Zastopa in prodaja . tel.: (03) 710 40 80 e-pošta: info@kactrade.si 12 Inženirstvo je prihodnost Delovna mesta učinkovita, 134 Konferenca ECOTRIB 2017 77 kot se le da IZ VSEBINE 7 Uvodnik 10 Intervju: Christoph Miller, direktor sejma EMO Hannover 10 Utrip doma 12 Inženirstvo je prihodnost 15 Zmagala je ekipa podjetja Iskraemeco 16 Prvi seminar EtherCAT v Sloveniji 18 ABC & EDG predstavljata začetek novega obdobja 19 Dnevi industrijske robotike na UL FE navdušili tudi letos 20 Študenti Fakultete za strojništvo UL ponovno med najboljšimi na letal­skem tekmovanju DBF 23 Na Stičišču znanosti in gospodarstva na 50. sejmu MOS bo tudi prvi slovenski satelit 24 GEFCO in HELLA podaljšala sodelovanje za tri leta 25 Kljub gospodarski rasti vse večji zaostanek v produktivnosti 27 KLS Ljubno med najboljšimi družinskimi podjetji na svetu 28 Največja inženirska podjetja v razvoj vključujejo dijake 32 Inženirji, nikar ne prezrite ljudi! 39 Raba organizacijskih konceptov v slovenskih proizvodnih podjetjih 45 Uber sklenil partnerstvo s Pipistrelom za izdelavo električnega VTOL plovila 62 Proizvodnja in logistika 62 Pogonska tehnika Ortlieb: koncentrirana moč za različne naloge 65 Pomorski sistemi - Integracija več sistemov v kontrolni sobi 67 I4.0 update 72 Robustne in kompaktne varnostne svetlobne zavese tipa 2 za zaščito rok 77 Delovna mesta učinkovita, kot se le da 80 Hitrejši pogled v notranjost 82 Kaj Bosni in Hercegovini prinaša nemški Center za robotiko v Tuzli? 84 Točno pozicioniranje in zanesljivo vpenjanje obdelovancev 86 Preprosto vpenjanje obdelovancev po celi površini mize 90 Industrijski požarni zid za zaščito omrežja 92 Na poti v Industrijo 4.0 98 Mojstrsko dušenje vibracij za popoln zvok 100 Jubilejni 50. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo 103 Večplastni transparentni model kompetenc za dvig uspešnosti pri digitali­ zaciji proizvodnje 106 Preprosta integracija in vodenje sodelovanja med človekom in robotom 108 Od gozda do pohištva – vakuumska prijemala Kenos® ohranijo lesene izdelke varne 110 Izvajanje stalnih izboljšav pridobi z digitalizacijo 112 Večplastni transparentni model kompetenc za dvig uspešnosti pri digitali­ zaciji proizvodnje 116 Vzdrževanje in tehnična diagnostika 116 Kontaminacija maziv in hidravličnih tekočin 118 Odsesavanje izpušnih plinov 120 Sistemske rešitve »ELS«, »TipUp« and »TMove« 123 UDL-sistem 124 SASO 2017 126 Vzdrževanje čistoče hidravlične kapljevine 127 Doživite pobliže, kakšna bo prihodnost hidravlike 129 Napredne rešitve za povezave prihodnosti 130 Pfeiffer Vacuum je predstavil rešitve za meritve puščanja v različnih aplikacijah 132 Drugo letošnje industrijsko izobraževanje iz hidravlike 132 Dürrovi Ecoclean čistilni sistemi za avtomobilsko industrijo 133 Odlična osvetlitev na ravni dnevne svetlobe 134 Konferenca ECOTRIB 2017 136 Pnevmatične stiskalnice za filtre 138 Nekovine 226 Spajanje, materiali in tehnologije 166 Orodjarstvo in strojegradnja 256 Biosenzorji, napovedovalci našega zdravja 166 Digitalne perspektive 246 SolidCAM in iMachining sodelujeta pri izdelavi Škode Fabia R5 168 Topomatika slavi 15 let uspešnega poslovanja 266 AMD-jeva strežniška ofenziva 269 Simulacije SOLIDWORKS 172 Raziglevalec Xebec za 3D-konture 270 Nagrade za najboljše projekte Creo 2016/2017 174 Inovativna rezilna orodja iz 3D-tiskalnika 274 Bosch ustvarja možgane samovozečih vozil prihodnosti 174 Sejem obdelave kovin v mestu mode 277 CADCAM Data sodeloval na konferenci SEE Automotive 182 Novi Makino 5-osni obdelovalni center D200Z 180 Inovativna tehnologija frezanja za izdelavo orodij 279 Kibernetska varnost nujni pogoj za delovanje enotnega evropskega digi­talnega trga 184 Laserski sistem Renishaw XL-80 280 CIO leta 2017 je postal Pavel Škerlj iz Petrola 188 Rezkanje z velikim podajanjem – rešitev za pospešeno obdelavo 281 A1 Slovenija z največjo hitrostjo prenosa podatkov v Evropi 191 Tehnologije analize sestave kovin za livarne in za teste na terenu 282 COPA-DATA z novimi različicami programske opreme 194 S podjetjem DMG MORI v dobo industrijske revolucije 4.0 284 Iskratel obeležuje 70-letnico 205 Seco predstavlja novo globalno spletno mesto 289 Slovenski start-up leta je podjetje VIAR 210 Podjetje Mazak bo na sejmu EMO 2017 razkrilo vse rešitve industrije 4.0 Inovativna rezilna orodja iz Dirkaška ekipa v formuli Biosenzorji, napovedovalci 2017 174 3D-tiskalnika 24 8 1 McLaren uporablja 256 našega zdravja 3D-natisnjene komponente za letošnji dirkalnik MCL32 141 2. mednarodni reciklažni forum o kmetijski plastiki 142 SAX Polymers – termoplastični kompoziti, ustvarjeni v sodelovanju s kupci 144 Prvi material za podatkovne kable brez ADCA 150 Pametna konceptna pnevmatika IntelliGrip Urban za mestne vozne parke prihodnosti 151 Laserski aditivi Finke Laserbox 152 KraussMaffei: Nova generacija malih robotov LRX 154 SABIC 154 Wittmann na sejmu Chinaplas 2017 156 Pihanje na brizgalkah BOY – dva procesa v enem samem stroju 157 Nova električna brizgalka IntElect 158 Težkokategornik za center lahkih gradenj KraussMaffei 158 KraussMaffei na Kitajskem 160 Arburgovi Tehnološki dnevi 2017 226 EPP varjenje odkovkov iz AISI 321 v ozki reži 230 Na vodilnih mednarodnih sejmih Techtextil in Texprocess v Frankfurtu živahno 232 Adaptivno MAG varjenje 235 Zagotavljanje kvalificiranih varilcev železniških tirov 238 Henkel na konferenci METALDAYS 241 Sejem Varjenje in rezanje tokrat v Düsseldorfu 243 Nanodelci zlata – trenutno stanje in tehnološki izzivi v prihodnosti 246 40 let podjetja KEMPER: Pionir na področju odvajanja varilnih dimov 248 Dirkaška ekipa v formuli 1 McLaren uporablja 3D-natisnjene komponen­te za letošnji dirkalnik MCL32 250 Klešče za klinč spoje kot proizvodno sredstvo 4.0 251 Podjetje EOS je naznanilo program usposabljanja za 3D-tiskanje 256 Napredne tehnologije Christoph Miller Intervju ›› Kako zahtevna je organizacija sejma EMO, koliko časa pora­bite z Deutsche Messe za postavitev takšnega sejma? Navadno začnemo že vsaj leto prej, pred samim sejmom, pa naj bo to EMO ali kakšen drug sejem. V bistvu že danes začenjamo priprave na sejem EMO, ki bo leta 2019. Kot organizator sejma začneš na naslednjem istoimenskem dogodku delati že dan potem, ko se posamezen sejem zaključi. Veliko je usklajevanja z razsta­vljavci. Navadno porabimo 6 do 12 mesecev za postavitev temat­skega in vsebinskega koncepta, temu pa sledi prodajni del, dolg leto dni. Vse marketinške in oglaševalske aktivnosti pa začnemo izva­jati dobrih osem mesecev pred posameznim sejmom ali razstavo. Samo delo na sejmišču, torej priprave in organizacija ter postavitev razstavnih prostorov s strani razstavljavcev traja okoli mesec dni. Kaj bo rdeča nit letošnjega sejma EMO Hannover? Slogan letošnjega sejma EMO bo »Povezovanje sistemov za inteligentno proizvodnjo«. Od razstavljavcev pričakujemo, da bodo pokazali nekatere že obstoječe rešitve, ki pa so na račun digitalizacije, povezovanja in prepletenosti proizvo­dnje sposobne ustvarjati največjo možno dodano vrednost za kupca. Seveda nove rešitve izboljšujejo tudi konkurenčnost ponudnikov obdelovalnih strojev, kar bodo ti dokazovali na vsakem koraku. Kateri trendi najbolj vplivajo na t. i. povezano in pametno proizvodnjo? Trendov je več, v ospredju pa so zagotovo koncepti prilagodljive proizvodnje, obdelava pri visoki hitrosti, avtomatizacija, ustvarja- Delati moramo na robnih tehnologijah, tam je največ napredka Miran Varga Sodobna proizvodnja stremi k čim večji učinkovitosti, kakovosti in hitrosti. Postaja tudi čedalje pametnejša in avtonomna. S Christophom Millerjem, direktorjem sejma EMO Hannover, smo se pogovarjali o letošnjem dogodku in njegovem vplivu na globalno industrijo. Sogovornik je prepričan, da se podjetja danes bolj kot kadarkoli zavedajo, kako pomembna je preobrazba proizvodnih obratov v pametne tovarne in kako jo doseči. nje verige dodane vrednosti in uporaba linearnih gonil, če jih na­štejem le nekaj. Tudi digitalizacija in tehnologije interneta stvari bodo imele izjemen vpliv na proizvodnjo prihodnosti, podjetja se bodo lotila povezovanja najrazličnejših sistemov in rešitev v želji, da bi dosegla t. i. inteligentno proizvodnjo. A to še ne pomeni, da se bodo klasične zahteve glede obdelovalnih strojev in proizvo­dnih sistemov kaj spremenile. Mehanska robustnost, zanesljivost delovanja, varni krmilni sistemi in inteligentna zasnova proce­sov in krmiljenja ostajajo visoko na seznamu prioritet. Skratka, podjetja pričakujejo visoko produktivno in stroškovno učinkovito proizvodnjo, ki jim bo zagotavljala ustrezno kakovost. Kaj pa tehnologije navidezne in obogatene resničnosti? Seveda, tudi predstavitev tehnoloških rešitev s področij navide­zne (VR) in obogatene resničnosti (AR) ne bo manjkalo. Slednja bo zagotovo nadomestila klasična navodila in močno olajšala delo vzdrževalcem. VR pa odpira nove možnosti sodelovanja inženirjev pri snovanju novih rešitev in izdelkov. Od vseh napre­dnih tehnologij industrija pričakuje nadaljnji upad števila nesreč v proizvodnji, kar je najboljši obet za vse vpletene. Kdaj lahko pričakujemo prve res pametne tovarne? Nekaj pametnih tovarn že obstaja, vsaj v Nemčiji. Težko pa je napovedati, kdaj bo večina tovarn pametnih. Bržkone takrat, ko bodo dodobra posodobile svoje poslovne procese, a digitalizacija in povezljivost praktično vsega sta dolgoročen proces. Danes mora vsako podjetje razmišljati, kako postati pametno. A to je neskončen proces. Velja namreč, da se vedno lahko še izboljšaš. Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 10 Intervju Kako aktualne gospodarske razmere v Evropi in po svetu vplivajo na proizvajalce in prodajalce orodij? Gospodarska klima največjih evropskih držav je ta hip odlična. Nemčija je v zelo dobri kondiciji, enako lahko ugotovimo za Špa­nijo in Italijo. Vse to se pozna tudi pri orodjarjih, ki so izredno zasedeni in imajo obilico dela, saj gospodarsko okrevanje in rast Evrope pomenita veliko dela zanje. Večina razstavljavcev še vedno prihaja iz Zahodne Evrope in manjši del iz držav Vzhodne Evrope, zakaj? Letos se je poleg tradicionalno dobre zastopanosti nemških razstavljavcev okrepilo tudi število razstavljavcev iz Francije. Pri tem naj dodam, da razstavljavcev iz držav Vzhodne Evrope ne gre podcenjevati. Nasprotno, ker so predvsem manjši in mlajši, imajo veliko potenciala. Industrija se zaveda, da digitalizacija spreminja pravila igre. V nekaj letih lahko vsakdo izmed njih postane velikan. Na splošno imamo letos prijavljenih rekordno število manjših razstavljavcev. Iz držav Vzhodne Evrope imamo trenutno prijavljenih 60 razstavljavcev, dva tudi iz Slovenije. Na kaj pa se osredotoča večina inovacij? Predvsem na rešitve s področja digitalizacije, interneta stvari in povezljivosti. Zelo zanimivo je opazovati napredek področja 3D­-tiskanja, kjer v ospredje stopajo novi materiali ter še natančnejše tehnologije. Kako naj Evropa v prihodnje obdrži svoje tehnološko vodstvo v proizvodnji? Podjetja močno delajo na tem, da ostanejo tehnološko vodilna. A ni vse odvisno od podjetij, za najboljše ideje in rešitve potrebujemo dobre inženirje. Večja gospodarstva po Evropi zato intenzivno delajo na kakovostnem izobraževa­nju, evropske šole in univerze so glede programov izobra­ževanja strojnikov in inženirjev najboljše na svetu. Podjetja se tudi zavedajo, da vodilna vloga pomeni izumljanje nečesa novega, zato vse bolj intenzivno delajo na robnih tehnolo­gijah – tam je največ napredka. Je pa res, da z vseprisotno povezljivostjo svet postaja globalna vas. Danes ni nobeno presenečenje, da nemška podjetja kupujejo kitajska in obra­tno. Torej ni vse le enosmerno. Z 9.000 kvadratnimi metri razstavnih prostorov bo na sejmu EMO 2017 največji razsta­vljavec družba DMG MORI, torej konglomerat japonskega in nemškega podjetja. Kako privlačen je sejem EMO za razstavljavce iz ZDA in/ali Azije? Zelo. Podjetja, ki želijo poslovati globalno, sejma EMO ne iz­pustijo. Tudi sicer ga mi ustrezno predstavimo, saj