JBraiia z valjarjem skljeiijena ?
de se žitno seme práv zavleče.
je pa tudi treba na vse straní misliti, z majhnimi potroški pridelke množiti in boljšati.
Dr. o
(Konec.)
naših krajih je navada posejano žito z brano
Popoliii potluk
kakó
zavléci, ki ima zobé po 7 do 9 palcov dolge. Teža take brane storí, de gredó zobje 4, 6 in tudi še
krompir
saditi
(Dalje.)
9
de
5
bo
prav
?
već palcov globoko, in vsako žerno semena, ki je padlo v tako globočino, je zgubljeno, ne more ka liti
8.
Od krompirjeviya pridelka.
Krompir je zrel, kadar je njegovo zeliše ampak se zadusí pod preveliko težo zemlje, (krompirjevec) vsahnelo. Ta postava pa le pri Od tega, ljubi moji, večidel pride, de gosto vse- z dr avim krompirji veljá, zakaj pri bolnim krom

jano žito le redko ozeleni.
pirji je bilo zgodno vsahnjenje krompirjevca ža
notranjih krajih krajnske dežele zavlakvajo lostno znamnje, de se ga je gnjilina poprijela.
Kadar je tedej pri zdravim krompirji krom ktero m očno oblože s kamnjem, če jezem- pirjevec z stebli vred popolnama vsahnei, takrat
žita z v ej o, to je, z brano iz glogovih v ej nare jeno,
lja grobljasta ali kepasta, ali pa malo

ce ie
je čas, krompir izkopati. Poglavno vodilo naj bo kmetovavcu, de pustí krompir vselej dobro dozo réti in ga raji en teden delj v zemlji ležati, ko
zemlja razsipčna. S tako brano štirje merniki na oral zasejaniga semena veržejo toliko pridelka, ka kor sicer pet mernikov z želesno brano zavleče- prezgodej ga skopati, sicer bo pridelk slabšiga niga, če po setvi kmalo deževno vreme pride, okusa, se ne da dolgo hraniti in da slabo seme, de v zemljo zamešano in tudi verh nje ostalo seme skalí. Ako pa po setvi suho vreme nastopi, le zame šano seme skalí, verh zemlje ostalo pa leži brez plemena pa proti koncu Kimovca noter do perve
Nektere zgodne plemena dozorijo že po sv. Jakopu, nektere okoli sv. Lorenca; navadne
»JI^UU o VIII vy Uliuil ^	T VI II /i Vlllljly VOI/U1V J/14 IVyJJl Ml	f	f ^ f VI u v ti VV1
de bi kalilo, dokler dež ne pride. Od tega pride, polovice Kozoperska.
de so tamkej, posebno ob
ajdi, viditi
nektere stebla
Krompirjevca pri zdravim krompirji nesmeš
cvesti, druge pa vmes še le odganjati, in de vse poprej porezati, dokler krompir ni popolnama
ob enim ne dozori.
o deve tel, sicer bo pridelk toliko manjši
?
koli
Ti prikazki razniga zavlakvanja semen so me kor poprej si mu krompirjevec pořezal; zakaj po
na misel napeljali
?
dj
s e s e m e pregloboko ne potop
praviti, s kt
toliko
obi
m
h
hl

pa
d
mlj
krompirjevcu dobiva krompir veliko redivne moči iz zraka. Ilesnico tega so natanjčne in nalaš stor
e
jene skusnje že večkrat in v več
poterdile.
Pred mescam Kimove am tedej nikar ne žanji
To orodjeje bra- krompirjevca; mesca Kimovca pa zamoreš
to
na navadne podo-	brez škode storiti.
be, pa z go s tim i le-	Nasproti pa je pri bolnim krompirji lani skuš
s enim i, po tri do štiri	nja pokazala, de je bilo prav, krompirjevec že na kon
palce dolgimi zobmi,	eu mal iga in v začetku veli kigaSer pana požéti;
spredej z verigo za	pridelk krompirja je bil sicer toliko manjši, kolikor
napreči, zadej pa na	poprej so mu zeliše požéli, pa je bil gnjili ne
, kér — kakor pravijo — strupeni
li LA & W JL 9J	VJ	ti 11U/	L I	J
vsakim voglu z enim obvarvan
ka
zrak ni mogel po zelišu podzemljic doseči.
