se pdcepi ocj Ceste XVIII. djvizije za hišo št. 41 in poteka proti severovzhodu ter pred potokom Veljki Galjevec krožno zavije proti jugozahodu do Ceste XVIII. divizije.
9.	Ulica Marije Drakslerjeve, se odcepi od Ceste XVIII. divizije zn hišo št. 61 in poteka proti severozahodu, ter pred potokom Veliki Galjevec krožno zavije proti jugozahodu do Ceste XVIII. divizije.
10.	Lajkovška ulica, se odcepi od Ceste na Brdp za hišo št. 25a, in poteka proti jugu <Jq Viške
ceste.
11.	Kan te tova ulica, se odcepi od Ceste na Brdo, vzhodno od Petrčeve ulice in poteka proti severu do, vrta Biotehnične fakultete.
6.	člen
Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane izvede te spremembe po pravilniku in objavi v naslednjem seznamu ulic.
7.	člen
Ta odlok za£pe veljati osmi ej1!*1 BO objavi v Uradnem listu SIjis
St. 015-1/80
Ljubljana, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine rpesta Ljubljane
dr. Marjan Rožič 1. r.
1672.
POdlagi 73. člena z^pna o raziskpv^jpi dejavnosti in raziskovalnih skupnostjh (jJradni Ijst SRS, št. 35/79), 23., 65. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 38. seji, zbqrg zdru?e00ga delq dne 27. novembra 1980 in na 34. seji zbora občin dne 27. novembra 1980 sprejela
*	SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi mestne ritziskovgltm skupupsU Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana, ki so ga sklenile raziskovalne skupnosti občin na območju mesta Ljubljane
2
Ta sklep velja Takoj.
St. Q2Q-J0/p0
Ljubljgpa, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane
dr. Marjan Rožič 1. r.
)' ’ 'v. •
CERKNICA
1673.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splpš-nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1981 sprejela
X ODLOK
o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 198«
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1980, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1980 so znašali:
1.	Na rednem računu proračuna	dtn.
—	prihodki po bilanci proračuna za
leto 1980	44,141.673,55
—	razporeditev prihodkov po bilanci
proračuna za leto 1980	42,686.664,55
—	presežek prihodkov nad odhodki
— prenesen na posebno partijo	1,455.009,00
2.	Na posebni partiji računa proračuna
—	prihodki usmerjeni na posebno
partijo in preneseni iz rednega računa proračuna	4,195.034,65
—	odhodki	1,889.721,85
—	presežek prihodkov nad odhodki 2,305.312,80
Presežek prihodkov posebne partije nad odhodki 2,305.312,80 din se prenese kot prihodek posebne partije proračuna v letu 1981.
3.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada za leto 1980 izkazuje:
—	prihodke	1,7X7.046,68
—	odhodke	—
Presežek prihodkov	1,727.046,68
Presežek prihodkov nad odhodki 1,727.046,60 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna , občine Cerknica v letu 1981.
4.	člen
Pregled doseženih prihodkov proračuna in izvršenih odhodkov proračuna je zajet v pregledu doseženih prihodkov in razporedu prihodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1980, ki je sestavni del odloka.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/80-9
Cerknica, dne 27. novembra 1981.'
Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
Pregled doseženih prihodkov in razpored prihodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1980
Klasif.	Prihodki	Znesek	Namen	Odhodki	Znesek
1	Prenešena sredstva
2	Davki
2	Davki
3	Takse
6	Prihod, uprav. org. in drugi prihodki
7	Prihodki od drugih DPS
Skupaj prihodki	44,141.673,55
oi	Dejavnost organov DPS	23,528.766,65
02	Dejavnost ljud. obrambe	3,662.720,00
03	Dejavnost DPS	2,694.000,00
04	Negospodar. investicije	3,433.297,60
08	Socialno skrbstvo	3,284.578,50
09	Zdravstveno varstvo	222.824,05
10	Komunalna dejavnost	2,101.321,90
11	Dejavnost krajevnih skup.	476.700,00
13	Odstopljeni prihodki	359.347,40
16	Interven. v gospodar.	2,542.920,00
18	Krediti, vezana in izločena	sredstva 380.188,45
	Presežek prihodkov	1,455.009,50
	Skupaj razpored prihodkov	44,141.673,55
1,600.062,55
10.627.565.05 16,492.444,70
1,972.189,90
948.643,30
12.500.768.05
KAMNIK
1674.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/7-j, 39/73, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, Št. 7/77, 11/77, 24/77, 7/78, 11/78, 8/79, 38/79 in 11/81) se v 21. členu spremeni točka 4/d in se glasi:
»d) od dohodkov občanov, doseženih pri popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981, dohodkov občanov doseženih pri podeljevanju enotne matične številke občanov in tehničnemu pregledu
orožja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-42/81
Kamnik, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Stavko Ribaš, dipl. ML L at
1675.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Uradni Ust SRS, št. 5/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/79 in 27/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM2, dela zazidalnega otoka BP2 in dela zazidalnega otoka BP1 v Kamniku
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BM2, dela zazidalnega otoka BP2 in dela zazidalnega otoka BP1 v Kamniku.