pred sejmom EMO po svetu opravimo dobrih 50 novinarskih konferenc, od tega 6 na Kitajskem, 3 v Indiji, več v ZDA itd. Kar četrtina raz­stavljavcev bo letos prišla iz Azije, kar je jasen pokazatelj njihove moči, medtem ko iz ZDA pričakujemo le okoli 4 odstotke vseh razstavljavcev. Koliko obiskovalcev in razstavljavcev pričakujete letos? Do sedaj se je na sejem prijavilo skoraj dva tisoč razstavljavcev iz 42 držav, skupaj bodo zasedli več kot 160.000 kvadratnih me­trov neto razstavnih površin. Glede obiska pa pričakujemo nov rekord. Leta 2013 smo našteli 143.000 obiskovalcev, letos ciljamo še višje. Christoph Miller Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 11 Izvršna direktorica ZdruženjaManager Sonja Šmuc v New Delhiju prejela posebno priznanje Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je v New Delhiju v Indiji kot ena izmed panelistk spregovorila na globalni konferenci Ženski gospodarski forum (Women Economic Forum), ki je potekala od 8. do 13. maja 2017, z geslom »Ustvarjanje, inoviranje, razumevanje in vodenje prihodnosti«. Od organizatorjev je prejela tudi posebno priznanje za prispevek k spremembam na področju spolne neenakosti in ustvarjanju boljšega sveta za vse. Ženski gospodarski forum je del ALL Ladies League, največje mednarodne mreže žensk po svetu z več kot 30.000 članicami iz približno 150 držav. Eden izmed ključnih ciljev foruma, poleg poslovnega vidika, sta poudarijanje ženskih dosežkov in ekonomsko opolnomočenje žensk za močnejše voditeljske vloge. Na konferenci WEF, z več kot 1.000 udeleženci, je Sonja Šmuc sodelovala kot ena od panelistk in v svojem govoru po­udarila, da se Slovenija sicer uvršča med deset najboljših držav po spolni enakosti, a tudi za nas velja, tako kot za vse druge države, da ženske nimajo enakih možnosti kot moški. Razvoj družbe je neločljivo povezan prav z enakostjo spolov, saj je od­prto sprejemanje posameznika najboljša podlaga za ustvarjal­nost, inovativnost in uspešnost. »Namen vodenja je pomagati ljudem, da se razvijejo. Ljudje so različnih oblik in velikosti in čas je, da si priznamo, da ženske predstavljajo polovico teh oblik in velikosti, čemur se mora novodobno vodenje končno prilagoditi,« je še dodala Šmuc. Na dogodku je organizator podeljeval tudi posebna WEF­-priznanja za ustvarjanje boljšega sveta za vse, ki ga je za svoj navdihujoči prispevek k pomembnim spremembam na podro­čju ženskega voditeljstva in spolne uravnoteženosti prav tako prejela izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc. V zahvali je dejala, da si tako na poslovnem kot zasebnem področju prizadeva delovati v dobrobit družbe, v kateri je enakost med spoloma osnova za uspešno ustvarjanje in razvoj. Šestdnevnega dogodka so se udeležile tudi nekatere druge na­grajene slovenske menedžerke, med njimi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, avtorica prve slovenske knjige o voditeljstvu Sonja Klopčič, ustanoviteljica povezovalnega središča Envir in predsednica All Ladies League za Slovenijo Andreja Cepuš ter podjetnica Lučka Klanšek www.zdruzenje-manager.si petek smo opravili prvo misijo in drop-test. V soboto smo uspešno opravili še drugo in tretjo misijo ter končali tretji tekmovalni dan na petem mestu v skupnem seštevku. Zadnji dan tekmovanja smo izboljševali rezultate in poskušali ponovno opravljati najprej tretjo misijo, kjer zaradi tehničnih težav leta nismo opravili. Nato smo ponovno opravljali še drugo misijo ter si z uspešnim letom in postavljenim hitrostnim rekordom zagotovili končno uvrstitev na tretjem mestu. S časom 93,87 s smo najhitreje preleteli tri kroge s polno obremenjenim letalom. Končna uvrstitev je bila naslednja: UVrStItEV EkIpa točkE 1 University of Southern California 9,34 2 Georgia Institute of Technology 9,27 3 University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering 8,71 4 Massachusetts Institute of Technology 7,15 5 Oregon State University 6,83 6 University of Oklahoma 5,53 7 Veermata Jijabai Technological Institute 5,37 8 Embry-Riddle Aeronautical University Daytona Beach 4,53 9 California Polytechnic State University 3,3 10 San Jose State University 3,15 S pripravami na tekmovanje in gradnjo prototipov letala smo začeli že septembra 2016. Zaradi vseh danih zahtev glede funkcij utrIp doma in nalog, ki jih je moralo letalo opraviti, smo se odločili za gradnjo letala iz kompozitnih materialov. Za gradnjo trupa smo izbrali t. i. sendvič-konstrukcijo (dve plasti karbonske tkanine, vmes pa satov­je), krila pa smo izdelali iz ekstrudiranega polistirena, prekritega s karbonskim rovingom in stekleno tkanino. Rep je bil izdelan iz zložljive karbonske palice, repne površine pa na enak način kot krila. Za pogon smo uporabili brezkrtačni pogon, ki so ga napajale baterije NiMH (kot je zahteval organizator v navodilih). 3D-model letala Za gradnjo letala smo potrebovali precej sredstev, pri čemer so nam z donacijami pomagala številna podjetja in ustanove: Fakulte­ta za strojništvo UL, Študentski svet FS, Pipistrel, LX Nav, Mirnik TG, Itak Sport, Tesa Tape, Fibran, TPG Logistics, MSora Norica, Jub, Cvetličarna Urška in HobbyKing. Za ves donirani material se jim najlepše zahvaljujemo. ENOSTAVNO UPRAVLJANJE IN NAJVIŠJA TOČNOST PROMOCIJSKA PONUDBA OPTIČNEGA STROJA STP 500 Meritve in prednastavljanje orodij na strojih za obdelavo Lastnosti: • 15” zaslon na dotik, • pametno in preprosto upravljanje z merilnim programom, • CMOS barvna kamera, • referenčno vreteno za kontrolo točnosti naprave, • posamično ali istočasno hitro in fino nastavljanje v obeh oseh (X/Z), • vreteno z zavoro in skalo 4 × 90 ° Ponudba obsega osnovno enoto s HSK 63 vretenom, referenčno vreteno, čistilec robov in pero na dotik. Promocijska ponudba 11.990 € Redna cena 12.880 € Cene ne vsebujejo DDV Promocijska ponudba velja do 31. 12. 2017. Zastopnik za Slovenijo LOTRIČ Meroslovje d. o. o. T: +386 4 517 07 00 Selca 163 SI-4227 Selca Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 F: +386 4 517 07 07 E: info@lotric.si www.lotric.si Slovenija, EU W: www.lotric.si utrIp doma Uspeh prodaje je odvisen od proizvodov, ki so visoke kakovosti in s svojo estetiko naredijo vtis na kupca. Ti produkti spadajo v avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike. Izdelali smo prototipno robotsko celico s strojnim vidom za de­tekcijo napak na površinah z visokim sijajem. Razvili smo sistem za popoln pregled prostorskega plastičnega kosa s površino z visokim sijajem. Dokazali smo: 1. Detekcija in vrednotenje napak na površinah z visokim sijajem. 2. Rešitev za analizo kompleksih površin s topografskimi napakami. 3. Sistem omogoča merjenje in vrednotenje različnih aspektov površinske odbojnosti. 4. Re­šitev omogoča človeku podobno vizualno zaznavanje površin. 5. Strojni vid omogoča detekcijo napak v realnem času. wwww.fs.uni-lj.si ›› Na Stičišču znanosti in gospodarstva na 50. sejmu MOS bo tudi prvi slovenski satelit Janez Škrlec Stičišče znanosti in gospodarstva je projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Letos se bo na stičišču predstavilo več kot 50 inovacij, osrednja bo zagotovo prvi slovenski satelit. Ker je zanimanja za sodelovanjem na stičišču izjemno veliko, že ob tej priložnosti poudarjamo nekaj koristnih informacij. Prvi slovenski nanosatelit s podporo Ese (Evropske vesoljske agencije) snujejo strokovnjaki FERI – Univerze v Mariboru in podjetje SkyLabs, ki je specializirano za miniaturizacijo vesoljskih tehnologij. Projekt so poimenovali Misija Trisat. Nanosatelit z maso 5,5 kilograma je zdaj v zaključni fazi kritičnega preverjanja, ki ga usklajujejo z Eso. Inženirski model nanosatelita so testirali v vakuumskih razmerah pri različnih temperaturah in izvedli vibra­cijske in druge teste. Opremljen bo z infrardečo kamero, ki temelji na visokotehnološki platformi PicoSky, ki jo je razvilo podjetje SkyLabs ter jo bodo uporabili tudi za krmiljenje in nadzor kamere. Večspektralna kamera bo med drugim omogočila zaznavanje vulkanskega prahu, žarišč velikih požarov, razlitja nafte v oceanih in odkrivanje dragocenih rudnin pod zemljino površino. Osrčje sa­telitske platforme je majhno procesno jedro, ki ga je razvil SkyLabs. Kot pravi direktor podjetja dr. Tomaž Rotovnik, gre za inovacijo na evropskem trgu, za katero se zanimajo velika podjetja, kot je Air­bus. V prvi slovenski nanosatelit bodo vgrajene tudi sončne celice, ki jih po slovenskih načrtih izdeluje špansko podjetje, saj pri nas še nimamo dostopa do te tehnologije. Vrednost nanosatelita Trisat znaša milijon evrov, doslej so vanj vložili več kot 350.000 evrov. Kot pojasnjuje vodja projekta dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na Univerzi v Mariboru, bodo Trisat v nizko Zemljino orbito izstrelili prihodnje leto (predvidoma v prvem trimesečju leta 2018), s katero raketo bo poletel, pa trenutno še ni javno znano, saj se dogovarjajo za naj­ugodnejšo ceno. Ponudnikov je več, med drugim tudi iz Indije. S »Razvojni model prvega slovenskega nanosatelita Trisat tem se bo Slovenija pridružila 50 državam, ki že imajo svoje satelite v vesolju. Življenjska doba nanosatelitov, kakršen je slovenski, je od pet do šest let, še pravi Kramberger, potem pa izgorijo. To je nujno, da ne pride do verižnih trkov, saj je Zemljina orbita že precej zasi­čena s takimi sateliti, v prihodnje jih bo še več. Nanosatelit bo z gradniki in podpornimi tehnologijami predsta­vljen na sejmu MOS 2017 v okviru projekta MIZŠ, »Stičišča znano­sti in gospodarstva«. Na sejmu bodo strokovnjaki predstavili razvoj in delovanje posameznih gradnikov. V živo bo prav tako izveden prikaz delovanja večspektralne kamere! Na stičišču znanosti bodo letos sodelovale vse pomembnejše razvojno-raziskovalne instituci­je, ugledne fakultete in visokotehnološka podjetja. Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma ›› GEFCO in HELLA podaljšala sodelovanje za tri leta Iz družbe GEFCO sporočajo, da so z družbo Hella Saturnus Slovenija podaljšali pogodbo o opravljanju logističnih storitev za tri leta. Posel z enim največjih slovenskih izvoznikov prinaša priložnost tudi slovenskim avtoprevoznikom, tako na področju mednarodnega transporta kot tudi lokalne distribucije. Potem ko je družba GEFCO lani z avtomobilskim proizvajalcem Renault podpisala pogodbo o organiziranju in izvajanju vseevrop­skih logističnih storitev, ki vključuje tudi tovarno Revoz v Sloveniji, tokrat iz družbe sporočajo, da so nedavno podaljšali storitveno pogodbo s HELLA Saturnus Slovenija, podjetjem, ki proizvaja svetlobne in elektronske komponente in sisteme za avtomobilsko industrijo. S tem GEFCO potrjuje svoj položaj enega najbolj zaže­lenih ponudnikov storitev v zahtevni panogi avtomobilske logistike v Sloveniji in tudi širše, HELLA Saturnus Slovenija pa ostaja z zanesljivim in prilagodljivim logističnim partnerjem. »Pogodba je izredno pomembna za družbo GEFCO v Sloveniji, saj je HELLA Saturnus Slovenija ena izmed večjih slovenskih proizva­jalcev in izvoznikov. GEFCO in HELLA sodelujeta tudi v drugih evropskih državah, na primer v Romuniji, na Češkem in Slovaškem. Zato nam dejstvo, da nam HELLA zaupa svoje izdelke tudi v Slo­veniji za prihodnja tri leta, pomeni veliko,« razlaga Olga Danyliuk, generalna direktorica podružnic GEFCO v Sloveniji in na Hrva­škem. »Seveda pričakujemo, da bo pogodba pomembno prispevala k rasti in razvoju obeh partnerjev v regiji. Po dveh letih sodelovanja s HELLO Saturnus Slovenija smo ponosni, da smo sodelovanje po­daljšali za dodatna tri leta, saj s tem naročnik potrjuje zadovoljstvo z našimi storitvami ter kakovost in odgovornost družbe GEFCO.