Krompirjevec žéti, ni tedej postava za
klepám (rinkam), morse navadni va ljar natakne, takó, de valjar za brano gré. S tem orodjem se seme
ob enini plitvo za- krompirjevec ima precéj redivne močí v sebi vleče in zaválja; tudi rad dristo nakloni. Torej ga nekteri kmeto kar semena na verhu vavci posušé, ga kot rezanco zrežejo in pozimi živini ostane, k z e m 1 j i p e r
vselej, ampak je le pomoc v potrebi.
Y nekterih krajih porabijo krompirjevec za steljo, v nekterih pa tudi za rej o živine. Zeleni
* pa
t i s n e
1/ I Í3 11 1/ , UVy KirVU Vat/ J * 11 5 ftJUl ivuiíuivu » uiuiwjv j ivtii*» ni* i vvj ^u. li<- nvu i i
seme, enako kalivši, kmetovavci z velikim pridam osolíjo, in kakor
__	'	^	/	* ^ «	« *	t	i	^	* m	m	-m	m
de
takó
vse
pokladajo. Kér je krompirjevec sušiti v tacih kra jih, kjer kozolcov nimajo, težavna reč, ga nekteri
ob enim shaja.
Pred setvijo
je
kislo zelje v kadeh ali sozidanih jamah z repnim in kapusovim perjem namešaniga na kup stlačijo,
dobro, brazde z na- vsako lego poredama nasolijo in kakor kislo zelje vadno železno brano s kamnjem obložijo, de čez in čez kisljata voda
pretergati
m
njivo
stoji.
Takó osoljen krompirjevec je zraven druge
>	«	■	^	\	« ft	«	i	v
v jamice na kitp in pregloboko pade, de potlej v
šopéh stojí, ali pa se v globočini zadusí.
zravnati, sicer seme suhe piče, posebno govedam, prav prijetna in tečna
«	1	I -I •	»V
pica
Pridelk krompirja ni povsod enak, kér različna
Tako brano z valjarjem si zamore lahko vsak zemlja, sajenje,
obdelovanje, letina
i.
veči ali
umeten kmetovavec sam napraviti; pa tudi vsak manjši pridelk dajo kolář jo napravi s kovanjem vred za
i
torej
se přiděla na o ral u
dinarjev.
5 gol
takim orodjem zavlečeni tri je merniki pše
zemlje le 150, pa tudi 500 vaganov; navadni sred nji pridelk je pa od 250 do 300 vaganov fmecnov).
Poglavno vodilo slehernimu kmetovavcu naj bo: de krompirja — če je le moč — nikdar pri de štirje merniki ovsa bolj gosto zakrijejo njivo, ževnim vremenu izkopavati ne pusti. Suho kakor po navadi zavlečenih 5 mernikov pšenice ali vreme pomaga, de ga bo lahko in brez škode čez ječmena
nice ali jecmena, ali dva mernika in pol réží, ali
5
4 mernike reži, in 6 mernikov ovsa. Dragi moji ! ali ni perhranjeno seme nar go
zató
tovsi pridelk? Naše potrebe so čedalje
veči ;
zimo ohranil.
Kakor pa ne smeš mokriga krompirja
v klet spraviti j takó tudi od vročine spar je
Na svitlobo
dane

»
krajnske
etijske družbe.
Tečaj V
V srédo 14. maliya travna 1847
List 15
Sanje
cesarja Rudolfa


v postavljenje i*oj$tui
a
odú IXjih veličastva, presvitliga cesarja
19. dan maliga travna 1847.
a Dunaji v poslópji mogócniga cesarja Veselje s krepkim glasam v zlate strune vdarja In s hvalo povzdiguje junakov hrabre delà, Ki Avstrija med svoje jih védno bóde stéla.