Meje območja zazidalnih otokov so določene v grafičnem delu zazidalnega načrta.
2.	člen
Območje iz prejšnjega člena tega odloka je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji št. 6/80, ki jo je izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SGP Kamnik.
%	3. člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
4.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu pristojnem za urbanizem Skupščine občine Kamnik.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Kamnik. 6
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-39/81
Kamnik, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1CI«.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78), na 36. seji zbora združenega dela, 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 35.
seji družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1981 sprejela
,	SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
1.	za predsednika Ciril Ahlin, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Kamniku,
za namestnika predsednika: Janez Jeglič, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Kam-. niku,	'
2.	za tajnika: Vlado Jašovič, sekretar sekretariata za občo upravo Skupščine občine Kamnik,
za namestnika tajnika: Vladimir Gjurin, Občinski sodnik za prekrške Kamnik,
3.	za člana: Silvo Učakar, samostojni odvetnik,
za namestnika člana: Janez Maleš, načelnik oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Kamnik,
4.	za člana: Konrad Vavpotič, vodja splošnega sektorja v DO STOL Kamnik,
za namestnika člana: Mala Drčar, upokojenka,
5.	za člana:	Janez Andrej ašič, ravnatelj
Osnove šole Kamniški bataljon Stranje,
za namestnika člana: Ana Kastelic, svetoval-. ka v Zavodu za šolstvo SRS.
SL 020-20/81
Kamnik, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
LOGATEC
1677.	1
Skupščina občine Logatec je na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1981 sprejela
O D L c r*
o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega vira godoviškega vodovoda pri izvirih Pikeljščiče na Veharšah v občini Logatec
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se zavaruje količina, kakovost in obstoj vodnega vira in da se vodni vir zavaruje pred onesnaženjem, se s tem odlokom določijo varovalna območja in varstveni ukrepi na teh območjih.

\
II.	VARSTVENI PASOVI
2.	člen
Območje vodnega vira je razčlenjeno v naslednje varstvene pasove:
1.	ožji varstveni pas, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom zavarovanja,
2.	širši varstveni pas, ki predstavlja cono s strogim režimom zavarovanja,
3.	vplivni varstveni pas, ki predstavlja cono z blagim režimom zavarovanja.
Obseg varstvenih pasov je prikazan v grafični prilogi •v M 1 :2281) projekta RPC TOZD Atelje za projektiranje št. 558/8, datum: maj 1981, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
V	ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo.
4.	člen
V	širšem varstvenem pasu niso dovoljene novogradnje in takšna obdelava zemljišč, ki bi utegnila zaradi uporabe naravnih ali umetnih gnojil in zaščitnih sredstev škodljivo vplivati na vodo. Dovoljene so adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih objektov s katerimi se izboljšujejo obstoječe higienske razmere.
5.	člen
V	vplivnem varstvenem pasu je izjemoma dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov.
III.	VARSTVENI UKREPL
6.	člen
Zavarovanje posameznih varstvenih pasov in zavarovanje obstoječih vodnih virov se posebej predpiše s pravilnikom o ureditvi in sanitarnem režimu vodnega vira, ki je sestavni del tega odloka.
7 člen
Za vsak poseg v varovanem območju, ki bi lahko vplival na spremembo vodnega vira, je potrebno predhodno soglasje Komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje, pri SO Logatec.
8.	člen
Upravljalen vodovoda mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka prilagoditi ožji varstveni pas pogojem pravilnika. IV.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek kdor krši določbe 2., 3. in 4. člena pravilnika.
Pravna oseba se kaznuje za prekrš k iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno krznijo do
30.000 din. odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din.
V.	PREHODNE DOLOČBE
10.	člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki oziroma upravljale! urediti v skladu s pravilnikom, ki je sestavni del tega odloka.
Način ureditve in rok določijo pristojni organi za vsak primer posebej.
11.	člen
Vsi lokacijski postopki, pričeti v varstvenem območju pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki je predvidoma v varstvenem, pasu, v katerem se nahaja lokacija.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/81
Logatec, dne 4. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. Inž. 1. r.
1678.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 4. točke 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1.	člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenja in označevanja psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Logatec.
2.	člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na območju mesta Logatec in to v stanovanjskih soseskah: za Narodnim domom, Poštni vrt, območje Grintovec, Ob Rovtarski cesti, za Ar jem in Soseski S-ll.
Živali iz prvega odstavka tega člena lahko redijo le tisti, ki imajo status kmeta, sicer pa le z dovoljenjem veterinarske inšpekcije.