« »Razpis je trajal sedem mesecev in zahteve v njem so bile posta­vljene zelo visoko. A visoka pričakovanja imajo tudi naši kupci. Zanesljive logistične storitve so brez dvoma pomemben del naših poslovnih procesov, ki poleg cene in kakovosti odločajo o naši konkurenčnosti na zahtevnem avtomobilskem trgu,« podaljšanje pogodbe komentira Tomáš Dokoupil, starejši inženir logistike v družbi HELLA. »V družbi GEFCO smo našli izkušenega partnerja in pričakujemo, da bo okrepil našo dobavno verigo,« dodaja. V okviru pogodbe bo slovenska podružnica GE­FCO zagotavljala dostave repromateriala na lokacije družbe Hella v Sloveniji, prevoz končnih izdelkov iz teh obratov do lokacij na­ročnikov v Nemčiji, Španiji, Franciji, Slovaški in skoraj vseh drugih evropskih državah, ter dostavo povra­tne embalaže znova nazaj na lokacije v Sloveniji. Iz družbe GEFCO sporočajo, da gre za vzpostavitev in upravljanje več kot 170 logističnih linij po vsej Evropi. V okviru pogodbe bo GEFCO družbi Hella zagotovil okoli 380 do 400 transportov na mesec. Cestni prevoz je priložnost tudi za lokalne avtoprevoznike Pri pogodbenih storitvah, ki jih bo slovenska podružnica GEFCO nudila HELLI Saturnus Slovenija, gre predvsem za cestne prevo­ze, tako imenovane LTL (angl. »less than truck load«) storitve. V slovenskem prevodu bi to pomenilo doklado oziroma pošiljke, ki ne zasedejo celotnega prostora na kamionu ter se med prevzemom utrIp doma Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma ›› KLS Ljubno med najboljšimi družinskimi podjetji na svetu Podjetje KLS Ljubno je 7. junija na svetovnem srečanju družinskega podjetništva v Monaku, ki ga organizira mednarodno podjetje EY (Global Family Business Summit), prejelo nagrado odličnosti za družinsko podjetje. Nagrado podeljuje 25 držav sveta, nagrajenci pa so predstavljeni v posebni publikaciji EY Global Family Business Yearbook, ki združuje najboljše družinske prakse in podjetja na svetu. EY je na svetovnem srečanju družinskega podjetništva v Monaku nagrado za najboljše družinske prakse in družinska podjetja na svetu podelil tudi slovenskemu podjetju KLS Ljubno. Bogomir Strašek, lastnik in direktor podjetja KLS Ljubno, je poudaril, da so v podjetju zelo počaščeni, da so prejemniki nagrade, ki je priznanje za dosedanje delo in dosežke v družinskem podjetništvu v Slove­niji: »Za KLS je značilno, da stalno napredujemo. Naše družinsko podjetje sedaj že v veliki meri vodi druga generacija. Zato bomo tudi s prihodnjim delom in svojimi poslovnimi rezultati zago­tavljali napredek ter krepili značilnosti žlahtnega družinskega podjetništva.« V dveh generacijah na vrh avtomobilske industrije KLS Ljubno je vodilno podjetje na področju izdelave zobatih obročev za avtomobilsko industrijo z več kot 40-letno tradicijo. Obvladujejo več kot 60 odstotkov evropskega trga in 15 odstotkov svetovnega trga v svoji tržni niši, njihovi izdelki pa so vgrajeni v motorjih več kot 30 največjih avtomobilskih znamk na svetu. KLS Ljubno je na število zaposlenih eno izmed najbolj robotiziranih podjetij v Sloveniji in širši regiji. V letu 2016 so z 240 zaposlenimi ustvarili kar 42 milijonov evrov prihodkov. 96 odstotkov vseh izdel­kov izvozijo, pri čemer postaja Kitajska njihov najpomembnejši trg. Podjetje vodi Bogomir Strašek, ustanovitelj, večinski lastnik in generalni direktor, skupaj s hčerama Natašo Strašek, ki je od­ »Mojca Emeršič, Bogomir Strašek, Nataša Strašek govorna za odličnost v komunikaciji in za področje prodaje, ter Barbaro Strašek Mirnik, izvršno direktorico podjetja. V podjetje sta vključena tudi zeta, Franci Bevc, odgovorni za razvoj in tehno­logijo obročev, ter Samo Mirnik, izvršni direktor za proizvodnjo in informatiko. Merila za izbor slovenskega predstavnika Letošnjega slovenskega predstavnika KLS Ljubno je neodvisna komisija izbrala na podlagi meril odličnosti, med njimi: • da je v družinskem podjetju udeležena vsaj druga generacija, • ima družina večinsko lastništvo in vpliva na strateške usmeri­tve ter oblikovanje vrednot podjetja, • ima družina v lasti najmanj 50 % delnic in glasovalnih pravic preko posameznika ali skupine posameznikov, ki pripadajo isti družini, • je sedež podjetja v Sloveniji, • je podjetje uspešno in ima dolgoročno naravnano strategijo, • ima vzpostavljeno dobro in pregledno vodenje, • podjetje ohranja družinsko tradicijo in vrednote ter vzdržuje podjetniški duh več generacij, • ima izjemne vodje, ki zagovarjajo družbeno odgovornost in zavezanost k lokalnemu okolju. Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 Največja inženirska podjetja v razvoj vključujejo dijake Matjaž Kljajić Projekt Inženirke in inženirji bomo! pri navduševanju mladih za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost povezuje številna partnerska podjetja, ki svojo odgovornost do mladih in njihove prihodnosti uresničujejo z dejavnim vključevanjem v izobraževalni proces. Takšni sta tudi podjetji Siemens in SAP, ki promocijo inženirstva krepita skozi povezovanje z mladimi iz Srednje šole tehniških strok Šiška (SŠTS Šiška) v projektu Siemensove pametne stavbe in programa SAP Young Thinkers. Siemens se je povezal s skupino dijakov SŠTS Šiška, ki so se pod mentorstvom Zavoda 404 lotili projekta Siemensove pametne stavbe. Dijaki so ob tedenskih srečanjih v šolskem letu 2016/17 izdelali funkcionalno pametno delavnico – maketo Siemensove sejne sobe, ki bo opremljena s senzorji za spremljanje in mer­jenje okoljskih parametrov, temperaturo, tlak in vsebnost CO2 v zraku, avtomatizirano prižiganje in ugašanje luči ter nadzor drugih funkcij. Podjetje je dijakom za delo na projektu zagotovilo profesio­nalno opremo, industrijski krmilnik Siemens Simatic S7-1200 Več informacij: E: pisarna@mediade.si, M: 040 488 040. Dogodki 'Ne teslo, Tesla bom!' se izvajajo v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo!: http://talentsrule.org/sl/ in podporo skozi mentorstvo ter svetovanje. »Povezovanje med Siemensom in mladimi je izredno pomembno. Želimo jim vzbuditi strast do tehničnega poklica in reševanja izzivov, spodbujamo ustvarjalnost in inovativnost. S prenosom znanja, opreme ali učnih pripomočkov želimo zanetiti strast do poklica prihodnjega inženirja, saj verjamemo v mlade talente, prihodnje inženirje in inovatorje,« je ob predaji krmilnika dijakom povedal Toni Zupančič iz Siemensa. Mladi morajo razumeti prihodnost Z začetkom šolskega leta 2016/2017 se je SŠTS Šiška vključila tudi v program SAP Young Thinkers in postala prva članica v Sloveniji ter centralno vzhodni evropski regiji. V letošnjem »Srečanja pote­kajo vsak petek, po dve šolski uri. Pri izvajanju pro­grama sodelujejo domači učitelj, tuji učitelj, zaposlen na šoli, in zaposleni iz podjetja SAP. | Foto: SAP šolskem letu so v poskusni program vključeni dijaki izbranega drugega letnika šole, ki jih skozi dejavnosti navdušujejo za po­dročja STEM – science, technology, engineering, mathematics. V prvem delu modula so se dijaki posvetili izzivu, kako izboljšati uporabniško izkušnjo na avtomatih za hrano in pijačo. Z upo­rabo metodologije Design Thinking, so se spoznali s procesi od same definicije do raziskave problema. S fokusom na končnega uporabnika so se lotili idejne zasnove in izdelave prototipa reši­tve. Nadaljevali so z učenjem analize in vizualizacije podatkov z orodjem SAP Lumira, v zadnjem sklopu pa se soočajo z izzivom izdelave lastne aplikacije. »Program je prilagojen posebej za srednješolce. Gre predvsem za ozaveščanje, kaj vse danes obstaja in v katero smer gre prihodnost. Preko naših učnih programov se s tem začnejo spoznavati in počasi nadgrajevati svoje znanje,« cilj programa pojasnjuje Jaka Črnivec, University Alliances & Next-Gen Relationship Manager – SAP South East Europe. Vzgajamo kakovostne kadre in zadovoljneposameznike V program SAP Young Thinkers je sicer preko svetovne mreže povezanih več kot 600 šol, med njimi zdaj tudi SŠTS Šiška, ki izo­bražuje kadre za potrebe gospodarstva, tako na področju elektro­tehnike kot tudi računalništva in mehatronike. »Sodelovanje šole in gospodarstva je nujno, predvsem pa je pomembno, da mladim širimo vedenja in odpiramo možnosti, ki jih imajo pri načrtovanju svoje karierne poti. Mnogokrat se namreč zgodi, da se po še tako uspešni izobraževalni poti diplomant znajde na delovnem mestu, ki je zelo daleč od njegove predstave o tem, kaj ga čaka v njegovem poklicu,« razlaga ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar in poudarja, da ko gre za mlade ljudi, ne sme biti vprašanje, kdo bi moral narediti več – odgovor je vsi: »Tako ne bomo imeli samo kakovostnih kadrov, temveč zadovoljne posameznike, ki se bodo sposobni odzvati tako na uspehe kot tudi na morebitne poraze.« utrIp doma ›› Raba organizacijskih konceptov v slovenskih proizvodnih podjetjih dr. Iztok Palčič Nadaljujemo s predstavitvijo rezultatov največje slovenske raziskave o dr. Borut Buchmeister proizvodni dejavnosti, ki smo jo izvedli v letu 2016. To je že peta iteracija raziskave, saj jo izvajamo od leta 2003/04 dalje redno vsaka tri leta. Gre za slovenski del največje evropske raziskave o proizvodni dejavnosti »European Manufacturing Survey – EMS«, ki poteka v sodelovanju štirinajstih evropskih držav, koordinator projekta pa je sloviti Fraunhoferjev inštitut iz Nemčije. V tokratnem prispev­ku bomo prikazali in analizirali stanje na področju rabe izbranih organizacijskih konceptov, ki zraven rabe naprednih proizvodnih tehnologij, predstavljenih v aprilskem prispevku, tvorijo platformo za inovativnost proizvodnih podjetij. V prispevku predstavljamo rezultate stanja v slovenskih proi­zvodnih podjetjih glede rabe različnih organizacijskih konceptov, ki jim lahko rečemo tudi organizacijske inovacije. Organizacijske inovacije opredelimo kot rabo novih menedžerskih in delovnih konceptov ter praks. Delimo jih na strukturne organizacijske inovacije, ki vplivajo, spreminjajo in izboljšujejo odgovornost, ter informacijske tokove kot tudi število hierarhičnih nivojev, struktu­ro funkcij ali razmejitev med linijskimi in podpornimi funkcijami ter proceduralne organizacijske inovacije, ki vplivajo na procese in operacije v podjetju in v povezavi z njegovim okoljem. Anketo smo opisali v prispevku iz aprilske številke revije IRT3000. Spomnili bomo zgolj, da vprašalnik pošiljamo v proizvo­dna podjetja, ki imajo vsaj dvajset zaposlenih. Na anketo odgovar­jajo proizvajalci strojev in opreme, proizvajalci končnih izdelkov iz kovinsko-predelovalne industrije, proizvajalci plastičnih in gume­nih izdelkov, podjetja iz industrije tekstilnih izdelkov in podjetja, ki sodijo v elektro industrijo. Organizacijske koncepte smo razdelili v pet skupin: 1. Organizacija dela (4 koncepti); 2. Organizacija proizvodnje (4 koncepti); 3. Vodenje in kontrola proizvodnje (4 koncepti); 4. Upravljanje energije in vplivov na okolico (3 koncepti); 5. Upravljanje človeških virov (6 konceptov). Skupaj smo v analizo torej vključili enaindvajset organizacijskih konceptov. Analizirali smo jih z več vidikov: • pogostost rabe, • stopnja rabe organizacijskega koncepta, • leto uvedbe organizacijskega koncepta, • planirana uvedba organizacijskega koncepta. Pri ugotavljanju uporabe konceptov nas je zanimala raba izbranih organizacijskih konceptov na splošno, sočasno pa nas je zanimal nivo oziroma stopnja izrabe konceptov glede na možno (ali smotr­no, potencialno) rabo koncepta: nizek (1), srednji (2) ali visok (3). izr. prof. dr. Iztok palčič, red. prof. dr. Borut Buchmeister • Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov O visoki izrabi organizacijskega koncepta govorimo npr. takrat, ko je vanj vključenih vsaj 70 % zaposlenih v podjetju. Prav tako smo podjetja spraševali, kdaj so organizacijski koncept vpeljali oziroma ali ga nameravajo vpeljati v prihodnjih treh letih (do 2018). Pri proučevanju pogostosti rabe organizacijskih konceptov prikazujemo podatke za vseh 21 organizacijskih konceptov, v vse nadaljnje analize pa smo vključili zgolj 10 najbolj pogosto upora­bljenih organizacijskih konceptov, saj je bila pri drugih pogostost rabe prenizka za bolj detajlne analize. Našo analizo smo dopolnili z opazovanjem rabe organizacijskih konceptov glede na velikost podjetja, glede na tehnološko intenzivnost panoge, v kateri podje­tje deluje, in glede na dejstvo, ali je proizvodno podjetje proizvaja­lec končnih izdelkov (OEM) ali dobavitelj. Raba organizacijskih konceptov v slovenskih proizvodnih podjetjih Najprej bomo s frekvenčno analizo preverili stopnjo uporabe izbranih organizacijskih konceptov v slovenskih proizvodnih podjetjih (preglednica 1). Iz analize vidimo, da so najbolj pogosto implementirani organizacijski koncepti iz skupine »Organizacija dela«, saj zasedajo prva štiri mesta, uporabljata pa jih v vsaj dve tretjini podjetij. Koncepti iz skupine »Upravljanje človeških virov« so prav tako močno zastopani v praktično polovici podjetij. Naj­nižja je zastopanost konceptov iz skupine »Upravljanje energije in vplivov na okolje«. Med 10 najbolj pogosto uporabljenih konceptov se ni uvrstil tudi nobeden iz skupine »Upravljanje proizvodnje«, je pa tudi pri njih viden napredek pri razširjenosti, saj so prisotni v tretjini do skoraj polovici proizvodnih podjetij. Gre predvsem za koncepte, vezane na t. i. vitko proizvodnjo. Kot smo omenili v uvodu, smo za preostali del raziskave v analizo vključili le 10 najbolj pogosto uporabljenih organizacijskih koncep­tov, ki jih prikazujemo v preglednici 2. Proizvodna podjetja smo povprašali, kdaj so koncept prvič vpeljali v podjetje. Prikazane letnice so povprečno leto prve uvedbe koncepta za vsa podjetja, ki le-tega uporabljajo. Prav tako nas je zanimalo, koliko podjetij načrtuje uvedbo določenih organizacijskih konceptov v obdo­bju 2016–2018. Stolpec »Načrtovana raba« tako prikazuje delež podjetij, ki določenega koncepta še nima, vendar ga želi uvesti v omenjenem obdobju. Stopnjo rabe organizacijskega koncepta smo pojasnili v uvodnem poglavju: nizka (1), srednja (2) ali visoka (3). Kot smo lahko pričakovali, večina organizacijskih konceptov, ki se uporabljajo v slovenskih in evropskih proizvodnih podjetjih, niso radikalne novosti, kar priča povprečno leto njihove uved­be v podjetje. To še posebej velja za koncepte iz najbolj pogosto zastopane skupine »Organizacija dela«. Nekateri koncepti so bili v starejša proizvodna podjetja vpeljani že pred več kot 50 leti. Kljub utrIp doma orgaNIZaCIJSkI koNCEpt DElEž [%] orgaNIZaCIJSkI koNCEpt DElEž [%] organizacija dela Upravljanje energije in vplivov na okolico Podrobni predpisi o ureditvi delovnih mest, delovne opreme in skladiščenju vmesnega materiala (npr. 5S metoda) 70,6 % Certificirani sistemi za učinkovito upravljanje energije (npr. EN ISO 50001, prej EN 16001) 12,9 % Standardizirana in detajlna navodila za delo (“standardizira­no delo“) 83,5 % Instrumenti za ocenjevanje celotnega življenjskega cikla izdelka (npr. EU Ecolabel, Cradle-to-Cradle certifikat, ISO­14020) 7,1 % Integracija nalog (funkcije planiranja, operative in kontrole v povezavi z operaterjem stroja) 67,1 % Timsko delo v proizvodnji in montaži. 78,8 % Upoštevanje vpliva na celotno družbo in okolje pri ocenjeva­nju uspešnosti podjetja 36,5 % organizacija proizvodnje Metode za izboljšanje interne logistike (npr. metode za prikaz toka vrednosti (Value Stream Mapping), metode za spreminjanje layouta proizvodnje) 32,9 % Upravljanje človeških virov Instrumenti za obdržanje starejših zaposlenih in njihovega znanja v podjetju (npr. starostno mešani timi, mentorski programi, tandemi senior-novinec) 45,9 % H kupcu in k izdelku usmerjene linije/celice (namesto klasičnih proizvodnih obratov, kjer je delo strukturirano po operacijah). 44,7 % Instrumenti za povečavanje pripadnosti zaposlenih (npr. brezplačna malica v kantini, infrastruktura za otroke-vrtec, družinam prijazen delovni čas) 45,9 % Nadzor proizvodnje s „pull“ principom (npr. KANBAN, princip ničnih zalog). 37,6 % Metode za skrajševanje nastavitvenih časov na stroju in optimiranje menjalnih časov orodja (npr. SMED, QCO) 42,4 % Standardizirane metode oblikovanja dela za izboljšanje zdravstvenih in varnostnih pogojev pri delu (npr. študij dela, REFA metode) 49,4 % Vodenje in kontrola proizvodnje Prikazni zasloni/table v proizvodnji za ogled delovnih procesov in trenutnega stanja v proizvodnji (npr. vizualni menedžment) 58,8 % Sheme za finančno nagrajevanje zaposlenih (npr. delež v podjetju, delitev dobička, plačilo na osnovi storilnosti/rezul­tatov) 58,8 % Metode celovitega zagotavljanja kakovosti v proizvodnji (npr. preventivno vzdrževanje, TQM, TPM) 64,7 % Sistematični instrumenti za zajemanje kompetenc zaposle­nih v proizvodnji 45,9 % Metode v proizvodnem menedžmentu za matematične in statistične analize proizvodnje (npr. Six Sigma) 34,1 % Usposabljanje zaposlenih za pridobivanje veščin, potrebnih za ustvarjalnost in inovativnost (tehnike). 65,9 % Metode kontinuiranega izboljševanja proizvodnih procesov (npr. CIP, KAIZEN, krogi kakovosti, PDCA - Demingov krog) 58,8 % »Preglednica 1: Delež rabe organizacijskih konceptov v slovenskih proizvodnih podjetjih orgaNIZaCIJSkI koNCEpt DElEž [%] lEto prVEUVEDBE (poVpr.) Načr toVaNa raBa [%] StopNJaraBE [1 Do 3] Standardizirana in detajlna navodila za delo 83,5 % 2001 3,7 2,4 Timsko delo v proizvodnji in montaži 78,8 % 2001 1,2 2,4 Podrobni predpisi o ureditvi delov­nih mest (5S) 70,6 % 2006 6,3 2,2 Integracija nalog 67,1 % 2003 4,9 2,3 Usposabljanje zaposlenih za pridobivanje veščin, potrebnih za ustvarjalnost in inovativnost 65,9 % 2004 16,4 2,1 Metode celovitega zagotavljanja kakovosti (TPM, TQM) 64,7 % 2005 7,6 2,2 Metode kontinuiranega izboljševa­nja proizvodnih procesov (npr. CIP, KAIZEN, krogi kakovosti) 58,8 % 2007 4,9 2,0 Prikazni zasloni/table v proizvo­dnji za ogled delovnih procesov in trenutnega stanja v proizvodnji 58,8 % 2008 7,6 2,2 Sheme za finančno nagrajevanje zaposlenih 58,8 % 2003 4,9 2,3 Standardizirane metode oblikova­nja dela za izboljšanje pogojev pri delu (npr. študij dela, metode REFA) 49,4 % 2006 7,6 2,3 »Preglednica 2: Značilnosti desetih najbolj razširjenih organizacijskih konceptov v sloven­skih proizvodnih podjetjih iz naše raziskave temu so bili v večini proizvodnih podjetij (ne glede na njihovo starost) obravnavani organizacijski koncepti vpeljani v proizvodnjo v tem tisočletju. Najnovejši so pričakovano koncepti, ki sicer sodijo v skupino »Upra­vljanje energije in vplivov na okolje«, s povprečnim letom uvedbe 2010. Ker je raba 10 najbolj pogosto za­stopanih organizacijskih konceptov zelo velika (v vsaj 50 % podjetij), je tudi delež podjetij, ki še nameravajo uvesti te koncepte v svoje okolje, sorazmerno nizek. Največji delež ima usposabljanje zaposlenih na podro­čju ustvarjalnosti in inovativnosti. Analiza je pokazala, da tudi koncepti, ki so precej redko vpeljani v naša proizvodna podjetja, nimajo visokega deleža podje­tij, ki jih nameravajo vpeljati v svoje okolje. To je še posebej zanimivo pri konceptih, vezanih na upravljanje energije in vplivov na okolje. Pri vseh organizacijskih konceptih je še nekaj manevrskega prostora pri njihovi izrabi, čeprav je povprečna stopnja rabe organizacijskih konceptov nekoliko višja kot pri rabi tehnologij (pri­spevek v prejšnji številki revije). Pričakovano je stopnja rabe koncepta višja pri tistih konceptih, ki so že dalj časa implementirani v proizvodnih podjetij. Splošno analizo o razširjenosti organizacijskih kon­ceptov smo dopolnili z bolj detajlno členitvijo proizvo­dnih podjetij glede na njihovo velikost in tehnološko intenzivnost panog, ki jim pripadajo, ter glede statusa končni proizvajalec za potrošnike ali poslovne kupce, oziroma dobavitelj (sistemski dobavitelj ali dobavitelj delov oziroma komponent). Proizvodna podjetja smo razdelili po velikosti zgolj na kriterij števila zaposlenih Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma DBSS, d. o. o. Ob tej priložnosti so Društva za varilno tehniko Krško, Ljubljana, Maribor in Celjski sejem podelili še priznanje za življenjsko delo. Za strokovno delo in prizadevanje za razvoj varilske stroke v Sloveniji in njene prepoznavnosti v mednarodnem prostoru ga je prejel prof. dr. Inoslav Rak. YuMi blestel v vlogi natakarja Ena izmed zvezd Mednarodnega Industrijskega sejma v Celju je zagotovo tudi sodelovalni robot YuMi, podjetja ABB inženiring, d. o. o. Pomagal je pri rezanju traku na slovesnem odprtju sejma, na razstavnem prostoru strokovne revije IRT3000 pa je vse sejemske dni prijazno postregel s pijačo in si prislužil odlične ocene za svojo spretnost. »YuMi je svoje natakarske spretnosti pred­stavil tudi ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku »Varilcem se za prihodnost ni treba bati »Poklic varilca je deficitaren, ob tem pa izjemno cenjen. Zelo težko je dobiti dobrega varilca na trgu dela. Morda je tudi to eden izmed razlogov, da delodajalci neradi pošiljajo svoje varilce na tek­movanja, ker se bojijo, da jim jih bo kdo drug speljal z boljšo po­nudbo,« je na sejmu med drugim dejala Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije. Jerkičeva sicer še meni, da je državno prvenstvo varilcev tudi priložnost za promocijo poklica. »Prenos znanja med generacijami na področju varilstva je slab. Ko mladi ljudje iz šol pridejo v industrijo, od svojih starejših kolegov ne dobijo dovolj znanja, ki ga ti imajo,« pa je na okrogli mizi v okviru Dneva varilne tehnike dejal dr. Janez Tušek, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Razlogov za to je po njegovih besedah več. So v sistemu šolstva, v podjetjih samih, pa tudi država ne naredi dovolj, da bi prenos znanja bolj spodbujala. Vedno bolj aktualni sta tudi v varilstvu robotizacija in avtomati­zacija. A dr. Janez Tušek pravi, da se varilcem ni treba bati, da jih ne bomo več potrebovali: »Slovenija ima največ varilnih inženir­jev z mednarodno diplomo na prebivalca. Naša država je na tem področju zelo močna. Pred 20 leti, ko se je robotika uveljavljala, so rekli, da ne bomo več rabili varilcev, a so kmalu ugotovili, da tako ne bo šlo. Nato so se začeli razvijati simulatorji za učenje varjenja. Da varilci nimajo prihodnosti, se ni bati, večji problem bo, kje jih dobiti.« Spodbuden je sicer podatek, da se zadnja leta vse več mladih vseeno odloča za deficitarne poklice, med katerimi je tudi poklic varilca. www.ce-sejem.si Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma Pred nami je prelomno obdobje izobraževanja inženirjev prof. dr. Franci Čuš Visokošolske ustanove so najpomembnejši dejavnik globalizacije pri za­polnjevanju primanjkljaja znanja ter pri bogatenju dialoga med ljudmi in kulturami. V družbeni vlogi uporabljajo svojo avtonomijo v razpravah o pomembnih etičnih in znanstvenih vprašanjih, s katerimi se bo srečevala jutrišnja družba. Izobraževanje inženirjev v Sloveniji je skupna dobrina, zato na sedanji stopnji razvoja ne more biti prepuščeno tržnim zakonitostim. Izobraževanje je temeljna človekova pravica in univerzalna človekova vre­dnota. Ali je inženir prihodnosti samo tehnik Komaj četrtina zaposlenih v industrijskih državah dela v indu­striji. Prehod iz industrijske v storitveno družbo je v polnem teku in se izvaja z veliko hitrostjo. V tehniki, gospodarstvu in družbi zaznavamo temeljne strukturne spremembe. Značilnosti teh strukturnih sprememb: • kompleksnost tehničnih in ekonomskih procesov, • internacionalizacija in globalizacija proizvodnje in trgov, • zaostritev konkurence zaradi preselitev raziskav in proizvodnje v cenejša okolja, • povečana okoljevarstvena zavest, • ambivalenten odnos družbe do tehnike in ambivalentnost tehnike same. Nove značilnosti strukturnih sprememb zahtevajo popolnoma nove aktivnosti zaposlenih zaradi pospešenega inovacijskega tempa, s kakovostnejšo in stroškovno ugodnejšo proizvodnjo ter izboljšano ponudbo storitev. To se dogaja z novo organizacijo dosedanjih struktur menedžmenta in dela v podjetjih, kar pomeni odmik od horizontalne in vertikalne trdno ustaljene strukture k odprti in fleksibilni ter k uporabniku ali kupcu usmerjenim organi­zacijskim sistemom. Pri tem je hierarhija zmanjšana, kompetence odločanja so bistveno razširjene na operativno raven, delovna področja pa so strokovno in funkcionalno povezana. Spremenjene usmeritve v delovnih in odločitvenih procesih podjetij zahtevajo spremembe tudi pri