?
in iz svitlobe jasne podoba Otokarja Prijazno se izsnuje in stópi pred cesarja, V rokah 'má vejco oljke, iz oljke vene na glavi In z milim glasam sprave cesarju milo pravi:
r
Lé césar Rudolf milo prijatle pogleduje, Bercé se mu z britkostjo u persih razpokuje; Se enkrat zlato kupo na zdravje vsih povzdigne Ter blagovoJjno rêce, ko péveam molk pomigne:
,,Gospod je s tabo, Rudolf, in on je večna slavaî
99
Iz groba se povernem ;
pri Tebi le je sprava
f
,,Duh krepkih me naródov prebudil je iz spanja, „Sladák pokoju duše, kot rôsa pomladanja."
99
99
Junaško dal je zmago Gospód nebe
s in
zemlje
9
Ki kraljam krone kuje in kraljam krone jemljej
,,Spodobi se hvaléžnost za zmago mu skazati,
??
Pa mertvim tudi bratam pomilovanje dati!"
„O vôdi jih po póti, po kteri se pravica ..Sprehaja věčno terdna, nezmágana kraljica $ In terdna bo v narodili Ti v Tvojih v vék podpora
99 v
9
De vsak naklep sovražni razkrušiti se mora."
9
In bile so besede te sreto vsim povelje
V	molitvi na kolénih pulité vsim vroče želje
V	visave zdaj nebeske za vero, dom, cesarja, Za terdin mir dežéle, za dušo Otokarja.
99
9
In davno žé po Tebi u časov skrivnim téku ,Bo v tém sedel poslópji u mira zlatim véku
j? }}
Vnuk moder in pravičen
naródov vsih veselje
?
Ki bo imel za blagor vsiga cloveštva želje."
Ko polnoči odbije, že v spanji vse počiva, Le césar Rudolf sam še břitké solzé prelíva; Sej rad bi dal cesarstvo , rad zgubil svojo zmago
De bi le Otokarju spet vdihnil dušo drago.
?
99
9
In ród bo Tvoj Evropa še mnogo let častila ,,Kér védno le od Njega se bo modrosti učila; <Ná, vejico te oljke, vse správě žlahtni kamen5
9 99
Ohrani rodovini jo svoji'
Amen! Amen!"
In ko dremota perva očí mu solzne zvéže In pervo sladko spanje na dušo se mu vléže , Mu zdí tako se živo , kralj O tokar de vstaja In sercno kakor bratec desnico mu podaja.
Kot v jasni noci luna se po obzórji zlije, Takó se u poslópji svitloba zdaj razvije , In kórov glasno pétje mu oznanuje hvalo

De serce blago v sanjah se
radovalo
In v pokoj duh se spravljen spét Otokarja verne, Bazšle so se nad grobam njegovim megle černej Stoglasnih korov petje napolni visočíne:
O blagor, Magor vnukám Rudolfa rodovine!"" -
9999
* #
In kar takrat stoglasni so kóri prepeváli So danes v pétje serčno Slovenci zvěsti djali:
9?
Bog, Ferdinand» dolgo
se dolgo nam ohrani
9
,,De pozno tje se verne, kjér so ocet je zbrani!"
Malavašič.
Cesar Rudolf I. iz Habsburskiga rodu je bil začetnik rodovine
našiga
presvitliga
Ferdinanda I. Kaj več so že gospod
J. Koseski v 38. listu leta 1844 od njega povédali
V
veči
umljivost pričijoče pésmi pa moramo opomniti
de
pobója
Mar skini pol ji nad Dunajem posnéta
kteri je češki kralj Premisel Otokar II. 24. vélikiga serpana 1278 premágan in
zoper
Rudolfa umorjen bil. Tudi Slovénci so se
pobóji pod vojvodstvam Ulrika Heunburskiga junasko
obnesli. Kdor pa hoce cesarja Rudolfa v velikosti njegove slave poznati, mu
patrijarha in vélikiga škofa Ladislaja Pirkerja brati.
emo ,,Rudolfijadou od prečastitljiviga
59
niga ne: mokrota in sop area ga kar hitro
spravita pod zlo, de začne gnjiti.