\
/
3.	člen
Divje živali, razen malih gozdnih gledalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4.	člen
V	stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe. V ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodarstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstavitve.
Za bivanje in vzrejo več živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in zbora stanovalcev, etažnega lastnika oziroma lastnika stanovanjskega objekta.
5.	člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v osmih dneh. Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti v reji 'psa na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6.	člen
Lastnik prijavi psa Veterinarskemu zavodu KRIM — Grosupije, DE Vrhnika, ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
7.	člen
V	evidenco o prijavi, objavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V	evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
8.	člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis ali izbris iz evidence ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9.	člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčni prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10.	člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in Živah.
Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strpjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem, zaprtem prostoru ali pa na verigi. Ce je pes jpriveean, verige ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »Hud pes«.
11.	člen
Ce je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12.	člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme pse voditi le na vrvici, popadljivi pgi pa morajo nositi nagobčnik.
13.	člen
Pse ni dovoljeno voditi ali puščati v javne lokale, na tržne prostore, otroška igrišča, urejene parke in zelenice, v javna kopališča in pokopališča.
Pse je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se sme' vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14.	člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom in na vrvici.
Ce je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
15.	člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kletnih in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16.	člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
17.	Člen
Ce se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela aii poginka za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slihjfenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobtd zaprt prostor, ločend od ljudi iri živali, sum bolezni pa nemudoma pHjaviti pristojni Veterinarski organizaciji ali veterinarski inžpekciji.
18.	člen
Če pes ali mačka z. ugrizom ali s prasko poSko-duje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti Veterinarski zavod KRIM Grosuplje, DE Vrhnika ali Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to heglede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstva živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
19.	člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občin v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže laštništVo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
20.	člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva v določenem času psa oziroma če ne plača stroškov lova in oskrbe, se pes humano pokonča oziroma se izroči v last drugi osebi.
21.	člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo združenega dela.
22.	člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 18. in 19. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
23.	člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z javnega mesta.
Živali za katere je mogoče ugotoviti lastnika je potrebno zdraviti spOrazumho z lastnikom živali.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
24.	člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
25.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje Veterinarska inšpekcija Medobčinskih inšpekcijskih služb Idrija— Logatec—Vrhnika ih organ javne varnosti.
26.	člen
Z denarno kaznijo 300 din do 3.000 din se kaznuje posameznik ali pravna oseba:
—	če redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta oziroma v stanovanjskih soseskah v nasprotju z določili 2. člena,
—	če ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
—	če ne poskrbi, da je pes preventivno cepljen proti steklini (18. člen),
—	če nemudoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vzbujajo sum na steklino (17. člen),
—	če ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (2. odstavek 18. člena).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 100 din do 300 din.
27 člen
Z denarno kaznijo 200 din do 1.00O din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
—	če ne upošteva določil 4. člena,
—	če ne prijavi psa (5. člena),
—	če ne upošteva 8. člena tega odloka,
—	če ne upošteva 9. člena tega odloka,
—	če ne upošteva določil 12. člena,
—	če ne upošteva določil 18. člena odloka,
—	če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (prvi odstavek 18. člena).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list^SRS.
St. 010-9/81
Logatec, dne 4. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Fnmc Godina, đipL inž. L r.
1679.
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in 6. člena odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega vira godoviškega vodovoda pri izvirih Pikelj-ščice na Veharšah v občini Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1981 sprejela
PRAVILNIK
o ureditvi in sanitarnem varovanju varstvenih pasov vodnega vira Godoviškega vodovoda
1.	člen
V skladu z odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega vira godoviškega vodovoda pri izvirih Pikeljščice na Veharšah v občini Logatec ureja ta pravilnik režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti v varstvenih pasovih.
I.	OŽJI VARSTVENI PAS
2.	člen
Ožji varstveni pas predstavlja cono s strogim režimom varovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
1.	ožji varstveni pas je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami,
2.	celotno območje ožjega zaščitnega pasu je zasaditi z gostim zimzelenim drevjem,
3.	prepovedana je gradnja novih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu,
4.	prepovedana je uporaba liocidov in gnojil,
5.	prepovedana je gradnja skladišč naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi,
6.	prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kamnolomov in peskokopov,
7.	prepovedana je gradnja naftovoda,
8.	gradnja cest z izjemo dovoznih cest za potrebe vodovoda je prepovedana,
9.	gradnja kanalizacije preko območja ožjega zaščitnega pasu načeloma ni dovoljena. V primeru, da je nujna, mora biti položena v dodatne zaščitne cevi.
Kanalizacija iz vodovodnih objektov mora biti speljana izven ožjega zaščitnega pasu ali pa za fekalne odplake zgrajena vodotesna septična jama.