inženirjih – zaradi profilov izobrazbe in njihove zaposljivosti. Te strukturne spremembe zahte­vajo od inženirjev poleg strokovnih sposobnosti še druga znanja: • timsko delo (usposobljenost in pripravljenost na interdiscipli­narno sodelovanje v delovnih timih in timih za odločanje), • metodološke kompetence (usposobljenost in pripravljenost za sistematično in povezano razmišljanje in ukrepanje), • socialne kompetence (integracija socialnih, političnih, eko­nomskih, ekoloških in etičnih razsežnosti inženirskega načrto­vanja ter ukrepanja pri razvoju in uporabi tehnik), • jezikovne kompetence, mobilnost in fleksibilnost (usposo­bljenost za življenje v mednarodno oblikovanem poklicnem in delovnem okolju). Iz tega izhaja potreba po temeljitih spremembah strukture izobraževanja, izbire študijskih vsebin in metod učenja, ki morajo biti upoštevane v bolonjskih reformah dosedanjega izobraževal­nega sistema. Izobraževanje, formalno ali neformalno, mora biti v družbi orodje za krepitev ustvarjanja, razvoja in širjenja znanja ter znanosti, znanje in poučevanje morata biti dostopna vsem. V Sloveniji moramo biti pozorni na to, da ne pride do »politiza­cije« izobraževalnokulturnih vrednot in pomanjkanja zanimanja vlade za gospodarsko posodobitev. S tem bi postale visokošolske ustanove zgolj orodje političnega boja in privesek vladnega aparata. Zajela nas je gospodarska globalizacija Ker se proces globalizacije še bolj nezadržno bliža celotnemu prebivalstvu planeta, se krepi tudi spoznanje, da »mi moj sosed ne utegne biti podoben«. Mnoge ljudi to lahko vznemiri, ker ruši tradicionalno trdno predstavo sosedstva, skupnosti in naroda, načenja utrjene načine odnosov med človeškimi bitji in spreminja etično raznolikost v nekaj vsakdanjega. Gospodarska globalizacija po eni strani povezuje proizvajalce in porabnike različnih celin in področij v funkcionalno razmerje. Današnje svetovne gospodarske družbe so urejene tako, da lahko en sam proizvod vsebuje sestavine, izdelane v ducatu tovarn in prav toliko deželah. Direktorji in zaposleni v teh podjetjih pogosto porabijo več časa za križarjenje med temi deželami, kot pa ga namenijo prostemu času v krogu družine in prijateljev, tako kot pustolovski iskalci sreče v starih časih. Slepili bi se, če bi trdili, da trenutno preoblikovanje svetovnih go­spodarskih odnosov ne vpliva na osebna stališča in vrednote vseh, ki so v to vpleteni, od nekvalificiranega delavca ob tekočem traku v revni deželi do porabnika izdelka, na katerega nalepki je zapisano, da je izdelan v daljni deželi. Po drugi strani hitro širjenje komuni­kacijskih omrežij, zlasti pri avdio-vizualnih občilih, prinašata tisto, kar je nekdaj veljalo za niz nepovezanih dogodkov daljnih krajev, v domači prostor milijonov domov, od metropolitanskih sosesk do mestnih barakarskih naselij in oddaljenih vasi (npr. azijski cunami). Čeprav se nekdanja industrijska gospodarstva dejansko Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma razviti prožne in kooperativne oblike poučevanja brez mej med vedami. Izobraževanje inženirjev v Sloveniji je skupna dobrina, zato na sedanji stopnji razvoja ne more biti prepuščeno tržnim zakonito­stim, saj je izobraževanje temeljna človekova pravica in univerzalna človekova vrednota. Danes se mnoge znanstvene univerze v Evropi soočajo s proble­mom, kam usmeriti najboljše študente, v raziskovalno dejavnost ali industrijo. V Sloveniji moramo stremeti za tem, da prožnost sistema izobraževanja zahteva, da se povsod tam, kjer je le mogoče, ohranja večrazsežnost visokošolskega izobraževanja, da bi se tako diploman­tom inženirskih poklicev zagotovila ustrezna priprava za vstop na trg dela. To razsežnost moramo ohraniti na Fakulteti za strojništvo. Naša regija se bo v prihodnje strukturno še spreminjala. Zadnji po­datki kažejo, da se povpraševanje po inženirjih strojništva ponovno povečuje. Za Fakulteto za strojništvo to predstavlja nove izzive pri oblikovanju študijskih programov v skladu z zahtevami bolonjskih procesov. Delo že poteka organizirano v različnih oblikah, organih in komisijah fakultete. Eden glavnih ciljev izobraževalne reforme strojnih inženirjev in verjetno najboljši način za njeno uresničevanje je pritegniti v odločanje vse tiste, ki jih reforma zadeva. Upoštevati je treba tri cilje: enakopravnost, ustreznost in odličnost. Iskanje usklajene povezave teh ciljev pa je ključna naloga za vse tiste, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju bolonjskega procesa izobraže­vanja inženirjev. Kaj lahko izobraževanje stori za inženirje Bistveno v tehniškem izobraževanju lahko utemeljimo samo z avtonomnimi procesi razmišljanja. S podajanjem tradicionalnega znanja prodira bistveno za prihodnost le redko v ospredje. Zaželena je interpretacija znanja. Pri izobraževanju inženirjev moramo še naprej podpirati učinkovitost. Tehnološko gibljivost mora okrepiti širša splošna in temeljna izobrazba. S tem bo zgrajena solidnejša osnova za interdisciplinarno delovanje in za prestrezanje novih tehnologij. Pogoj interdisciplinarnega delovanja je sposobnost timskega dela. To si morajo inženirji v skupinskem in skupnem delu pridobiti že med izobraževanjem. Inženirji pa morajo biti tudi sposobni, da kadar koli ukrepajo samostojno, ne smejo biti vzgojeni kot volkovi samotarji. Opustiti moramo idejo, da bomo izobraževali »končne« inže­nirje. Veliko podanega v dodiplomskem izobraževanju mora najti svoje mesto v dopolnilnem izobraževanju. Ker uporabno znanje hitro zastara, ga moramo hitreje nadome­stiti. Bolj kot včasih se mora današnje dodiplomsko izobraževanje osrediniti na najboljše možne zasnove za poznejše dopolnilno izobraževanje. Dodiplomsko izobraževanje mora dosegati predvsem obvladovanje postopkov, ki peljejo do rešitev, primernih za prakso. Pri tem pa dodiplomsko izobraževanje ne sme biti omejeno na splošne temelje. Tehniške aplikacije, ki se opirajo na naravne zakone, lahko interpretiramo in selekcioniramo. Ta okoliščina je v pospešenem tehniškem razvoju vedno pomembnejša. Tako ima izobraževanje lahko pripravljene klasične odgovore, ne sme pa več podajati ideal­nih formul, ki so obvezujoče, saj z njimi tvegamo, da bomo zgrešili bistveno. Očitno je, da izobraževanje pomaga inženirju pri oblikovanju njegovega profila, lahko pa ga tudi ovira. Poskusi podajanja profila pogosto spodletijo, četudi jih uvaja podaljšanje časa študija, ker so spremembe v današnjih tehnologijah podcenjene in inženirji, zmo­žni ukrepanja, v praksi niso enaki skladišču znanja. Izobraževanje lahko spremlja inženirja, ki to šele bo. Kot spre­mljevalec nikoli ne smemo pozabiti, da spremljamo nekoga, ki hodi sam. Ne smemo ga vleči in potiskati, potrebuje le spremljanje – da mu dajemo, kar na svoji poti lahko potrebuje, ne več. Spremljevalec mora tudi vedeti, da bo tisti, ki se bo od njega odtrgal, nekoč samo­stojno moral najti svojo pot. Tako je tudi prav. Kajti spremljevalca čakajo nove naloge. Mimo čeri do poklica inženirja mora pripeljati še druge mimoidoče. Naša civilizacija, ki je odvisna od tehnike, lahko preživi le, če bo naša družba prepredena z več ljudmi, se pravi inženirji, ki se spo­znajo na tehniko. Če nam bo primanjkovalo inženirjev, pospešeno tehnološko spreminjanje ne bo dalo tistih rešitev, ki jih naše okolje nujno potrebuje. Zato je slovensko visoko šolstvo poklicano, da pri tej družbeni odgovornosti sodeluje ter ponudi programe in organizacijo študija v smislu nove razvojne paradigme. Današnja paleta učnih programov pri nas, pa tudi na nemških visokih šolah, je z vidika opazovalcev iz industrije preveč speciali­zirana, razbita in mnogokrat oddaljena od realnosti. Zato je inže­nirsko izobraževanje v Nemčiji pomembna tema reform, ki z novim zakonom o visokem šolstvu prehaja v internacionalizacijo. Čeprav so njihovi inženirji že danes povsod po svetu zelo ugledni, nemškim učnim programom primanjkuje privlačnosti za tuje študente. Kdor bo želel v globalnem svetu izobraževanja uspeti, se bo moral prilagoditi željam trga povpraševanja. Danes se išče največ usmeritev z anglosaškim vzorcem, ki je mednarodno kompatibilen in ima stopnje »Bachelor«, »Master«, »Ph. D.«, tudi naš zakon jih je predvidel. Nemško gospodarstvo sili univerze v pospešeno preoblikova­nje visokih šol, saj bi s tem povečali povpraševanje študentov iz Vzhodne Azije. To predstavlja njihove bodoče kupce, sodelavce oz. »veleposlanike« za srednje velika podjetja. Iz takega razmišljanja bi se morala Slovenija veliko naučiti. Slovenija je sprejela ustrezno viso­košolsko zakonodajo, ki je podlaga za vse spremembe programov. To je enkratna priložnost, da pospešeno spremenimo pomanjkljivostiv visokem šolstvu. Žal se to še ni storilo in ponovno bomo prisiljeni sprejeti hitre nedorečene rešitve. Povzetek Tudi Fakulteta za strojništvo mora na področju inženirskih po­klicev strojništva izpeljati diferenciacijo in orientacijo učinkovi­tosti programov, da bo lahko generator gospodarskega razvoja. Zavedamo se, da sta struktura in obseg nalog fakultete pod vplivom sprememb v političnem, družbenem, gospodarskem in tehnološkem okolju, v katerem je fakulteta. Pozabiti moramo na idejo, da bi inženirju med njegovim štu­dijem posredovali vse znanje, ki bi ga nekoč pozneje potreboval, zlasti če pomislimo na to, da na nekaterih strokovnih področjih inženirsko znanje čez nekaj let zagotovo zastara. Cilj sodobnega akademskega izobraževanja je na poudarku velike fleksibilnosti programov, mobilnosti študentov in profe­sorjev, uvajanju kreditnega sistema študija oz. ustreznega nabora predmetov, na vključevanju v evropske raziskovalne projekte itd. Sistem dokazovanja sili Fakulteto za strojništvo v konkurenčni boj za študente s pomočjo trženjskih pristopov, boljše informirano­sti, svetovanja za študij in propagandnih akcij. Za povečanje privlačnosti in znanstvenega ugleda Fakultete za strojništvo je treba določiti vrednost diplomanta na trgu delovne sile, kakovost tutorjev in predavateljev, kakovost študentskega življe­nja, vrednote in poslanstvo. Fakulteta za strojništvo je danes tradicionalna raziskovalna fakulteta, kjer prevladujejo osnovne raziskave: prosta izbira vrste raziskav, naravnanost v prihodnost, multidisciplinarni pristop, cilj je evropski vrh. Glavni cilj: Fakulteta za strojništvo bo razvijala raziskovalno podprto izobraževanje, ki temelji na naslednjih izhodiščih: znanost je v koraku z napredkom, kriterij krepitve je raziskovalna dejavnost, nujni prenos raziskovalnih dosežkov na študente, potrebno ocenje­vanje pedagoških delavcev in študijskih programov. utrIp doma Kakovost in trženje V teh turbulentnih časih, ko nas svetovna finančna in gospo­darska kriza v valovih iz dneva v dan bolj pritiska k tlom, v ospredje pa stopa še kriza morale in vrednot, iščemo rešitve, kako čim uspešneje prebroditi nastale razmere. Znanje, inovativnost in kreativnost nedvomno lahko zelo vplivajo na uspešnost tega iskanja v naših podjetjih in vseh drugih organizacijah. Poslovno okolje se nenehno spreminja in postavlja nove izzive podjetjem (organizacijam), ki želijo uspeti tako na domačem kot tujem trgu. Proces globalizacije in izginjanja mej med državami je zaostril konkurenco, ki od podjetij zahteva stalni napredek in boj za vsakega kupca. Če je bila nekoč cena odločilni dejavnik v boju za kupca, danes ni več. Kupcem sprejemljiva cena je pred­pogoj, konkurenčna prednost pa je vse širši splet »necenovnih« dejavnikov. Med njimi je še vedno v ospredju kakovost. Seveda ob pravilnem razumevanju, kaj je kakovost. Vse bolj se na trgu prepoznavajo strategije ponudnikov glede pozicioniranja njihove ponudbe. Največkrat se to gradi na raz­merju med ceno in kakovostjo. Že pojem cena je zelo širok, za njim je množica elementov, ki jo razčlenjujejo in določajo glede na stanje na trgu tako, da ima ponudnik odgovor z maksimalnofleksibilnostjo za vsako še tako specifično situacijo. Še bolj kot cena je glede izkazovanja in dokazovanja ponudnika ter razu­mevanja in sprejemanja trga »široka« kakovost. Že dolgo ni več samo tehnični pojem, kakovost ponudbe še zdaleč ni več določe­na samo s tehničnimi lastnostmi proizvoda. Definicija kakovosti se je razvila vse do iskanja odgovora na vprašanje, kaj pomeni kakovost življenja. Ob tem se postavi tudi vprašanje definicije proizvoda. Obrav­navati ta pojem, ki pomeni vse, kar se na trgu ponuja in prodaja, drugače, kot enostavno, da je proizvod izdelek plus storitev, bi lahko pomenilo tudi zoževanje odgovora na vprašanje, kaj je ka­kovost, če izhajamo iz tega, da je kakovost skladnost s pričakova­nji (družbe, okolja, trga, odjemalca, kupca, uporabnika, posame­znika …). V veliko primerih, kjer na trgu nastopa ponudnik iz industrije s svojimi rezultati iz proizvodnje, bi lahko rekli: Izdelek je (ozko gledano) rezultat te proizvodnje v skladišču proizvajalca, proizvod pa je ta isti izdelek pri kupcu (odjemalcu) oz. uporab­niku. Če to pravilno razumemo in se zavedamo, da potrebujemo zadovoljnega (navdušenega) odjemalca v celotni življenjski dobi proizvoda, nam to lahko precej pomaga poiskati odgovor, kakšno kakovost mora ta ponudnik razviti in zagotavljati, tudi kaj vse mora dodati izdelku, da postane uspešen proizvod. Tako razvijemo pravo pojmovanje kakovosti (na poti do odličnosti) in povezanost tega s še enim vprašanjem, ki v sodobnem trženju zahteva pravilen odgovor že na samem začetku, ko se nekdo od­loča, da bo nastopal na trgu. S čim bo nastopal na trgu? Z izdelki v svojem skladišču, ki jih nihče ne kupi, ker jih ne potrebuje, ker so nekonkurenčni, ker … je njih in proizvajalca povozil čas? Ne. Pravi odgovor je – s celotnim trženjskim spletom sedmih P-jev (P – kot »Producer« in od njega: proizvod, cena, prodaja, trženjsko komuniciranje, procesi, ljudje, fizični dokazi). Celotni splet in posamezne dele v njem mora ponudnik pravočasno in pravilno razviti glede na svoje ugotovitve v raziskovanju prednosti in priložnosti ter ki so bile izkazane tudi v sedmih C-jih (C kot »Customer« in njegove želje, zahteve, pričakovanja …). Kako torej ponudnik prepozna in razvije svoje pravo mesto na trgu? Najprej mora očitno razumeti kakovost v pravem pomenu besede. Zavedati se mora, kaj pomeni danes to, kar vsi govorijo, pa velikokrat tega sploh ne razumejo. Da kakovost temelji na procesih, njihovem stalnem izboljševanju. Vse se začne v razisko­vanju in razvijanju. Pa ne samo proizvodov (še manj samo izdel­kov), zajet mora biti celotni splet 7P. Kdo pa naj to pri ponudniku dela? Posamezniki (ekonomisti, ki si trženje prisvajajo za svojo stroko), ki ne znajo sodelovati z drugimi sodelavci v organizaciji? Ne in še enkrat ne. Nič več. Vzeli so si to pravico in zdaj jim jo je treba vzeti. To strateško nalogo v organizaciji morajo prevzeti timi. V njih mora biti vključeno vse znanje, potrebno za določitev odgovora na vprašanja, kaj, kako, kje, kdaj bomo nastopili natrgu. Še pred vrhunskim znanjem pa je za člane tima neobhoden pogoj, da znajo sodelovati. Brez tega ni timov, ne pravih rezulta­tov. Odgovorimo še na vprašanje, kaj je trženje (s tujko: marketing). Seveda to niso samo prodaja in oglaševanje ter druge oblike t. i. trženjskega komuniciranja. Tam, kjer tako ozko sprejemajo trženje, delujejo po receptu za propad. Pravo trženje (marketing) je torej proces od raziskovanja, prek razvijanja, prodaje, podprte s trženjskim komuniciranjem in distribucijo, do poprodaje. Dobra poprodaja pa je že oblika najboljšega raziskovanja. Prav kupci, odjemalci, uporabniki naših proizvodov, s katerimi ponudnik so­deluje v celotni življenjski dobi proizvoda, lahko največ povedo, kaj je dobro in kaj slabo. Tako obravnavano trženje je temeljni poslovni proces, ki ga morajo voditi najsposobnejši in najodgo­vornejši (najbolje plačani) posamezniki, povezani v projektne time. To je poslanstvo in strateška naloga najvišjega vodstva v vsaki organizaciji. »Slika 1: Trženjski proces – od raziskovanja in planiranja, prek razvijanja, do prodaje s trženjskim komuniciranjem in distribuiranjem, ter s poprodajo, ki pomeni tudi najboljšo obliko raziskovanja Procesna organiziranost In kako organizirati poslovni proces na podlagi navedenih izhodišč? Naloga menedžmenta je tu jasna. Poslovni proces je treba najprej organizirati kot urejen sistem glavnih in podpornih procesov. Istočasno pa je treba poskrbeti, da se bodo predvsem glavni procesi stalno razvijali – prilagajali spreminjajočim se razmeram na trgu. Kako glavne procese razvijati? To je poslanstvo vodstvenih struktur v temeljnih procesih. Da sodobna organiziranost organi­zacij temelji na procesnem pristopu, izhaja že iz sistema vodenjakakovosti po ISO 9001. Že izdaja 2000 je narekovala, da organiza­cija na začetku poti urejanja svoje organizacijske strukture upo­števa taka osnovna načela. Sisteme stalnih izboljšav, usmerjene v zadovoljstvo odjemalcev, naj bi organizacija izvajala v izkazanih Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 utrIp doma procesih. Nujen je torej pristop v procesno organiziranost in s tem izvajanje projektov sprememb v notranji organiziranosti. Iz funkcijske organizacije je treba preiti v procesno organiziranost. Enostaven prehod pri tem omogoča projektni pristop. Kakšen bo ta prehod v resnici, je precej odvisno od vodstvene struktu­re, koliko in kako je usposobljena za projektno vodenje. Ali bo funkcijska organizacijska struktura, ki je vsekakor že dokončno preživeta, takoj nadomeščena s projektno organiziranostjo, ali pa bo ta prehod šel še skozi t. i. matrično organizacijsko strukturo, ki bo šibka ali močna? V tem se bo izražala sposobnost menedž­menta v konkretni organizaciji. Ali so to le menedžerji, ki nastopajo z mesta moči (nagraje­vanje, kaznovanje, strokovnost, legitimnost, karizma …), in to predvsem avtoritativno, patriarhalno in manj participativno, demokratično. Ali pa so to pravi vodje, ki poznajo in razumejo timsko delo, organiziranost, situacijsko vodenje, motiviranje, zadovoljevanje potreb, komuniciranje. Glavni procesi (po ISO 9001: realizacija proizvoda) obsegajo: prepoznavanje potreb in pridobivanje naročil na trgu – organiza­cijo proizvodnje – logistiko – izvedbo naročila – oskrbo trga. Gre za zaključene celovite dele poslovnega procesa, katerih poslan­stvo je najbolje ali vsaj bolje od konkurence oskrbeti ciljni trg in vse posamezne kupce v okviru dejavnosti, za katero je proces organiziran. Pri tem vse, kar je potrebno za delovanje glavnih procesov, zagotavlja temeljni proces, pri izvajanju pa pomagajo podporni procesi. Kdo naj vodi temeljne procese? Tako kot je organiziranost podjetja strateška naloga najvišjega menedžmenta oz. najvišje vodstvene strukture, je vzpostavitev in izvajanje temeljnega trženjskega procesa tisto področje delovanja tega vodstva, ki zah­teva njegovo največjo angažiranost. Rezultati le-tega pomenijo dokaz sposobnosti in opravičilo najvišjega plačila. Kako izvajati temeljni proces? S projektnim timskim delom. V timih so najsposobnejši predstavniki podjetja, vodijo jih najvišji predstavniki vodstva. Najpomembnejša pri tem je struktura sestavov timov in njihova kompetentnost. Brez enakovredne zastopanosti vseh delov podjetja in z najboljšimi predstavniki tim ne bo opravil svojega poslanstva, ki je v raziskovanju, načrtova­nju in razvijanju temeljev za poslovanje podjetja oz. za delovanje njegovih glavnih in podpornih procesov. Značilni podporni procesi so sicer nabavni, vzdrževalni, kadrovski, izobraževalni, ekonomski in finančni ter varnostni. Ali so informatika, zagotavljanje kakovosti, sistem ravnanja z okoljem, varnost in zdravje pri delu, odnos do ljudi le podporni procesi, ali pa vendarle temeljni procesi? Ta odgovor prepuščam strateškim odločitvam menedžmenta v vsakem primeru posebej. Moj namig je jasen. Gre za vsebino temeljnih procesov. Nedopu­stno je na primer, da bi se zagotavljanje pogojev za varno in zdra­vo delo (tudi preprečevanje mobinga) kot sestavni del razvijanja odnosov (do okolja, do zaposlenih, med ljudmi …) postavljalo samo za izvajalsko podporno funkcijo. Pri tem se ne sme pozabiti, da je končni uspeh odvisen od zaposlenih. Občutek varnosti in stalne odgovornosti za zdravje je danes močan motivacijski element. Pri najboljših je to sestavni del poslovne strategije. Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu je eno od preizkušenih orodij od načrtovanja in razvija­nja do izvajanja z nadzorom in ukrepanjem. Največja napaka menedžmenta oz. organizacije pri tem je, če to dela samo zaradi zakonodajnih zahtev. Mesto inženirjev v procesni organiziranosti Vzdrževanje (zagotavljanje sposobnosti proizvodnih procesov) in vzdrževalci. V praksi je vzdrževanje največkrat organizirano kot podporni proces. Uspešnost tega procesa pa je zelo odvisna od sposobnosti lastnika tega procesa (vodje vzdrževanja). Če njemu in njegovim najboljšim strokovnim sodelavcem ne uspe zagotoviti si enakovrednega položaja v temeljnem procesu, to ne nazadnje ne pomeni nič drugega, kot da vzdrževanja ni soudele­ženo pri načrtovanju in razvoju v podjetju. Posledice so znane in vse prevečkrat izražene. To nam tudi odgovori na vprašanje, zakaj je danes v podjetjih tako hudo in zakaj tudi v prihodnje ne kaže bolje. Vzdrževanje že dolgo ni več le »popravljanje strojev«. Če je ope­rativno izvajanje vzdrževanja organizirano kot podporni proces, je strateško pomembno, da vodja vzdrževanja aktivno sodeluje v vseh aktivnostih v podjetju, ko se načrtujejo investicije, preno­ve, spremembe v organiziranosti in razvijanju novih dejavnosti. Če ni soudeležen pri raziskovanju, načrtovanju in razvijanju sprememb v podjetju, bo ostalo tako, kot je, žal danes še marsikje vsakodnevna praksa – vzdrževanje največkrat odpravlja napake ali posledice napak, ki so bile storjene v temeljnih procesih. Neu­poštevanje izkušenj iz preteklosti, strokovne odločitve, podrejene gospodarskim razmeram, zapostavljanje zagotavljanja kakovosti in stabilnosti proizvodnih procesov v njihovem načrtovanju. Vse to je še vedno prepogosto v podjetjih. Na vzdrževanje torej ne moremo in ne smemo gledati kot na »samo podporni proces«. Tako je nujno obravnavati tudi vse dru­ge dele glavnih in podpornih procesov. V večino (nabava, proda­ja, proizvodnja, logistika, poprodaja …) smo (bi morali biti) zelo vključeni inženirski kadri. Če nismo, se vprašajmo, zakaj. Še mnogo pomembneje in odločilno pa je, ali smo inženirski kadri dovolj močni (in aktivni) v temeljnih poslovnih procesih oz. v vseh posamičnih projektih. V njih se odloča o prihodnosti. Če (temeljni poslovni proces in posamični projekti znotraj njega) ne vsebujejo pravega raziskovanja (ki je najučinkovitejše, če se začne z dobro poprodajo) in se ne nadaljuje z vseobsegajočim razvijanjem celovitega trženjskega spleta sedmih P-jev (proizvod, cena, prodaja, trženjsko komuniciranje, procesi, ljudje, fizični dokazi) ter če vse to ne temelji na povezavi s trgom, kakovostjo in odnosi (do ljudi in okolja) in če nas ni zraven, potem se ne spra­šujmo, zakaj je tako. Seveda tudi ni dovolj, da smo samo zraven, biti moramo aktivni členi projektnih timov. Povsod, v prav vseh delih poslovnega procesa se mora vklju­čevati sistem stalnih izboljšav skozi organiziranost in izvajanje temeljnih procesov. Če bomo uspeli vse narediti prav (kakovo­stno) že v fazi razvijanja, potem bo vse v nadaljevanju, v glavnih in podpornih procesih, mnogo lažje. Letošnji (2012) dobitnik priznanja podjetnik leta pravi nekako takole: »Treba je delati. Treba je biti stalno na trgu. Treba je biti konkurenčen in inovativen.« Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 PSM d.o.o. 04 1 750 785 info@psm.si www .psm.