Omikanimu kmetovavcu je za mnoge naprave in priprave še tudi tó vediti treba, de vsak zdrav krompir obstojí iz 75 vodenih in le iz 25 suhih
delov, in de ima v letéh 25 suhih delih 10 do 20
moć na tih delov (šierke) v sebi.
(Konec sledí.)
Pregled lanjske letiiie po celim svetu.
Nemške kmetijske Novice ad gosp. Hlubeka vre-dovane, popišejovlG. listu stan lanjske letine po celim svetu, kteri popis, nekolikotokrajšan, tukaj svojim bravcam podamo.
Nenavadno vreme, ki je lani bilo, je pripeljalo bolj slabo letino seboj. Silno mehka zima brez mraza in sne-ga, in zgodna in topla spomlad ste storile, de so vse rastljine naglo poganjati in rasti začele ; kmalo po tem pa je nastopilo deževno in merzlo vřeme, in za tem huda vročina in silna suša poleti, takó de so žita in vsi sa-deži hirati začeli.
Nar vec je pa k slabi letini pripomogla gnjilína krompirja, ki je po vsih deželah zdej poglavitni sad. Sicer pa moramo reći, de k dragíni, ki jo zdej imamo, so veliko pripomogli voherniki, ki so si zgodej veliko žita nakupili in ga v shrambe zaperli, de ga bojo po nar veči ceni prodajali. Taki ljudjé niso več pošteni kupci imenovati, ampak kervi željne pijavke. Pa ozrimo se od njih proč, in poglejmo na letino po svetu.
Na spodnjim Estrajhu se je ozimina precej dobro
obnesla. Pšenica je rodila in je bila práv plenjata. Ječmen in oves je bila suša zlo vzela. Prosa in tur-sice se je srednjo niéro přidělalo. Veliko slabši kot žita
so se pa s eno že ti obnesle; sena so nakosili tretji del menj od popréšnjiga leta, o ta ve pa še menj, zató kér je bila suša pregloboko v korenine segla. Pri vsi suši in vrocini se je v teh krajih zopet (poslušajte kmetovavci!) nemška detelja práv verlo obnesla in sploh štiri košnje dala. Tudi sirova turšicna slama (poslušajte kmetovavci!) jim je navadno deteljo práv dobro nadomestvala, in ob času nar veči vročine nar boljši piče obilno za govejo živino dajala. Zgodnjiga krompirja je bilo dovelj, poznejiga pa clo malo; ta je na več krajih mocno pognjil. Bele pese so ondi, kjer sojo skerbno obdeloVali, dovelj přidělali. Vina imajo veliko in práv dobriga.
V notranjim Estrajhu, kamor se Štajarska, Koroška in Kranjska dežela šteje, se je přidělalo
ječmena doveli, réží in pšenice srednjo méro, tur-šice, prosa in ajde pa na kupe. Oves je po ravni-nah suša vzela, po gorah ga je bilo pa precéj. Klaje za živino je bilo še dosti; krompir je pa mocno pognjil. Vina je bilo veliko in dobriga. V notranjim Estrajhu se je tedej letina lanjskiga leta razun réží in
krompirja dobro obnesla, torej se ni v teh krajih, kjer so
fežol, turšica in ajda poglavitni živež, posebne stiske
bati. Repe je bilo v nekterih krajih neizrečeno veliko,
in nadomestuje pomanjkanje krompirja za pičo živine.
Na Poljskim je bilo réží srednjo méro, pšenice
pa veliko in prav lepe; ječmen in oves je suša za-
terla; turšica je rodila, ajda je pa zavoljo prevelike
suše majhna in redka ostala. Krompir je krog in krog
pognjil. Kér ni na Poljskim ne ajde ne krompirja, se je tam stradanja in lakotě bati.
Na Oyerskim je bila v nekterih komitatih dobra
letina; přidělali so dovelj in lepiga žita in mnogoverstnih
_ §
druzih sado v; v nekterih je bila srednja, v nekterih pa slaba. Vina so Ogri veliko in tudi dobriga přidělali, sená, turšice, sočivja, sadja i. t. d. je bilo pomalim;
krompir se je večidel slabo obnesel.
