— 108 — Novičar iz mnogih krajev. Da gre presv. cesar prihodnjima rožnika vMoskavo k praznovanju vstanovitne ruskima cesarstva, je kot zmišljena govorica preklicana. — Sin sviti, nadvojvoda Joana, mladi grof Me ran bo neki kmalo v službo cesarske armade stopil. — Kakor se sliši, bo tudi voj-vodstvo Solnograško vprihodnje samostojna krono vina ostala, kakor menda vse sedanje kronovine. — Pri ministerstvu kupčijstva se bo kmalo začelo posvetovanje zastran nove kupčijske postave; osnova je že gotova. — Mnogo manjših mest je prosilo za napravo realnih sol, ministerstvo poduka je odgovorilo na te prošnje, da jim ne more vstreči, ako srenje teh sol iz lastniga denarja napraviti niso v stanu, ker na cesarske stroške se bojo realne šole le v glavnih mestih vsake dežele napravile in še tukaj morajo mesta pripomoči. Ministerstvo vojaštva je ukazalo, da tisti beguni (deserterji), ki po zadobljeni vesoljni priza-nesbi (generalpardonu) pridejo spet nazaj, imajo za toliko časa več, kolikor so ga zamudili, v vojaški službi ostati. — V Dunajskih vradnih novicah se bere, da je vojna sodnija na Dunaji nekiga G. Pintsara na 8 let v ječo obsodila, ker so ga blizo Dunaja zasačili, ko si je ravno prizadeval, nektere vojake zapeljati, da bi se svoji prisegi odpovedali; bil je pa ta človek, ki več jezikov govori, v obleki tistih Slovakov, ki hodijo okoli po svetu piskre vezat. — 29. sušeč je bil za Fran- cosko deželo imeniten dan. Postavodajavni zbor se je pervikrat snidel; Napoleon je bil z veliko slavo sprejet. V svojim začetnim nagovoru je omenil srečnigapo-litiškiga stanja sploh, dobriga stanja deržavne denarnice in prijaznih razmer Francoskiga z drugimi vladami. Ce bi ne bil moj terdni namen — je dalje rekel — vse le za deželo in nič za-se storiti, bi se bil lahko veliko veči oblasti polastil; tega pa ne bom storil, ako stranke ne bojo zdražile domovine in ako vesoljna volja ljudstva na vso moč tega ne bo terjala. Ohranimo ljudovlado — je sklenul — ona nikomur ne žuga in vse tolaži. Imeniten je ta dan za Francosko tedaj za to, ker se nova doba za Francosko deržavo prične, v kteri se bo pokazalo: ali bo Napoleon pri tem ostal, kar je sedaj, ali pa bo cesar biti poželel, in kaj bojo k temu druge vlade rekle, ker meje Francoskiga cesarstva so bile vse druge in cesarstvo vse veči, kakor je sedanje Francosko. — Kraljica Spanjska je sv. očetu papežu za blagoslovljeno perilo, ki ga je za mlado kraljevično podaril, v dar poslala krasno podobo in pa več posebno žlahnih konj. — Ker se bojo po razpušenim sedanjim deržavnim zboru na Angleškim nove volitve poslan-cov pričele, svari že sedaj eden nar imenitniših ondaš-njih časnikov „Times", da naj se pri volitvah tisto nespodobno podkupovanje opusti, po kterim morajo poslanci ob vse poštenje priti. — Iz Rima se 20. dan sušca piše, da že skoraj cel teden po bližnjih gorah tako sneži in tako borja brije, da je joj; toliko oljk je pokončanih, da med 100 jih je 60 gotovo polomljenih. — Po Teržaškim časniku so v Bosni zavolj preganjanja kristianov zaostale vse cerkvene opravila, nikersta ne druzih sv. zakramentov. Menda tako ne more dolgo terpeti, da bi druge kristjanske vlade resno ne vprašale po namenu tega silovitiga preganjanja: ali gre za vero ali za panslavizem? Iz Zadra je prišlo telegrafno naznanilo, da so O mer Paša-ta v Mosta ru umorili. — V okolici Danzig-a rogovili 16 zamaknjenih, večidel poslov, ki službo zapustivsi se okoli klatijo in poslusavcam vsake sorte kvante kvasijo, kakor od vojske zoper bogatine in druge nevarne reči. Kraljev komisar je bil poslan to reč natanjko in ojstro preiskat. — Teržaški časnik je prinesel unidan novico, da ni davnej kar je prišlo na Dunaj iz Angleški ga 3000 dvanaj8terin (tucentov) ženskih čevljev po 10 kraje. par. Ta čudna novica je se ve da splašila vse Dunajske čevljarje, ki so hiteli zvediti reenico , in ta je, da je prišlo le 200 dvanajsterin na Dunaj, pa ne usnjatih, ampak slamnatih, kakor jih nosijo ljudje v toplicah, in niso pravi čevlji, ampak papuče (pantofeljni). Dosedaj še ta roba ni nobeniga kupca našla, ker naša domača tudi ni dražji od te. — Kakor je bila od lani v Londonu velika obertnijska razstava mnogoverstniga blaga celiga sveta, jo bojo tudi napravili v Novim Jorku v severni Ameriki, ki bo pa 5 let terpela in se bo iz razstave prodano blago ob tem času vedno nadomestovalo z novim. — Tudi gospoda se je že lotila konjskiga mesa. V Parizu je unidan nek Bavarsk plemenitnik svoje prijatle gostil z mešam svojiga mladiga dobro rejeniga konja , ki si je nogo zlomil in so ga mogli zavoljo tega zaklati. Na mnogo viž pripravljeno je prišlo to meso na mizo, kte-riga povabljeni gosti niso mogli prehvaliti. — ljudi pervi dan aprila za norce imeti ali jih „v april pošiljati", je povsod v navadi, na Nemškim ravno tako kakor na Francoskim , Angleškim itd. Na ADgleškim imenujejo 1. dan aprila „dan veih noreov" („A11 *00*9 day"). Verjetno je, da se je ta norčija še od ajdovskih časov ohranila.