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA IEI rešitve pametnega transporta Pomorski sistemi - Integracija več sistemov v kontrolni sobi Običajni sistemi na poveljniškem mostu navadno zbirajo in analizirajo veliko različnih podatkov kot npr. anemometer, hitrost, vremenske raz­mere, GPS-podatke. Za obdelavo tako kompleksnih podatkov je potrebna zmogljiva in zanesljiva strojna oprema. Ravno to lahko najdete v IEI-jevih procesorsko zmogljivih brezventilatorskih in dodatno zaščitenih računalniških sistemih primernih za rabo v morskem okolju. Uporaba profesionalnega prikazovanja na odprtem krovu Na odprtih krovih velikih križark obstaja potreba po prikazu veliko različnih podatkov. Morski monitorji so pripravljeni za takšno aplikacijo, saj imajo zaščito IP66 sprednje stranice, širok tempera­turni razpon uporabe, večtočkovni kapacitativni zaslon na dotik, širok vidni kot in upravljanje preko zaslonskih ukazov. Skupek vsega tega zagotavlja odlično vizualno izkušnjo tako za goste kot mornarje. Področje pomorskega prometa se srečuje z vrsto ekoloških izzivov, zato so zanesljivi in zmogljivi sistemi ključnega pomena. IEI-jevi vremensko odporni, visoko zmogljivi sistemi (zasloni in računalniki) z vodilnimi tehnologijami so več kot primerni za uporabo tako na odprtem krovu kot v kontrolni sobi. Upoštevajoč kompleksnost morskega delovnega okolja IEI predstavlja popolno rešitev tako za pristanišče kot ladjo, ki zagotavlja zanesljivo okolje. • Brezventilatorski in IP66 zaščiten (sprednji del) sistem za morsko okolje • Zaščitna izolacija skladna s standardom DNV • Visok temperaturni razpon delovanja in kapacitativen zaslon občutljiv na dotik PROIZVODNJA IN LOGISTIKA 21. Mednarodni sejem 25. do 28. 10. 2017 12. Energetski vrh 9. Dan gradbenikov 13. Dan arhitektov 9. Dan ekologije Gospodarska srečanja B2B@SASO fair Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 PROIZVODNJA IN LOGISTIKA ›› Največja izključno spletna trgovina na drobno sodeluje s prestižnimi univerzami v Evropi na razvoju inovativnih robotskih rešitev Podjetje Ocado Technology je napovedalo velik napredek pri razvoju aplikacij robotskih rešitev strege za potrebe trgovin v visoko avtomatiziranih Ocadovih skladiščih. Ekipa robotike iz Ocado Technology je razvila robotsko roko, ki lahko varno prijema široko paleto izdelkov, ki predstavljajo večino izdelkov iz trenutnega Ocadovega obsega in vključuje več kot 48.000 hipermarket enot. Robotska roka je rezultat tesnega sodelovanja med Ocado Technology in Technische Universität Berlin (TUB) in predstavlja integralni del projekta SoMa – financiranega iz Evropske unije, iz programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije na področju humanoidne robotike. V projekt SoMa so vključeni tudi raziskovalci, akademiki in znanstveniki iz Univerze v Pisi (University of Pisa), italijanskega inštituta za tehnologijo (Italian Institute of Technology – IIT), nemške vesoljske agencije (Deutsches Zentrum für Luft und Raumfahrt – DLR), inštituta za znanost in tehnologijo v Avstriji (Institute of Science and Technology Austria) in Disneyjevega raziskovalnega centra v Zürichu (Disney Research Zürich). »Ocado in njegovi akademski partnerji razvijajo nekatere od naj­bolj inovativnih tehnologij na področju robotike. Znotraj projekta SoMa delujemo v novi smeri robotskega prijemanja preko razvoja robotskih rok, da lahko varno pobirajo deformabilne predmete, kot so sadje in zelenjava. Z robotsko roko RBO Hand 2, ki jo je zasnovala Technische Universität Berlin, ponujamo prilagodljivo, Projekt SoMa je del kontinuuma robotike in inženiringa pro­stroškovno učinkovito in varno rešitev za robotsko prijemanje in jektnih raziskav in razvoja na področju razvojnih dejavnosti pri manipulacijo, ki se zelo dobro integrira z Ocadovimi rešitvami Ocadu. Decembra 2016 je Ocado začel poslovati s svojim viso­visoko avtomatiziranih skladišč za maloprodajo,« pojasnjuje dr. ko avtomatiziranim skladiščem Andover, ki vsebuje na stotine Graham Deacon, vodja ekipe raziskav na področju robotike pri robotov, ki se zgrinjajo na mreži v velikosti več nogometnih igrišč. Ocado Technology. Poleg tega je Ocado Technology koordinator projekta SecondHan- Da bi se izognili poškodbam občutljivih in nepredvidljivo obliko-ds, ki je naslednji projekt, financiran iz programa Obzorje 2020, vanim špecerijskim elementom, robotska roka uporablja načelo iz-katerega cilj je oblikovati kolaborativnega robota, ki se lahko uči koriščanja omejitev okolja, da bi se vzpostavila skrbno orkestralna in nudi pomoč tehnikom, ki vzdržujejo skladišča, na proaktiven interakcija med roko, ki je predmet prijela, in okoljem, ki obdaja način. [ Pripravil: Mihael Debevec ]predmet, ki se prijema. www.ocadotechnology.com Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 ASI 35 Modular tracer gas leak detector The highest performance for industrial leak detection systems Pfeiffer Vacuum is the supplier with the widest range of leak detectors on the market. We provide solutions for applications using helium and hydrogen as tracer gas. ¦ Integral and localizing test (vacuum and sniffing) for both tracer gases: helium and hydrogen ¦ Short cycle time due to highest pumping speed ¦ Maximum reliability and robustness for high uptime ¦ Easy to integrate due to small dimensions and modular design Are you looking for a perfect vacuum solution? Please contact us: SCAN d.o.o. Preddvor · T +386 4 2750200 · F +386 4 2750240 · info@scan.si Pfeiffer Vacuum Austria GmbH · T +43 1 8941704 · F +43 1 8941707 · office@pfeiffer-vacuum.at www.pfeiffer-vacuum.com Rešitev za problem je znana Napredni algoritmi za varčevanje z energijo in vgrajena varnost omogočata znižanje stroškov. Priznana kvaliteta in obsežne sposobnosti diagnostike za preventivno vzdrževanje lahko pomirijo vaše skrbi glede vzdrževanja. Rešitev za vašo potrebo po .eksibilnosti predstavlja splet nadzornih funkcij, hkratno upravljanje večjega števila motorjev in zmožnost delovanja individualno oziroma v kompleksnem sistemu. Včasih je rešitev za problem bolj enostavna kot si predstavljate. Inea RBT – oprema za avtomatizacijo d.o.o., Stegne 11, 1000 Ljubljana. Več informacij preko spleta www.inea-rbt.si, telefona 01 5138 100 ali e-maila info@inea-rbt.si. Več informacij o opremi Mitsubishi Electric najdete na povezavi https://si3a.mitsubishielectric.com/fa/sl/ PROIZVODNJA IN LOGISTIKA ›› Delovna mesta učinkovita, kot se le da Za ročno montažo nove serije inkubatorjev je ponudnik laboratorijske tehnike Thermo Fisher Scientific razvil ergonomsko opremljeno proizvodno linijo. Poleg cilja, da naj bo delo v prvi vrsti varno in zdravo, so kot prioriteto zastavili zanesljivost procesa in visoko kakovost izdelkov. Stroškovni argumenti in čas so bili drugotnega pomena. Novi inkubatorji tipa »Heracell Vios« bodo uporabljeni v medi­cini in zdravstvenem razvoju za prirejo človeških in živalskih celic v prehrani. Uporabljeni bodo na univerzah, v raziskovalnih labo­ratorijih in industriji. Za različno uporabo obstaja vrta različnih modelov, ki se proizvajajo v obratu v Langenselboldu pri Frankfur­tu. Tukaj je podjetje Thermo Fisher Scientific osredotočil svojo proizvodnjo laboratorijske opreme. Ob osnovnih velikostih 160 in 240 litrov uporabnega prostora so dobavljive izvedbe z nerjavnim notranjim vsebnikom ter tudi modeli za baktericide in fungicide iz bakra, dodatno pa inkubatorji za različne pline in z najrazličnejšo senzorno tehniko. Novi inkubator je naslednik uspešnega modela »Heracell«, ki je bil v 15 letih prodan približno 75.000 krat. Na trgu je od septem- Prevod in priredba: generalni zastopnik podjetja ROEMHELD za Slovenijo Halder d.o.o., • Bohova 73, SI-2311 Hoče • tel. +386 2 61 82 646, faks +386 2 61 82 656 bra 2014 in se ponaša z optimiranim regulacijskim razmerjem, izboljšano zaščito pred kontaminacijo in enostavnim upravljanjem. Po izjavah podjetja Thermo Fisher so globalno vodilni dobavitelj te vrste opreme. Montažna delovna mesta: od prototipa do končne linije Za pripravo proizvodnje novega inkubatorja sta Felix Pergan­de, ki je tehnični vodja proizvodnje v podjetju Thermo Fisher Scientific v Langenselbold, in konstruktor delovnih sredstev Stefan Kämmerer, najprej leta 2013 pripravila prototip montažnega delov­nega mesta. Iz tega je nato sledila nova linija za serijsko produk­cijo, ki je leta 2014 stekla v novem proizvodnem obratu. Pergande pojasnjuje: »V tej fazi, ki je trajala cca pol leta, smo imeli polno odgovornost za proizvodnjo inkubatorjev, od organizacije preko oskrbe z materialom pa vse do zagotavljanja kakovosti. V tem času smo industrializirali proizvodnjo. Ko je bilo to narejeno, smo linijo predali odgovornim v oddelku.« PROIZVODNJA IN LOGISTIKA sleno določeno število ljudi v BiH. Druga stvar, po mojem mnenju, je mentaliteta. Obstajajo, na primer, natakarji, ki te nočejo prijazno postreči, saj imajo majhno plačo in vedo, da jim ne boste pustili napitnine. Toda, če me dobro postrežejo, bi jim pustil napitnino, tudi za kavo. Če naši uradniki, ko pridejo k nam tuji gostje, ne govorijo tujega jezika in gledajo le na to, da pridobijo osebno korist od tujega vlaganja, to potem tujce odžene. Moj cilj je navdušiti resne tuje vlagatelje, da radi pridejo v BiH in vanjo investirajo. Mladi ste in kot uspešen nemški podjetnik skupaj s svojim podjetjem osvajate prestižne nagrade. Kaj lahko takšen podjetnik sporoči mladim v BiH? Predvsem morajo imeti iniciativo in ne čakati, da za njih nekatere stvari naredi kdo drug. Prav tako ne smejo imeti velikih apetitov, pri tem pa nič osebno ne naredijo. Vsak želi imeti dober avto, oditi na dopust, imeti lastno hišo, velike prejemke ... Vendar to ni mogoče (razen če kaj podedujemo ali pa dobimo na lotu), če se osebno ne an­gažiramo, da izboljšamo stanje v družbi, v kateri živimo, ali v podje­tju, v katerem delamo. Mislim, da morajo nekateri odrasti, ker se jim ponuja več možnosti, kot jih vidijo. Na žalost je verjetno moteče to, kar govorim. Lažje je kriviti druge za svojo situacijo in ne prevzemati odgovornosti za vse tisto, kar človek osebno naredi ali ne naredi. PROIZVODNJA IN LOGISTIKA ›› Točno pozicioniranje in zanesljivo vpenjanje obdelovancev Prilagodljivi vpenjalni sistemi so vredni zlata za vsakogar, ki ima opravka z obdelavo delov najrazličnejših velikosti in geometrij. Podjetje Erwin Halder KG z novim primežem MS 125 ponuja uporabnikom vsestranske možnosti za pozicioniranje in vpenjanje različnih komponent na osnovnem ohišju primeža. Le-ta je individualno prilagodljiv za preprosto obdelavo kompleksno oblikovanih obdelovancev, tudi petstrano. Vsak proizvodni proces zahteva elemente za zanesljivo vpenjanje obdelovancev: brezhiben vpenjalni sistem je nujni pogoj za natanč­no obdelavo in pogosto odločilni dejavnik za hitro in preprosto menjavo obdelovancev. Vpenjalni sistemi skrajšujejo čas priprave in skrbijo za gospodarno obdelavo. Menjava kompletnih vpenjalnih priprav pri vsakem obdelovancu je vsekakor zamudna in negospodarna, zato so v podjetju Erwin Halder KG pripravili pravo rešitev za vsako vpenjanje. Najno­vejši član široke palete izdelkov je vsestranski primež MS 125, ki omogoča preprosto in hitro pozicioniranje ter vpenjanje delov za obdelavo. Mehanski primež MS 125 je namenjen vertikalnim in horizon­talnim CNC-rezkalnim strojem za konvencionalno, čeljustno in pridržno vpenjanje. Njegova posebnost je, da lahko zahvaljujoč ob­sežni ponudbi pribora čvrsto drži pravokotne, kvadratne ali okrogle obdelovance vseh velikosti. S pripadajočimi kompleti za poravnavo »Slika 1: Halderjev primež MS 125 preprosto in hitro pozicionira ter vpenja obdelovance poljubnih geometrij. in fiksiranje ter nosilnimi, stopničastimi, osnovnimi in nihajni­mi čeljustmi lahko vsak uporabnik vpne praktično kakršno koli geometrijo, ne da bi moral posegati za drugimi vpenjalnimi sistemi. Posamezne vpenjalne elemente je mogoče tudi zelo hitro zamenjati. Natančna izdelava po kakovostnih standardih podjetja Halder Modularni primež je bil razvit v treh velikosti: izvedba S je dolga 280 mm in težka 18 kg, model M je dolg 398 mm in tehta že 30 kg, velikost L pa je s svojimi 530 mm in 38 kg namenjena predvsem zelo masivnim obdelovancem. Širina čeljusti pri vseh je 125 mm, največja vpenjalna sila pa je 40 kN. Najmanjša izvedba MS 125 S je idealna za uporabo na petosnih obdelovalnih centrih. Večkratni primež Halder z vsemi svojimi lastnostmi je pomem­ben element obdelovalnega sistema in prinaša uporabnikom viso­ko raven fleksibilnosti. Bernd Janner, direktor prodaje pri Erwin Halder KG: »Ker je osnovno telo izdelano iz nodularne litine, je primež izjemno stabilen in robusten, enako velja tudi za induk­tivno kaljena in brušena vodila. Za pritrditev različnih vpenjalnih čeljusti so na koncih vdelani natančni utori. MS 125 ima ob strani tudi izhodno odprtino za nadzorovano odvajanje hladilno-rezalne tekočine in odrezkov. Visoka kakovost Halderjeve vpenjalne enote izhaja tudi iz točnega vodenja matice vretena.