V	Banatu se je ozimina še dosti obnesla, jaríno
je pa večidel suša in huda vročina vzela.
Na Erdeljskim Qtšiebenburgeri) je bila žitna letina precéj dobra.
Na Hrovaškim so přidělali žita raznih plemen veliko in lepiga. 5. Rožniga cveta so začeli že réž žeti, česar še nar starji ljudjé ne pomnijo. Terta se je
Hrovatam obnesla, de že davnej ne takó, tudi krom-
»
pirja so več přidělali, kot v druzih krajih.
V	Dalmacii je prevelika suša žito in druge rastljine, oljko in terto močno posmodila.
V	Lombardii so razun laškiga pšena (rajža) grozno
malo přidělali.
Na Marskim je bila ozimina dobra, jačina pa
veliko slabji, sočivje slabo, krompir p a, kjer ni pognjil, je bil lep. Sená je bilo na cente, sadja pa le v enih krajih. Terta je rodila, de je kaj.
Na Češkim je bila žitna letina precéj dobra ; krompir je pa močnó pognjil; zelje in repo so gosence zlo požerle. Otavě so več přidělali kakor sená.
Na Tirolskim je bilo malo pšenice.
Na Prajsovskim je bila srednja letina ; niso toliko přidělali, kakor so sperviga mislili. Ječmena in sočivja jim je nar več priraslo; krompir jim je pa hudo pognjil; krog in krog je gnjilína razsajala.
Na Šleskim je spomlad, kakor v veliko druzih krajih, grozno lepo kazala, pa se vender ni letina tako obnesla, kakor so mislili. Rijà je pšenico, rež in ječmen zlo poškodvala; sená je bilo malo; lan je vročina in suša v nekterih krajih popolnama pomorila. Krompir jim je večidel pognjil.
(Konec sledí.)
Slovenski besédnik
za poduk in kratek čas.
Pri slovenskih svatbah je vselej někdo, ki sva-tam med gostíjo kratek čas delà, jim kar bodi smešnega zakroži in jim pogosto v sami dobri volji in s smeham tudi kaj pametnega in koristnega pové. Imenujejo ga „besédnik". Radi ga poslušajo, in močno bi ga po-grešali, ako bi ga ne bilo. K Novicam je tudi primahal in se bode kedaj oglasil. Sprijemite ga, ljubi Slovenci! tudi tukaj tako prijateljsko, kakor pri svatbah.
Na Koroškim je vila letas zima, kakor kobila z repam. Pred Božičem je sněžilo, kakor de bi bil sodnji dan, zraven se je bliskalo, da je práv šumělo, je gromelo, kakor o krešu, je vdarlo v dve lipi v Žrevskih drevesnih ulicali (Ebenthaler-Allee) blizo Celovca. Po Božicu je po-tegnil mlačen veter, kakor spomladi ; marsikaki dan za tem pritisne čez noč nevedeč tak hud mraz , da je skorej beseda zmerznila, kedar si jo progovoril. Osem dni pred svečnico potegne topli jug, kakor poleti; do Celovca se je slišalo, kako so plazi iz Ljubelja gromeli. Zdaj je pa spet mraz. Morebiti da ljudjé zató tukaj tako bolehajo. Pravijo, da v Velčovesi (Ludmannsdorf) v Rožji in v Kropičah pri Zili in tudi drugod močno merjejo.
Rimljani in Gerki so imenovali stare Slovane, naše očake: Ante (od besede ainos, slava), Henete, Venete, Ilire, pozneje tudi Slave, to je Slavene. — Nekteri no-vejši učeni terdijo , da so bili nekoliko sto let pred Kristusovim rojstvam, in nekoliko sto let po njem, v naših deželah sami Celti, to je neki narod, kteriga sami ne poznajo. Polybi piše: „Ostalo zemljo od jadran-skega morja ima drugi stari in davni narod, imenujejo se Veneti (Slovani), in imajo drug, od galskega raz-
*) Pričijoci sostavk smo od častitljiviga gospod pisatelja že
davnej přejeli, pa ga nismo mogli do zdej v natis dati, torej to, kar je v njem od mraza in bolezni na Koróški**
pisaniga, veljá le od tistiga casa.	Vredništvo. ^
lični jezik." Polybi je živel blizo 183 let pred Kri- jubileum
u
tako pišejo v Grad
stusam. Pisatelj Prokop, ki je živel okoli leta 552 po
lig
easa na svitlo dane bukve
za obhajanje švelje veselo leto od-vsako petdeseto
Komu bodemo leto za sveto leto imeli, v kterim je vsak svojo lastino
Kristusu, pa piše: „Odtod proti severu so rodovi Antov pustkov. V starim testament (Slovanov), jih je ko listja in trave."