II. SIBSI VARSTVENI PAS
3.	člen
Širši varstveni pas predstavlja cono s sanitarnim režimom varovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
1.	prepovedana je gradnja novih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu,
2.	prepovedana je uporaba biocidov na podlagi težkih kovin in kloriranih ogljikovodikov,
3.	prepovedana je gradnja ponikovalnic za odpadne vode,
4.	dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih objektov,
5.	dovoljena je adaptacija gospodarskih objektov, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere,
6.	gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljeni gospodarski dejavnosti,
7.	velikost skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča nafnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrole tekočine in postavljene v olje in vodotesno nepropustno železobetonsko lovilno jamo. Pre-takališča naftnih derivatov mora imeti zaščitno ploskev in lovilec maščob,
8.	gradnja naftovoda ni dovoljena,
9.	tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan,
10.	javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti izvedeni vodotesno,
11.	obstoječe pretočne greznice v kraju, kjer ni kanalizacije, je sanirati in zgraditi nepretočne greznice ali pretok iz troprekatnih pretočnih greznic speljati izven zaščitenega območja,
12.	prepovedano je odpirati smetišča in deponije,
13.	ceste v širšem varstvenem pasu, razen gozdnih cest morajo imeti: — nepropustno cestišče, odbojno ograjo ali 0,50 cm visok robnik, nepropustno koritnico, dva metra širok pas nagnjen proti koritnici, lovilec maščob.
III.	VPLIVNI VARSTVENI PAS
• ,
4.	člen
Vplivni varstveni pas predstavlja cono z blagim režimom varovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
1.	gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih I objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno higiensko odvajanje odplak,
2.	gradnja industrije, ki porabi veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati ni dovoljena,
3.	gradnja naftovoda ni dovoljena,
4.	velikost skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrole tekočine ali enoplaščne izvedbe v olje in vodotesnem betonskem kesonu z urejenim na-takališčem z lovilcem maščob,
5.	tranzitni promet z nafnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan. Za lokalni dovoz naftnih derivatov je hitrost omejena na 40 km/h,
6.	ponikanje padavinske vode s cestišč ni dovoljena. Vodo je potrebno speljati preko lovilca maščob,
7.	kamnolomi in peskokopi niso dovoljeni. Izjemoma se lahko dovoli eksploatacija kamna in peska v kamnolomih in peskokopih posebnega javnega pone-
■ na. Posebne pogoje za zaščito vode predpiše v vsakem konkretnem primeru pristojni inšpekcijski organ.
\	5. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija občine Idrija.
6.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SL 010-12/81
Logatec, dne 4. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. ini. L r.
SLOVENSKE KOMACE
1680.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 9. decembra 1981 sprejel
ODREDBO
'o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za veterinar-; sko-sanitarne preglede in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico	110,00 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico oziroma mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še strošek odvzema vzorcev mleka v takem gospodarstvu in strošek pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju ir> razkladanju se plača naslednja pristojbina:
,	din
I.	Za pregled kamionske ali vagonske pošiljke	‘	308,00
II.	za pregled kosovne pošiljke:
— kopitarjev in odraslega goveda od ko- - * mada	• n i	42,90
din
—	telet in odraslih prašičev od komada 24,50
—	pujskov in drobnice od komada	8,60
—	žive perutnine za vsakih začetih 50
komadov.	6,10
—	vsake čebelje družine ali matice	7,35
—	jelenjadi in srnjadi od komada	36,75
—	divjih prašičev, s trihonoskopskim
•ogledom od komada	, *	*	49,00
—	zajcev od komada	8,60
—	divje parjadi od komada	4,90
III.	Za pregled enega kg mesa kopitarjev, par-klarjev in perutnine, drobovine, mesnih izdelkov, razen konzerv, masti ter divjačine 0,25 dinarjev
rtfn
—	1 kg rib, rakov, polžev ter ribjega
mesa	0,25
—	1 litra mleka	0,15
' — 1 kg mlečnih In jajčnih izdelkov	0,15
—	celih jajc, po komadu	0,0$
—	enega kg medu, matičnega mlečka,
cvetnega prahu, propolisa, voska in	satja	0,25
—	enega kg ostalih neimenovanih živalskih proizvodov, surovin in odpadkov	0,25
Skupna pristojbina za posamezne komade pošiljk živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, rib, jajc in jajčnih izdelkov, rakov, polžev, čebeljih družin, matic, medu, voska, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa ter živalskih surovin in odpadkov ne sme zna4ati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede:
—	v ribogojnicah, valilnicah, na sejmiščih in do-' gonskih mestih ter na tržnici in v skladiščih živil
živalskega izvora
—	divjačine pred skladiščenjem
—	mesa divjih prašičev in medvedov pri porabi v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih in drugih obratih
—	pri proizvodnji in predelavi jajc
se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda v višini veljavne režijske ure veterinarskega delavca povečane za 200/o. Zavezanec veterinarsko-sanitar-nega pregleda plača tudi stroške potrebnih laboratorijskih preiskav.