« Odvisno od modela so na voljo tudi npr. vpenjalni naslon za nav­pično uporabo (S/M) ali natančni vzdolžni oziroma prečni utori za optimalno poravnavo na mizi stroja. Sistem se zategne z mo­mentnim ključem (največ 30 Nm), pri čemer je možno tudi delo v neugodnem položaju nad mizo. Podaljšani hod omogoča tudi zanesljivo vpenjanje surovcev, vreteno s prenosnikom pa zagotavlja vedno enako vpenjalno silo. Multipraktik za vse naloge Primež se nastavi in pritrdi na mizo stroja s pripadajočimi vpenjalnimi stremeni in kompleti za pozicioniranje in fiksiranje. Nasloni za obdelovance so narejeni iz bruniranega in kaljenega jekla, montirajo pa se lahko z obeh strani osnovnega ohišja. Ko je Junij • 69 (3/2017) • Letnik 12 PROIZVODNJA IN LOGISTIKA ›› Preprosto vpenjanje obdelovancev po celi površini mize Možnost vpenjanja obdelovancev po celotni površini mize obdelovalnega stroja brez motečih robov za natančno in hitro obdelavo: ne samo, ampak predvsem pri večjih komponentah predstavljajo vpenjalne rešitve, ki izpolnjujejo to zahtevo in so pomemben korak do še učinkovitejše proizvodnje. V podjetju Erwin Halder KG iz Achstetten-Bronnena, ki se ukvarja s proizvodnjo normalij, so kot strokovnjaki za vpenjanje obdelovancev prav v ta namen razvili par vpenjalnih elementov, ki ga sestavljata vpenjalna podloga in podložni naslon. Uporabniki ju bodo lahko brez težav prilagodili najrazličnejšim obdelovancem. Vpetje obdelovancev je odločilnega pomena za natančnost vsake proizvodnje. Če obdelovanci niso zanesljivo vpeti, lahko napake usodno vplivajo na uspešnost proizvodnje. Podjetje Erwin Halder KG iz Achstetten-Bronnena ima že več desetletij izkušenj z vpenjanjem različnih obdelovancev: za uporabnike se najdejo rešitve od prilagodljivih vpenjalnih priprav do številnih vpenjalnih elementov za praktično vsak namen uporabe, paleto izdelkov pa tudi nenehno širijo. Najnovejše v ponudbi proizvajalca normalij sta vpenjalna podloga in podložni naslon, s katerima bodo uporab­niki hitro in zanesljivo vpeli tudi velike obdelovance, obenem pa optimalno izkoristili razpoložljivi prostor. PROIZVODNJA IN LOGISTIKA 61. sejem tehnike in tehničnih dosežkov, Beograd ›› Na poti v Industrijo 4.0 Esad Jakupović Že 61. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov v Beogradu, ki se ga je udeležilo okrog 500 razstavljavcev, je potekal v znamenju četrte industrijske oziroma tehnološke revolucije. Letošnji Sejem tehnike in tehničnih dosežkov je zbral več kot 500 direktnih in indirektnih domačih in tujih razstavljavcev, ki so se predstavili na več kot 20.000 m2 prostora. Razstava je, kot običajno, pokrivala vsa področja, ki predstavljajo današnji tehnično-tehno­loški svet. Sejemske teme so zajemale orodja, procesne tehnike, elektroenergetiko, termotehniko, telekomunikacije, inštalacije, raz­svetljavo, industrijsko in hišno elektroniko, ogrevanje in hlajenje, programsko opremo, proizvodne procese značilne za Industrijo 4.0, industrijsko avtomatizacijo, robote in tovarne prihodnosti. Odliv izobraženih kadrov Posebna pozornost je bila posvečena bistvu tehnično-tehnolo­škega razvoja – inovacijam v najrazličnejših sektorjih, od orodja in CNC-strojev, preko merilnih tehnologij, avtomatike in robotov za različne namene, do industrijske in ERP-programske opreme. Približno polovica prijavljenih inovacij na sejmu je pripadala domačim podjetjem. V organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj se je predstavilo celo 32 znanstve­noraziskovalnih organizacij iz Srbije, ki so prikazale raziskovalne Izenačiti pogoje poslovanja V okviru strokovnega sejemskega progra­ma je Slovenski poslovni klub (SPK) iz Beograda organiziral okroglo mizo »Moč novih investicij v industriji«, na kateri so se predstavniki industrije, bančnega sektor­ja, izobraževalnih ustanov, člani SPK in drugi sodelujoči pogovarjali o pogojih za investiranje v Srbiji, zakonodaji, kadrih in konkurenčnosti na trgu. Goran Križ, eko­nomski svetnik v Veleposlaništvu Slovenije v Beogradu, je poudaril, da imata Srbija in Slovenija vse boljše poslovno sodelovanje in da je v letu 2016 blagovna izmenjava dosegla 1,2 milijarde evrov. Srbija je šesta izvozna destinacija Slovenije, druga po tujih vlaganjih. Povedal je, da ga veseli okrepljeno zanimanje srbskih gospodarstvenikov za investiranje v Sloveniji, kot tudi, da vse večje število slovenskih malih in srednje velikih podjetij išče partnerje v Srbiji. Tomaž Ber­ginc, predsednik uprave podjetja ETI, enega izmed vodilnih dobaviteljev proizvodov in storitev na področju električnih inštalacij, je povedal, da se morajo tisti, ki si želijo biti uspešni prodajalci na kateremkoli trgu, prilagoditi lokalnim navadam, spremembe pa se morajo uvajati postopno, pri čemer je treba tudi spoštovati nepisana pravila in zakonov. Mirko Ležajić, inženir prodaje v podjetju Plamen iz Inđije se je zavzel za enakopraven status domačih gospodarstve­nikov. Ocenil je, da ni dobro, če so bonusi za zaposlovanje ter brezplačno zemljišče in priključki dostopni tujim investitorjem, ne pa tudi domačim gospodarstvenikom, tako da je boj na trgu neenakopraven. Goran Vorotović iz beograjske Strojne fakultete je povedal, da Srbiji manjkajo pametne tehnologije, s katerimi bi lahko premostili tehnološki jaz in da bo treba v tem smislu izobraževati inženirje. Na ta način bi država lahko »stopila« v Industrijo 4.0 in okrepila svojo konkurenčnost. Udeleženci konferen­ce so se strinjali, da je (ne)konkurenčnost ključni problem okrevanja srbske ekonomije, največji neizkoriščeni potenciali pa so kadri, kljub odlivu delovne sile. Skupna ocena je, da je za spremembe, ki bodo omogočile boljšo konkurenčnost, potreben čas, v tem obdobju pa bo treba podpirati sodelovanje in partner­stvo, tako med gospodarstvom, javno upravo in izobraževalnimi ustanovami kot tudi znotraj samega gospodarstva. Zaključeno je, da bi država morala spodbujati aktivnosti usmerjene na krepitev globalne konkurenč­nosti, investiranja, razvoja in izobraževanja. PROIZVODNJA IN LOGISTIKA V času sejma je, tradicionalno, potekal tudi bogat spremljevalni program. Med drugim so Ruske železnice predstavile najnovej-Sejmišče v »Noči muzejev« še tehnologije za železnico, portal 3D-Republika je organiziral »Demonstracije obdelave 3D-modelov in priprave za aditivno Beograjski sejem se je po koncu Sejma tehnike, v sklo­proizvodnjo«. Slovenski poslovni klub (SPK) in Veleposlaništvo pu praznovanja 80. obletnice svojega delovanja, vključil v Republike Slovenije v Srbiji sta organizirala okroglo mizo »Moč tradicionalno mestno manifestacijo »Noč muzejev« in na novih investicij v industriji«, beograjska Strojna fakulteta je pred-široko odprl vrata meščanom. Obiskovalci so med drugim stavila projekt »Strategije obnove javnih zgradb zaradi povečanja imeli priložnost videti sejmišče v posebni nočni osvetlitvi, energetske učinkovitosti«. Zadnjega dne sejma je potekal program obiskati dvorane, med katerimi so tudi izjemni arhitektonski posvečen Zvezi inovatorjev Srbije, na katerem so bile predstavljene dosežki, in se sprehoditi po bregu Save. Vendar sta bili glavni podjetniške možnosti občin in inovativni potenciali mladih Srbije, razlog obiska dve razstavi, organizirani v upravnih prostorih z rešitvami pripravljenimi za uporabo v praksi ter inovacije nagra-sejma. Na veliki razstavi je na fotografijah velikega formata jene z mednarodnimi nagradami v letu 2016. prikazana zgodovina sejma, od odprtja v letu 1937 do danes: od izgradnje modernega kompleksa, prek velikih sejmov, Skupaj naproti Industriji 4.0 športnih tekmovanj, koncertov rock glasbe in modnih revij, do grafične identitete sodobnih prepoznavnih sejemskih Na sejmu je potekala tudi tradicionalna letna znanstveno-po-manifestacij. Na fotografijah so zabeleženi tudi obiski znanih slovna konferenca italijansko-srbskega sodelovanja ISCP o novih državnikov, književnikov, igralcev. Razstava slik iz umetni­proizvodnih tehnologijah, tokrat pod delovnim geslom »Delajmo ške zbirke Beograjskega sejma, ki vsebuje številna dela srb­skupaj naproti Industriji 4.0«. Na konferenci so sodelovali funk-ske moderne, pa je omogočila obiskovalcem uživanje v delih cionarji pristojnih ministrstev in drugih državnih organov Srbije najuglednejših predstavnikov likovne umetnosti iz druge in Italije ter strokovnjaki iz visoko izobraženih, znanstvenorazi-polovice 20. stoletja – Jovana Bijelića, Peđe Milosavljevića, skovalnih, cehovskih in drugih institucij obeh držav. Konferenco Petra Omčikusa in Dušana Otaševića, kot tudi dela moder­so organizirali Akademija inženirskih znanosti Srbije (AINS), nega in postmodernega slikarstva, od Miodraga Protića do Italijansko združenje za mehatroniko in avtomatizacijo (AIdAM), Marije Dragojlović. Zbirka slik je bila ustanovljena kmalu po Združenje italijanskih ter srbskih znanstvenikov in raziskovalcev izgradnji sejma in se je povečevala vse do danes. (AIS3), gospodarski zbornici Srbije in Beograda, Confindu­stria Serbia – Združenje italijanskih gospodarstvenikov v Srbiji, UCIMU – Združenje italijanskih proizvajalcev orodnih strojev ter robotskih in avtomatskih sistemov, Strojna fakulteta, Inštitut Mi­hajlo Pupin, ICE Serbia – Italijanska agencija za promocijo zunanje trgovine ter Beograjski sejem, organizator konference in promotor bilateralne srbsko-italijanske iniciative »Tovarne prihodnosti«. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je za obe strani pomembno vzpostaviti enako uspešno sodelovanje na področju tehnološke­ga razvoja, posebno novih proizvodnih tehnologij. Asimetrija v odnosih, ki je v tem trenutku očitna, ima negativne implikacije v ekonomski sferi, posebno pri tehnoloških in poslovnih sposobno­stih srbskih podjetij, da se enakopravno vključijo v aktivnosti itali­janskih investitorjev, skozi različne oblike kooperantskih odnosov in poslovnih partnerstev. Prvo zasedanje, »Industrija 4.0 – Prospe­riteta skozi tehnologije in inovacije«, je poskušalo prek predavanj Priznanja najboljšim Atos Capsule 3D skener z avtomatizi­rano meritveno celico Atos ScanBox 5120, • za področje Procesna tehnika: Hladni Na 61. sejmu tehnike je šestčlanska strokov­na žirija, sestavljena iz profesorjev s Strojne, Tehnološko-metalurške in Elektrotehniške val, d. o. o., (Nova Gradiška, Hrvaška) za Smart Dry Ice Blasting Machine, • za področje Razsvetljava: Weiss Light, fakultete v Beogradu, podelila tradicionalne d. o. o., (Beograd, Srbija) za neukra­ nagrade in priznanja »Korak v prihodnost«. dljivo žarnico. Veliko nagrado »Korak v prihodnost« za Posebno priznanje »Korak v vrhunske tehnično-tehnološke dosežke prihodnost« so prejeli: »Pet nagrad in tri priznanja: dobitniki kipca in so prejeli: • za področje Integra: Pneumatic-flex, plakete »Korak v prihodnost« na Sejmu tehniketehničnih dosežkov 2017 • za področje Integra: PPT Inženjering d. o. o., (Nova Pazova, Srbija) za a. d. (Beograd, Srbija) za hidravlični hidravlični agregat, blok s PLC-om št. 12-122500, Nukon • za področje Varjenje: IGM Robotsy­ • za področje Inovacije: Festo Gesell­in Bulgaria Ltd (Plovdiv, Bolgarija) za steme AG (Wiener Neudorf, Avstrija) schaft m.b.H., Oddelek Beograd Fiber Laser Cutting Systems in Topo­ za IGM Welding Robot Installation, (Beograd, Srbija) za Festo Aquajelly, matika, d. o. o., (Zagreb, Hrvaška) za Type RTE 476-S, bionični projekt 1.0.