so
vec verjeli
y
tem
pisateljem, kteri
so v tistih starodavnih nazaj přijel. Hlap
5
ki je sužen bil, je sam
oj ali
časih živeli, ali tem novim pisarjem, kar se jim senja? prost postal; dolznik je dobil svojo zastavo, bodi zem
(Danica.)
Slovaci na Ogerskim (jih je skorej tri milijone} ime
ali kakosna
drug
reč, nazaj (bukve Moj

s. 25, 10)."
V letu, ki se je pisalo 1299, je silo veliko romarjev
nujejo svoje narecje slovenski govor, mi svoje ravno tako. To bravce moti. Ko so Novice povedale, da se
. so ne-
iz daljnih kraje v v R
prišlo
Vp
so jih
ravno to leto tako močno na božjo pot přidej
verli mladenci v Mariburgu slovensine vadijo
kteri berž mislili, da je to slovensko narecje, kakor ga Slovaci govore; drugi nam spet svetujejo , naj bi se
mi imenovali Slovince, in nase narecje slovinsko, da bi se razlikovalo od slovenskega, kteriga Slovaci
— Tega mi storiti ne moremo. Mi smo bili, še sdaj in bodemo ostali še za naprej slovensko govo
V a
: zakaj
stariši so nam povedali, de se vsako stotno leto v Rimi popolnama odpustki prejmejo — so djali. Na to so papež Bonifáci'VIII. ki so takrat sveti Oce bili, pervokrat sveto leto napovedali, ki se je v letu 1300 obhajalo, in
to let sveto leto obhajati. Kér je pa
govore.
s m o
ukazali vsakih g
človeško življenje kratko, in bi jih le malo včakalo, so na prošnjo
etig
leta
reci Slovenci, kakor se tudi vsikdar in povsod imenujemo
i
samo na Benatskim pravijo, da so Slovenci slavensko — ne slovinsko — govoreći. Kaj čemo storiti? Imenujmo govor
-slovensko narecje, naš pa ilir—
vernih papež Klem en XL uka-kih petdeset let sveto leto obhajati, kakor je v starim testamentu postava bila. Pa tudi petdeset let
zali
jih veliko ne doživi; zató sta papež Pavel II. v letu
1470 in papež Sikst IV. leta 1473. sklenila, vsakih
pet in dvajset let navadno sveto leto obhajati. Tako
Slovakov ogersko
sko-slo vensko. Potle se ni potreba bati zmesnjave
Naj starji města v Sloveníi
y
cr ©
že ob času rimskega
Norej a; Viru-
eto leto smo imeli, ko se je pisalo
-I O 20/ lb / 26
ospodovanja znane, so blizo sledeče: num na Gosposvetskim polji blizo Celovca; T eur nia, na Turji, lepi ravnici blizo Špitala ležeče; Aemona, sedanja Ljubljana; Arrupium, sedanjo Turjaško; Me-tulium, sedanja Metlika; Petovium, sedanji Ptuj ;
sedanji Terst; Akvileja
žam Leo nam XII
u
pod pape
leta napovejo papeži v posebnih časih tudi posebne svete čase, kedar se
Poleg
navadniga
sve ti ga
kaj posebniga sveti materi katoljski cerkvi prigodi
y
de
?