5.	člen
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja# ozirom je nakladanje, razkladanje ali prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini veljavne režijske ure veterinarskega delavca.
Za veterinarskp-sanitame preglede, opravljene izven rednega delovnega časa organa, ki je pristojen za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 0/o,
Potni stroški pri vseh veterin arsko-sanitamih pregledih se zaračunavajo posebej, prav tako pa tudi zamudnine in sicer v neposrednem odnosu med uporabnikom in izvajalcem veterinarsko-sanitarnih pregledov.
'	6. člen
Pristojbine po tej odredbi, razen prsitojbine za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, se obračunavajo in vplačujejo na zbirni račun: takse na promet s parklarji in kopitarji Skupščine občine Slovenske Konjice St: 50700-840-049-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji dovolilnice ,pa račun: sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni SO Slovenske Konjice št. 50720-655-245.
7.	člen
Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, ^St. 14/80).
8.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi r Uradnem listu SRS.
St. 322-29/81-9
Slovenske Konjice, dne 9. decembra 1981.
Predsednica Izvršnega sveta
Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Pollčar 1. r.
1681.
Na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega, časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine' občine Slovenske Konjice na svoji seji dne
9.	decembra 1981 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Slovenske Konjice
1. Sen
Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur upravnih
organov občine Slovenske Konjice.
2.	Sen
Delovni čas v upravnih organih traja v ponedeljek in sredo od 6. do 16. ure (10 ur); v torek in četrtek od 6. do 14. ure (8 ur); v petek pa od 6. do 12. ure (6 or)-
3.	Sen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v ponedeljek, sredo in petek v vsem delovnem času.
' 4. člen
Ne glede na določilo 3. člena te odredbe imajo uradne ure:
—	sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, krajevni uradj, matična služba, referat za promet, referat za skupne zadeve in prijavno odjavno službo na oddelku za ljudsko obrambo in referat za odmero prometnega davka od motornih vozil, tudi v torek in četrtek v vsem delovnem času,
—	inšpekcijsko nadzorstvo v sredo v vsem delovnem -času. '
5.	člen
Glede na potrebe delovnih ljudi in občanov se; lahko določijo tudi uradne ure za opravljanje določenih upravnih zadev zunaj sedeža upravnega organa, zlasti v posameznih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. O potrebi in obsegu uradnih ur zunaj sedeža upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
6.	člen
V primeru, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa, je treba zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
1	.	7. člen
Določbe te odredbe veljajo tudi za delovni, čas strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta ter občinskega organa za kaznovanje o prekrških. Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti uskladijo delovni čas in uradne ure z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov.
8.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1882.
St. 14-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 9. decembra 1981.
f	Predsednica
Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Marija Pollčar 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1682.
Skupščina občine Šentjur pri Celju po 19. členu zakona o sistemu držaVfie Uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju na sejah zborov občinske skupščine dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju
1. člen
V odloku o Organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju (Uradpi list SRS, Št. 4/80), Se ža 21. členom doda nov 21.a člen, ki glasi:
Občinska upravna organizacija je zavod za urejanje naselij.
Zavod za urejanje naselij opravlja sledeče strokovne naloge:
—	pripravlja strokovne osnove ža odločitve glede
rabe prostora,	■ ,
—	sodeluje pri izdelavi oziroma izdeluje urbanistično dokumentacijo,
—	vodi usklajevanje med uporabniki prostora,
—	izdeluje lokacijsko dokumentacijo,
—	zagotavlja in organizira celovit strokovni inženiring za objekte splošnega družbenega pomena in
objekte, ki jih gradijo krajevne skupnosti ter mladinske delovne brigade,
—	pripravlja strokovna gradiva s področja stanovanjskega, cestnega in komunalnega gospodarstva,
—	opravlja strokovna dela, ki se nanašajo na komunalno urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
—	opraVlja druga dela v okviru svoje strokovne usposobljenosti za OZD, SIS in druge skupnosti tet občane v obsegu, ki ga določi IS SO.
2.	člen
Z dnerh uveljavitve tega odloka preneha veljati L člen sklepa o pboblastitvi delovne skupnosti skupnega servisa SIS — enote za urbanizem in gradbeništvo — za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega urejanja in gradbeništva, Razvojnega centra Celje — za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja in Geodetskega zavoda Celje ter Geodetske uprave S.ku^ščine občine' Šentjur pri Celju za opravljanje poslov zakoličevanja gradbenih objektov na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št 25/80).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 025/7-80-1
| Šentjur pri Celju, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
1683.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih ža kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Planina pri Sevnici
•1. Sen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Planina pri Sevnici.
«
2.	člen
Meja območja soseske Planina pri Sevnici je raa-vidna iz zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Razvojni center, številka 7/77.
3.	člen
Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj meja, vse ležeče y k. o. Planina:
Vložna št.	Parcelna št.	Načrt št.	Došedanji lasfnik (točen naslov)	Vrsta	Razred	PovrStiMi
60	173/2	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	9,65
	173/3	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	9,58
	173/4	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	8,01
	173/5	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	10,48
	174/1	i	špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	13,09
	174/2	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	■travnik	1	8,92
	174/3	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	travnik	1	8,69
	132/2	i	Špan Stanko, Štefanija, Planina 39	^	pašnik	2	5,83
73	153 2	i	Pungaršek Marija, Planina 51	sadovnjak	1	75
	i:?6 2	i	^ Pungaršek Marija, Planina 51 Pungaršek Marija, Planina 61	travnik	3	5,15
75	157	i		vrt	| 1	4,00
Vrsta	v Razred Površina
Dosedanji lastnik (točen naslov)
Špan Julijana, Planina 21	sadovnjak	1	6,01
Špan Julijana, Planina 21	travnik	2	4,93
Špan Julijana, Planina 21	sadovnjak	1	3,49
Jazbec Stanko, Amalija, Planina 9	travnik	1	4,96
Rauter Amalija, Marija, Planina 40	sadovnjak	1	90
Rauter Amalija, Marija, Planina 40	pašnik	1	1,50
Kolar Janja, Rajh Danica, Senegačnik Jožica,	travnik	1	11,44
Tovornik Mihael Kolar Janja, Rajh Danica, Senegačnik Jožica,	travnik	4	6,12
Tovornik Mihael Kolar Janja, Rajh Danica, Senegačnik Jožica,	njiva	3	5,65
Tovornik Mihael Levec Silvo in Olga, Planina 35	travnik	3	5,93
Zveglič Alojz, Planina 25	sadovnjak	1	2,06
Vložna Parcelna Načrt št.
št.	Št.
39	158 159/1 159/3
16	161/2
46	171/2
	172/2
29	169
t ■	181/5
	181/3
67	229
23	165/2
\
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz
3.	člena tega odloka. •
Navedena zemljišča postanejo družbena lastnina, z imetnikom pravice uporabe občine Šentjur pri Celju.
Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo podruž-bljena zemljišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišč vse do dneva, dokler pristojni organ za premoženjskopravne zadeve ne izda odločbe s katero odloči, da ga mora izročiti občini Šentjur.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRŠ.
St. 465-50/81-5/5
Šentjur pri Celju, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Stanko Lesnika 1. r.
1684.
Na podlagi 23. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), 57. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), drugega odstavka 2. člena odloka o družbenih svetih občine Šentjur (Uradni list SRS, št. 28/79), 124. in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) ter določb dogovora o družbenih svetih v občinah Šentjur je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, dne 2. decembra 1981 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti, dne
3.	decembra/1981 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi družbenega sveta za področje davčne
...	.	politike
1. člen
Družbeni svet za področje davčne politike, obravnava ter daje svoja stališča in pobude pri delu službe za družbene prihodke občine Šentjur pri Celju pri naslednjih vprašanjih:
—	analizira stanje in oblikuje predloge s področja davčne in prispevne politike
—	daje pobude za spremembe predpisov,
—	obrayn.ava problematiko s podočja davčne inšpekcije,
—	obravnava problematiko neupravičenega pridobivanja premoženja in dohodka, '
V — obravnava problematiko delovanja službe za družbene prihodke,
—	obravnava podatke o odpisu in oprostitvah.
Poleg navedenega družbeni svet spremlja vsa ostala vprašanja, ki so pomembna pri oblikovanju in izvajanju davčne politike v občini ter so vezana na širši družbeni interes:
2.	člen
Družbeni svet, za področje davčne politike sestavljajo delegati (po en delegat):
—	1—7 podpisniki dogovora
—	služba za družbene prihodke ~ *
—; obrtno združenje
'	— temeljna organizacija kooperantov — KK.
Družbeni svet glede na vrsto obravnave problematike vabi na svoje seje še posamezne strokovnjake, predstavnike strokovnih institucij, SIS itd.
3.	člen
Družbeni svet za področje davčne politike lahko za opravljanje posameznih opravil imenuje občasno delovno skupino. Upravni organ oziroma služba za družbene prihodke je dolžna svetu zagotoviti vse po-
trebne podatke, gradiva ipd, ravne tako ta upravni organ opravlja vsa administrativno-tehnična opravila za svet.
4.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 021-40/81-1
Šentjur pri Celju, dne 3. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Septjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1685.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah /Uradni list SRS, št. 5/75 in 3/78) in izida referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega pro-* grama v občim Šmarje pri Jelšah, opravljenega 22. novembra 1981, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 9. decembra 1931 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah za obdobje 1982—1986 -
1.	člen
Za izvajanje programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah in za izvajanje dogovorjenega skupnega programa za izgradnjo osnovnošolskega prostora, investicij na področju otroškega varstva in nalog v Spominskem parku Trebče po posebnem programu, se uvede samoprispevek za obdobje 5 let in sicer od 1 januarja 1982 do 31. decembra 1986,
Samoprispevek se uvede za območje celotne občine.
2.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se smejo porabiti izključpo samo za izvajanje sprejetih programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa izgradnje osnovnošolskega prostora, investicij na področju otroškega varstva in nalog v Spominskem parku Trebče po posebnem programu.
S samoprispevkom se bo od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986 zbralo' predvidoma 142,461.000 din.
■ 3. člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo na območju občine Šmarje pri Jelšah stalno prebivališče in imajo lastne dohodke.
4	člen
Samoprispevek plačujejo: ,
1.	Občani, Ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih 2 odstotka od neto osebnega dohodka;
I	X
2.	občani, ki š samostojnih! osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektua.ne storitve) po stopnji 2 odstotka od celotnega donoana. zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnega dohodka in občani, ki -se jim ne ugotavlja dohodka tpavšalisti) pc stopnji 2 'odstotka;
3.	občani, ki imajo dohodke iz avtorskih pravic, po stopnji 3 'odstotke od dohodka, zmanjšanega za stroške, ki se priznavajo pc zakonu o davkih občanov;
4.	upokojenci — po stopnji 2 odstotka od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin;
t
5.	lastniki, imetniki pravica uporabe ali uživalci zemljišč po stopnji 5 odstotkov od "katastrskega dohodka.
Samoprispevka ne plačujejo občani:
—	od socialnih podpor, anvalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev' in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo;
—	delavci, katerih osebni dohodek ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka;
—	upokojenci, katerih osebna, družinska ali invalidska pokojnina ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določa skupnost pokojninskega ir invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
—	lastniki, imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišč pod. enakimi pogoji, kot so oproščeni davka iz kmetijstva.
5.	člen
Če bi izterjava samoprispevka organizirala nujno preživljanje zavezanca in Članov njegove družine, se samoprispevek It^iko odpiše po postopku in na način, kot je predpisan za odpis davkov.	%
6.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, občani, ki imajo dohodke iz avtorskih pravic in upokojenci, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka, avtorskega honorarja oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) ter kmetijsko dejavnost, pa občinska uprava za družbene prihodke istočasno z odmero osnovnega davka.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnih računih pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah: samoprispevek delavcev 50700-842-053-822, samoprispevek obrtnikov 50700-842-053-200822, samoprispevek upo-
Stran 2244
URADNI UST SRS
St. 37 — 18. XII. 1981 -------1----:-----------
kojencev 50700-842-053-100822, samoprispevek kmetov 50700-842-053-300822.
8.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se usmerjajo po sprejetih programi!! in sicer: 55 "/o zbranih sredstev se uporabi za izvajanje (programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah, 45 °/o zbranih sredstev pa se uporabi za dogovorjeni skupni program izgradnje osnovnošolskega prostora, investicij na področju otroškega varstva in nalog v Spominskem parku Trebče po posebnem programu.
Sredstva za izvajanje programov krajevnih skupnosti se usmerjajo v sorazmerju s Številom zaposlenih v krajevnih skupnostih, številom obrtnikov v krajevnih skupnostih, številom upokojencev v krajevnih skupnostih in v sorazmerju s katastrskim dohodkom v krajevnih skupnostih.
Razmerje, ki ga pripravi pristojni upravni organ na osnovi danih podatkov, določi zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine; zbor najmanj enkrat letno obravnava realizacijo in uporabo samoprispevka.
9.	člen
Kontrolo obračunavanja in vplačevanja samoprispevka pri organizacijah združenega dela in drugih družbenih pravnih osebah opravlja posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo samoprispevka opravlja služba družbenega knjigovodstva, kot organ pristojen za opravljanje evidence in nadzora nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1982.
St. 420-32/81-1	<
Šmarje pri Jelšah, dne 10. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
POPRAVEK
• z V navodilu o uveljavljanju nadomestila pri ceni olja (Uradni list SRS, št. 33/81) sta naslednja popravka:
—	3. točka drugega odstavka pod V. se -glasi
»v tričetrtlltrskih plastenkah 51,53 46,09 47,76«,
—	1. točka tretjega odstavka pod V. se glasi »tričetrtlitrska plastenka olja 38,65 35,32 35,82«.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Alojz Klemenčič 1. r.
VSEBINA
Stran
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1662.	Družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev
pravm pomoči	2211
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1663.	Pravilnik o spremembi pravilnika o poslovnih knji-
gah zavezancev davkov Iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev	2212
1664.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 2213
1665.	Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbir-
nih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	2216
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1666. Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje SISEOT
za leto 1982	2217
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1667.	Statut obClnskc	zdravstvene skupnosti (Trebnje) 2218
1668.	Sklep (Trebnje)	2226
1669.	Sklep o sprejetju poslovnika Občinske zdravstvene
skupnosti Trebnje	2226
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1670.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana	2226
1671.	Odlok o določitvi In spremembi' imen ulic, cest in
trgov na območju mesta Ljubljane	2231
1672.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne raziskovalne skupnosti Ljub-
‘ ijana * *	*	2232
1
1673.	Odlok o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto
1980 (Cerknica)	2232
1674.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kamnik)	t	2233
1675.	Odlok o zazidalnem' načrtu za območje zazidalnega
otoka BM 2, dela zazidalnega otoka BP 2 in dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku	2234
1676.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
(Kamnik)	2234
1677.	Odlok o določitvi varstvenih pasov In ukrepov za
zavarovanje vodnega vira godovlškega vodovoda pii izvirih PllAljŠčice na Veharšah v občini Logatec	2234
1678.	Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter
reji ostalih domačih živali (Logatec)	2235
1679.	Pravilnik o ureditvi In sanitarnem varovanju var-
stvenih pasov vodnega vira godovlškega vodovoda (Logatec)	2238
1680.	Odredba o pristojbinah za veterlnarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja (Slovenske Konjice)	2239
1681.	Odredba o porazdelitvi delovnega Časa v upravnih
organih občine Slovenske Konjice	2240
Stran
1682.	Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem podroCju upravnih organov občine Šentjur
pri Celju	22«
1683.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za
individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Planina pri Sevnici (Šentjur pri Celju)	22«
• ' Stran
1684.	Sklep o ustanovitvi družbenega sveta za področje
davčne politike	(Šentjur pri Celju)	2242
1685.	Odlok o uvedbi samoprispevka za financiranje pro-
gramov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah za obdobje 1982—1!I86	2243
— Popravek navodila o uveljavljanju nadomestila pri ceni olja	2244
ZAKON 0 STANOVANJSKE!! GOSPODARSTVU s komentarjem (1981)
V začetku leta 1981 je bil sprejet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki ‘določa temelje stanovanjske politike v naši republiki ter daje podlago in okvir za urejanje odnosov pn gospodarjenju s stanovanji in stanovanjđtimi hišami v družbeni lastnini, pri gradnji stanovanj, pri zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj in pri varstvu stanovanjskega in bivalnega prostora.
Ker prinaša zakon na področju gospodarjenja, stanarin in stanovanjskega zadružništva pomembne novosti in spremembe v primerjavi z dosedanjo ureditvijo, poleg tega pa je treba vrsto razmerij urediti s samoupravnimi splošnimi akti (samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, statuti hišnih svetov, itd.), bo obširen komentar k posameznim členom pomemben pripomoček za uveljavitev posameznih določb zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Izvršilni predpisi k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu bodo objavljeni v posebni zbirki.
Cena: 153 din
Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VIL
«
Časopisni zavod URADNI LIST SRS se je preselil v nove poslovne prostore v Gradišče 14 in ima naslednje telefonske številke:
224 323 -r- direktor, uredništvo, sekretar, šef račune vodstva
224 337 — prodaja
211 814 — računovodstvo, naročnine
p. p. 379/VI!
CZ Uradni list SRS Je izdal publikacijo
Prof. dr. France Černe
SPLOŠNA TEORIJA EKONOMSKEGA SISTEMA DRUŽBE
V	času znanstveno tehnološke revolucije prihaja znanost do vse globljih spoznanj s konstruiranjem sistemov in modelov. Tudi ekonomska veda ima nalogo, da oblikuje različne ekonomske sisteme (ES), s - katerimi razlaga gospodarske pojave in različne gospodarske ureditve v svetu.
Delo prof. Franceta Černeta je poskus sistematičnega proučevanja ES — kaj je, kako se oblikuje, kako funkcionira, kdaj se menja, kakšne tipe lahko skonstruiramo z ene strani oziroma zasledimo v razvoju družbe z druge strani in kako vrednotimo različne ES.
To pa so vprašanja, ki se tičejo tudi našega samoupravnega socialističnega sistema. Publikacija je namenjena tistim, ki še študirajo: ekonomijo, širše družbene ter humanistične vede, tehnološkp-organizacijske, upravljalske itd. vede kot tistim, ki že delajo v naši gospodarski in politični praksi.
V	publikaciji so sistematično razloženi temeljni sistemski pojmi in problemi, s ponazoritvami iz zgodovine in iz naše prakse ter s pregledom važnejše literature o tem vprašanju.
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani Naročnina za leto 1981 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo sekre tar, šei računovodstvi 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informl ranje št. 421-1/72