Celeja, Celje; Ter geste,
sedanji Voglej. Manjši prebivališa so bile: Raklitanum
Novidunum,
?
y
noviga papeza
dobimo, ali
za kako posebno potrebo prosimo. Tak posebni sveti čas so oznanili naš sedanji sveti
y
Oce papež Piji IX. ko so
svetiga
Petra stol nastopili.
u
sedanja Radgona;
Rogando,
Rogatec ;
Brežce; Pultovia, gradca ;
Poljskava ; Kolacio, blizo Sloven
Murela, pri Lipnici, in tako dalje.
Uriio^ kaj novi
O'
a?
Popolnama slovenske dekanije so na Koro skim sledeče: Pliberška, Doberloveška (Eberndorf), Tinska (Tainach), Gornjorožka, (Oberrosenthal), Dolnjorožka ( lrnterrosenthal) in Velkovška (Volkermarkt) ; veči del ali saj na pol slovenske pa so sledeče: Dolnjozilska (Un-tergailthal), Kanalska (Kanalthal) , Belaška (Villach), in Celovška (Klagenfurt). Po letašnjim duhovskim
(Na Dunaji) se je v přetečením mescu družba zoper terpinčenje žival začela.
(V Rimu) se je začela kmetijska družba. Tudi sveti Oče Papež so k nji pristopili.
V
Kalostiio oziianilo.
4. dan tega mesca je umerl v 54. letu svoje sta-imeniku (Schematismus) je na Koroškim 116,000 to je rosti gosp. Peter Leskovic, posestnik na Veharšah
sto in šestnajst tisuč (tavžent) Slovencov, zvunaj tistih, in skozi 8 let neutrudljivo pridni uradnik c. k. kmetijske
in obertniske družbe v Ljubljani; za Novice je veliko
kteri so na nemški strani.
Novine horv.-slav.-dalmatinske v svojim 95. listu
pisal.
Poslednji dve leti je bil tudi opravnik Graške
leta 1846 pišejo: Preuzvišeni gosp. Juraj HaUlik, pogorelske družbe za Ljubljansko in Verhniško ko
na vecne case 18.000
i
zagrebski vladika (škof) in banski namestnik so položili
gold, srebra in so ustanovili, da se ima vsakega leta ena polovina obresti razdeliti med deželske šole na Horvatskim in v Banatu; en del druge polovine se ima razdeliti med enim mládencem in eno deklico, ktera dva bojo duhovnik in sosedšči-
misno
Ze dolgo dolgo je na pljueah bolehal,
pa za
voljo mnogoverstnih opravil si
y
ne za nar bolj poštene v teli krajih spoznali.
Mládenec
mora biti 16 do 22 let star, deklica pa 14 do 20 let
ni dal potrebniga mirú ampak je neprenehama svoje službe opravljal in posebno v přetečením mescu z deležniki pogorelskie družbe dan na dan silno veliko opraviti imel. K stari bolezni je pri-tisnila nova pljučnica, ki ga je v 8 dneh vila. Naj v miru počiva !
v grob
spra
Pervo nedeljo po sv. treh
se ima ta dar javno
(offentlich) v cerkvi tema dvema izbranama podati od duhovnika, kteri bodo pri ti priložnosti tudi besedo pro-
Današnjimu listu je perdjan deveti del kemije.
kako je pošteno zaderžanje prijetno Bogú in - Drugi del druge polovine se ima razdeliti med dva duhovnika zajrrebške škofije, to je, se ima dati
govorili,
ljudém.
©
tistimu
y
• V •
y
kteri cez leto spise naj boljši pridisre. in
© v y
tište
mu
y
kteri naj bolj odgovori na bogoslovske prašanja. ki
y
se vsakega leta duhovnikam naložijo.
Slava mu!
(Dalje sledi.)
od
Sveto leto.
Nadjamo se bravcam Novic vstreči, če jim nekaj
zgo dovine
svetiga
leta povémo
7)
Sveto leto ali
hitili kup
(Srednja cena).
V lajubljani
10. Maliga
travna.
Krajnju
6. Maliga travna.
srold
-
zold.
mernik Pšenice domaće • • •
> banaske••
Tursice...........
Soršice...........
Reži.............
Jećmena..........
Prosa ............
Ajde.............
Ovsa.............
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani