Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 Ptice Kozjanskega regijskega parka The birds of Kozjansko Regional Park Toma` Jan~ar1, Marko Trebu{ak2 1Gorenje Blato 31, SI-1291 [kofljica, e-mail: martina.kacicnik@guest.arnes.si 2^rtomirova 18, SI-1000 Ljubljana In 1999, a survey of the birds of Kozjansko Regional Park (198 km2) was car-ried out by members of the DOPPS–BirdLife Slovenia. For this purpose, the transect method with two belts was applied. Each of the 54 transects in a total length of 58.3 km was surveyed twice. The Park’s territory was divided in 5 landscape types, each with its characteristic combination of habitat types. Data were gathered separately for each landscape type. 120 species were regis-tered on the basis of the carried out survey and the data from literature. 105 of these were breeders: 79 confirmed, 9 probable and 17 possible breeders. 7,159 pairs were registered within the transects. The Park’s most abundant breeders are: Great Tit Parus major (7,300–9,300 pairs), Blackcap Sylvia atri-capilla (7,200–9,200), Tree Sparrow Passer montanus (6,500–8,200), Chaffinch Fringilla coelebs (5,700–7,300), Blackbird Turdus merula (5,300–6,900), Robin Erithacus rubecula (5,000–6,500) and House Sparrow Passer domesticus (5,000–6,400). Very common are the species closely associated with traditional orchards, which the Park does not lack, i.e.: Wryneck Jynx torquilla (700–1,000 pairs), Common Redstart Phoenicurus phoenicurus (510–780), Grey-headed Woodpecker Picus canus (100–250), Green Woodpecker Picus viridis (50–150) and particularly Red-backed Shrike Lanius collurio (2,300–3,200). Very interesting from the point of nature conserva-tion are: Corn Crake Crex crex (7–10), Collared Flycatcher Ficedula albicollis (50–200), Corn Bunting Miliaria calandra (50–150) and Eurasian Scops Owl Otus scops (10–20). A fair share of the Slovene population has been reached in the Park by the following species: Stock Dove Columba oenas (50–150), Pied Wagtail Motacilla alba (1,650– 2,400), Cirl Bunting Emberiza cirlus (50–150), Golden Oriole Oriolus oriolus (790–1,250), Turtle Dove Streptopelia turtur (290–570), Common Stonechat Saxicola torquata (1,200–1,800), Lesser Spotted Woodpecker Dendrocopos minor (50–150), Hawfinch Coccothraustes coccothraustes (500–1,500) and Wood Pigeon Columba palumbus (610–1,030). Significant for Slovenia are the following two rare breeders: Bee-eater Merops apiaster (15–20) with its oldest and largest colony in Slovenia, and Spanish Sparrow Passer hispaniolensis whose attempt to breed here is the very first for Slovenia. Very interesting are two observa-tions of Booted Eagle Hieraaetus pennatus in the breeding season. The breed-ers that were not expected are Ural Owl Strix uralensis and Wood Lark Lullula arborea (1–5). Key words: avifauna, census, line transects, Kozjansko Regional Park, Slovenia Klju~ne besede: avifavna, popis, metoda transekta, Kozjanski regijski park, Slovenija 107 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 1. Uvod V letu 1981 je republi{ka skup{~ina z zakonom razglasila Spominski park Treb~e (ZSPT 1981). Prvotni namen parka je bil negovanje spomina na pokojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ~igar mati je bila doma v Treb~ah, in varovanje bogate kulturne dedi{~ine Kozjanskega. Zakon o ohranjanju narave (ZON 1999) je parku podelil status regijskega parka in ga preimenoval v Kozjanski regijski park. S tem v ospredje stopajo tudi naravovarstvene vsebine parka, ki so bile doslej zapostavljene. Uprava Kozjanskega parka si je zastavila cilj opraviti inventarizacijo `ivalskih in rastlinskih vrst, ki naj bi rabila kot podlaga za bodo~i na~rt upravljanja parka. Kot prvo v seriji raziskav je uprava pri DOPPS naro~ila inventarizacijo ptic. Namen raziskave je bilo pripraviti seznam vrst parka in pridobiti podatke o velikosti populacij gnezdilk. Ker so nas zanimale predvsem gnezdilke, je bilo terensko delo omejeno na gnezdilno sezono. Vendar so v ~lanek vklju~eni tudi podatki o selivkah in prezimujo~ih vrstah, ki smo jih zbrali pri popisu gnezdilk in iz literature. Avifavna Kozjanskega je sodila med najslab{e poznane v Sloveniji. Do raziskave, opisane v tem ~lanku, ptic tu ni sistemati~no raziskoval {e nih~e. Popisi v sklopu Ornitolo{kega atlasa Slovenije (Geister 1995) so bili tu omejeni na vsega nekaj obiskov, tako da je bilo v kvadratih 10Χ10 km na{tetih pove~ini le med 20 in 40 vrst. Nekaj podatkov so zbrali v okviru Raziskovalnega tabora {tudentov biologije Kozje ’95 (Bibi~ 1996), ki pa je potekal konec julija, torej `e po zaklju~ku gnezdilne sezone. Nekaj podatkov so zbrali tudi v sklopu Naravoslovne raziskovalne delavnice Pil{tanj 1998 (Jan~ar neobjavljeno). Za zimski ~as so na voljo le podatki iz Zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994). 2. Obmo~je raziskave Kozjanski park le`i na vzhodu Slovenije ob Sotli, na meji s Hrva{ko (slika 1). Ve~ji kraji v parku so Kozje, Bizeljsko, Podsreda in Bistrica ob Sotli, Pod~etrtek pa je tik nad severno mejo parka. Ozemlje parka je razdeljeno med ob~ine Bistrica ob Sotli (vsa v parku), Kozje, Pod~etrtek, Bre`ice in Kr{ko. Kozjanski park meri 198 km2 (Zidar & Sok 1985). 108 Slika 1: Polo`aj Kozjanskega regijskega parka v Sloveniji Figure 1: Position of Kozjansko Regional Park in Slovenia Po delu Slovenija – pokrajina in ljudje (Perko & Oro`en Adami~ 1998) povzemamo nekatere zemljepisne podatke za mezoregijo Srednjesotelskega gri-~evja, ki je skoraj v celoti vklju~ena v park in obsega pribli`no polovico povr{ine parka. Vklju~uje celotno kozjansko krajino, ves severni del ravninske krajine in manj{i del gozdnate krajine severno od Podsrede (glej poglavje Tipi krajine). Razporeditev ozemlja po vi{inskih pasovih je naslednja: 100–200 m 12%, Slika 2: Relief Kozjanskega parka (PERKO & ORO@EN-ADAMI^ 1995) Figure 2: Relief of Kozjansko Park (PERKO & ORO@EN-ADAMI^ 1995) Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 200–300 m 38%, 300–400 m 34%, 400–500 m 15% in 500–600 m 1% (slika 2). V kamninski sestavi povr{ja prevladujejo lapor 37%, glina in melj 21%, apnenec 20% in dolomit 15%. Srednja letna temperatura je tik pod 10° C, srednja januarska med –2 in –1° C, srednja julijska pa okoli 20° C. Povpre~na letna koli~ina padavin v Pod~etrtku je 1.086 mm, v Podsredi pa 1.137 mm. Raba tal je naslednja: gozd 33%, travniki 25%, njive 20%, pa{niki 11% in vinogradi 4%. Gozdovi so prete`no bukovi Fagus silvatica s primesjo kostanja Castanea sativa, hrasta Quercus sp. in ~rnega gabra Ostrya carpinifolia. Na obmo~ju parka je ob popisu prebivalstva 1991 `ivelo v 70 naseljih 10.427 prebivalcev (RCP 1999). Park je torej razmeroma gosto poseljen (53 prebivalcev na km2), kljub temu da se je {tevilo prebivalcev od leta 1910 zmanj{alo kar za 41%. 80% naselij {teje manj kot 200 prebivalcev, samo v dveh pa `ivi ve~ kot 500 ljudi. 2.1. Tipi krajine Obmo~je parka smo razdelili v 5 tipov krajine, ki se med seboj razlikujejo po zna~ilni kombinaciji habi-tatnih tipov. Podatke smo zbirali lo~eno za vsak tip krajine. Tipi krajine so predstavljeni v tabeli 1 in na sliki 3. Slika 3: Tipi krajine in njihova razporeditev v parku: B – bizeljska krajina, G – krajina strnjenih gozdov, H – hribovska krajina, K – kozjanska krajina, R – ravninska krajina Figure 3: Landscape types and their distribution in the Park: B – Bizeljsko area, G – densely packed forests, H – hilly country, K – Kozjansko area, R – flat country Tabela 1: Povr{ina posameznih tipov krajine ter {tevilo in dol`ina popisanih transektov po tipih krajine Table 1: Surface area of separate landscape types and number and length of mapped transects as per landscape types tip/ tip krajine/ povr{ina povr{ina na~rtovano {tevilo skupna dol`ina (ha)/ (%)/ {tevilo transektov/ popisanih transektov/ popisanih transektov (km)/ type landscape type surface area surface (%) planned No. No. of mapped total length of (ha) of transects transects mapped transects (km) B bizeljska krajina / Bizeljsko area 2.890 14,6 9 9 10,12 G strnjeni gozdovi / densely packed forests 5.080 25,6 16 13 15,41 H hribovska krajina / hilly country 3.620 18,3 12 6 6,00 K kozjanska krajina / Kozjansko area 6.280 31,7 20 20 20,47 R ravninska krajina / flat country 1.930 9,8 6 6 6,29 Skupaj / Total 19.800 100,0 63 54 58,29 109 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Slika 4: Bizeljska krajina (foto: H. Or{ani~) Figure 4: Bizeljsko area (photo: H. Or{ani~) Slika 5: Krajina strnjenih gozdov (foto: F. Zidar) Figure 5: Densely packed forests (photo: F. Zidar) K – kozjanska krajina. Je izredno strukturirana, precej gosto poseljena in ekstenzivno kultivirana krajina severnega dela parka. Tu se hitro izmenjujejo manj{e povr{ine njiv, vasi in doma~ij s sadovnjaki, travnikov, mejic, vinogradov in gozdi~ev. Povr{je je zelo raz~lenjeno, intenzivno prepre`eno z dolinami in grapami. B – bizeljska krajina. Je kultivirana pokrajina ju`no od Orlice. Podobna je kozjanski, le da je odprta bolj proti jugu, tako da je toplej{a in v ve~ji meri zasajena z vinogradi. Vinogradov je okoli 18% (izmerjeno na dr`avni topografski karti 1:25.000). Ve~inoma so intenzivno obdelovani in obilno {kropljeni s pesticidi. G – krajina strnjenih gozdov. To je svet Orlice in Bistrega grabna, ki ga pora{~ajo obse`ni, prdvsem bukovi gozdovi. Strnjeni gozd le tu in tam prekine kak{na osamljena hribovska ali graparska doma~ija. Grebeni se`ejo prek 600 m n.m. in na Oslici z 860 m 110 Slika 6: Hribovska krajina (foto: F. Zidar) Figure 6: Hilly country (photo: F. Zidar) Slika 7: Kozjanska krajina (foto: F. Zidar) Figure 7: Kozjansko area (photo: F. Zidar) dose`ejo najvi{jo to~ko parka. Ta tip krajine je med vsemi petimi habitatsko dale~ najbolj homogen. H – hribovska krajina. V trikotu med Vetrnikom, Podsredo in Osredkom pri Podsredi je hribovita krajina na nekoliko vi{jih nadmorskih vi{inah. Ta krajina je prete`no gozdnata, vendar je v njej precej hribovskih doma~ij in zaselkov. Ponekod po grebenih nahajamo obse`ne suhe travnike. Nekoliko bolj odprta in gosteje poseljena je ta krajina ob cesti, ki povezuje Podsredo s Senovom. R – ravninska krajina. Fluvialne ravnice ob Sotli, Bistrici, Bu~i in Dramlji sestavljajo vsega 10% povr{ine parka. Ta tip krajine je habitatsko {e najmanj homogen. Velik del je zmelioriran v obse`na intenzivna monokulturna polja. Ponekod, predvsem na bizeljski strani in pri Podsredi, so {e ohranjeni veliki vla`ni travniki. Le v manj{em obsegu pa so {e ohranjeni mrtvi rokavi in loke ob Sotli. Razpon nadmorskih vi{in je od 160 do 250 m. Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 Slika 8: Ravninska krajina (foto: F. Zidar) Figure 8: Flat country (photo: F. Zidar) 3. Metoda 3.1. Dolo~itev tipov krajine Pokrajina v parku je izjemno raz~lenjena, tako da je skoraj nemogo~e najti kilometrski transekt, v katerem se ne bi izmenjevalo po ve~ habitatnih tipov. Zato smo se odlo~ili, da podatkov ne bomo zbirali po habitatnih tipih, pa~ pa obmo~je parka razdelili bolj na grobo, na 5 tipov krajine. Vsak tip se razlikuje od drugih po zna~ilni kombinaciji habitatnih tipov. Razdelitev ozemlja na posamezne tipe krajine je bila narejena na osnovi pregleda terena. Dne 27. in 28. 3. 1999 smo temeljito prekri`arili park, da bi si izoblikovali jasno podobo o razli~nih krajinah. Pri dolo~evanju meja tipov krajine smo si pomagali z oblikovanostjo reliefa in z mejami tipov rabe tal, kot jih je bilo mogo~e razbrati z dr`avne topografske karte 1:25.000. V te karte smo nato vrisali meje tipov krajine. 3.2. Terensko delo Gnezdilke Kozjanskega parka smo popisovali po metodi transekta v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah. Opoldanske, popoldanske in no~ne ure smo namenili odkrivanju manj pogostih vrst z ekskurzijami po drugih obmo~jih parka. Pri popisni metodi smo se nekoliko zgledovali po britanski metodi Breeding Bird Survey (Gilbert et al. 1998). Naklju~no smo dolo~ili seznam kvadratov 1Χ1 km tako, da je bilo {tevilo kvadratov po posameznih tipih krajine sorazmerno s povr{ino, ki jo ta tip zavzema v celotni povr{ini parka (tabela 1). Vsak popisovalec si je v svojem kvadratu izbral dva poljubna, pribli`no kilometer dolga transekta. Pri tem smo pazili, da sta bila transekta kolikor se je le dalo oddaljena drug od drugega. Transekte smo vrisali v dr`avne topografske karte 1:25.000. Natan~no dol`ino transekta smo od~itali s karte s kurvimetrom. Prvotno zamisel, da bi izbrali ravne transekte, smo opustili. Izkazalo se je, da bi morali popisovalci v tem primeru zaradi razgibanosti terena premagovati velike vi{inske razlike, kar bi seveda pomenilo manj{e {tevilo obdelanih transektov. Poenostavitev metode, ko smo namesto premo~rtnih transektov izbrali neravne, ki so sledili razgibanosti terena, je nekoliko vplivala na reprezentativnost podatkov. Ocenjujemo, da napaka ni pretirano velika. Popisovali smo po metodi dveh pasov (Bibby et al. 1992). Lo~eno smo bele`ili pare v notranjem in v zunanjem pasu. Notranji pas je segal 60 m na vsako stran od linije, po kateri je hodil popisovalec. Za popisno enoto smo vzeli par. Za par smo {teli pojo~ega oz. teritorialnega samca, par in dru`ino z nedavno speljanimi mladi~i. Nedoraslih osebkov in ptic, ki so samo letele mimo, nismo upo{tevali. Pri popisni enoti smo napravili dve izjemi: pri vijeglavki in pri velikem detlu. Pri vijeglavki smo za par {teli dva pojo~a osebka, saj pri tej vrsti pojejo tudi samice. Pri velikem detlu smo za par {teli dva zabele`ena osebka s predpostavko, da smo zabele`ili enako {te-vilo samcev in samic in vsakega {teli za par. Vsak transekt smo popisali dvakrat. Prvi~ med 24.4. in 8.5.99, drugi~ pa med 29.5. in 12.6.99. Pri vsaki vrsti smo upo{tevali tisto od obeh ponovitev, v kateri je bilo zabele`eno ve~ parov. 3.3. Izra~uni in statistika Relativna gostota Iz zbranih podatkov smo izra~unali relativno gostoto v parih na km2. Za izra~un gostote v dolo~enem tipu krajine smo zdru`ili podatke iz vseh transektov tega tipa krajine. Gostoto smo praviloma izra~unavali le za vrste, pri katerih je bilo skupno {tevilo zabele`enih parov v parku nad 40. Ra~unali smo jo po formuli, ki predpostavlja linearno upadanje odkrivnosti osebkov od popisovalca proti zunanjemu pasu (Jδrvinen & Vδisδnen 1975), r innn i-tIi-njn. /n G=1000xiV x------------" "-ID, S 111 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka pri ~emer pomeni: G – relativna gostota za obravnavani tip krajine; NTR – {tevilo parov, registriranih v notranjem in zunanjem pasu vseh transektov v obravnavanem tipu krajine skupaj; NNP – {tevilo parov, registriranih v notranjem pasu transektov v obravnavanem tipu krajine; D – skupna dol`ina vseh transektov obravnavanega tipa krajine; [ – polovi~na {irina notranjega pasu, od sredine do zunanjega roba. Standardna deviacija Standardno deviacijo (SD) smo izra~unali po formuli, ki sta jo posebej za vrednotenje podatkov, dobljenih s transektnimi popisi, razvila Jδrvinen & Vδisδnen (1983): log SD = 0,189 + 0,664 Χ log G – 0,546 Χ log R, pri ~emer pomeni: G – relativna gostota za obravnavani tip krajine; R – {tevilo transektov v obravnavanem tipu krajine. Velikost populacije Za rang, znotraj katerega je dejanska gostota za posamezno vrsto, smo vzeli G ± SD. Verjetnost, da je resni~na gostota znotraj ranga G ± SD, je 68%. Za vrste, pri katerih smo na{teli vsaj 40 parov, smo takσ velikost gnezde~e populacije v celotnem parku izra~unali po formuli: 5 TK.l pri ~emer pomeni: TK – tip krajine; PtK – povr{ina posameznega tipa krajine. Rezultata smo zaokro`ili do 1.000 parov na desetice, nad 1.000 parov pa na stotice. Za vrste, pri katerih NTR ni dosegal 40 parov, smo velikost gnezde~e populacije ocenili s subjektivno oceno (Pop. ocena). Pri tem smo upo{tevali {tevilo zabele`enih osebkov, primernost habitatov ter podatke o zna~ilnih gostotah iz slovstva za srednjeevropski prostor (Cramp et al. 1977–94, Dvorak et al. 1993, Hagemeijer & Blair 1997). Za primerjavo med temi vrstami smo izra~unali indeks (NTR/km), ki pomeni {tevilo pre{tetih parov na dol`inski kilometer. Velikosti populacije smo ocenili za potrjene gne-zdilke in za ve~ino verjetnih, za mo`ne gnezdilke pa 112 ne. Pri mo`nih gnezdilkah zbrani podatki ne zado{~a-jo niti za najbolj grobe ocene. Za vsako vrsto smo pripravili izra~un dele`a, ki ga dosega populacija Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Podatke o velikosti slovenskih populacij smo povzeli po Geister (1995). Primerjali smo geometri~ne sredine med minimumom in maksimumom populacije (= ?[Pop.min Χ Pop.max]). Pri primerjavi populacij je treba upo{tevati dvoje: a) pri podatkih o slovenskih populacijah gre za subjektivne ocene, ki ve~inoma niso oprte na kvantitativne raziskave; b) izra~uni velikosti populacij gnezdilk Kozjanskega parka temeljijo na omejenem {tevilu transektov, ki vsaj za nekatere tipe krajine (ravninski, hribovski, bizeljski) ne zado{~a za povsem zanesljive izra~une. 3.4. Popisi manj pogostih in te`je odkrivnih vrst ^as, ki nam je ostal po transektnih popisih, smo porabili za pregledovanje preostalih predelov parka. Pri tem smo bele`ili vsa opazovanja manj pogostih vrst ptic. V ta namen smo imeli posebne obrazce, na katerih smo za vsako opazovanje zabele`ili: a) datum; b) uro; c) vrsto; ~) Gauί–Krόgerjevo koordinato lokacije; d) geografsko ime lokacije; e) habitat; f) opombe. V no~eh 29/30.5. in 11/12.6 smo temeljito preiskali vse predele parka, ki bi bili potencialno primerni za prebivali{~e kosca. 4. Rezultati in diskusija Popisali smo 54 transektov v skupni dol`ini 58,29 km (tabela 1). Pri 53 transektih smo popis ponovili. Povpre~ni ~as popisa je bil 52 min/km (SD = 11 min/km). Zaradi objektivnih problemov smo popisali 9 tran-sektov manj, kot smo na~rtovali. Ocenjujemo, da 3 nepopisani transekti v strnjenih gozdovih (19% manj od na~rtovanih) ne vplivajo na reprezentativnost podatkov, saj gre za precej homogen habitat. V hribovski krajini smo popisali le polovico od na~rto-vanih 12 transektov. Tu je vpliv na reprezentativnost podatkov nedvomen, saj smo popisali nadpovpre~no odprte predele hribovske krajine, bolj gozdnati pa so ostali nepopisani. Pri transektnih popisih smo zabele`ili 7.159 parov, ki so pripadali 82 vrstam. V prvem popisu smo na{teli 3.769, v ponovitvi pa 3.390 parov. Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 Tabela 2: Seznam vrst zabele`enih v Kozjanskem parku. Status – trenutni gnezditveni status vrste (G – potrjena gnezdilka, VG – verjetna gnezdilka, MG – mo`na gnezdilka, S – vrsta se v parku ustavlja na selitvi, Z – vrsta v parku prezimuje); populacija KP – {tevilo gnezde~ih parov v parku; populacija Slo. – ocena velikosti gnezde~e populacije v Sloveniji (GEISTER 1995); % v KP – dele` populacije Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Table 2: List of species recorded at Kozjansko Park. Status – current status of species (G – confirmed breeder, VG – probable breeder, MG – possible breeder, S – species stopping at the Park during migration, Z – species overwintering in the Park); population of the Park – number of breeding pairs in the Park; Slovene population – estimate of the size of breeding population in Slovenia (GEISTER 1995); % in the Park – share of Kozjansko Park population in Slovene population. vrsta/ status populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ species population in the Park Slovene population % in the Park 1 mali ponirek Tachybaptus ruficollis MG - 600-1.000 2 kvaka~ Nycticorax nycticorax MG - 5-10 3 siva ~aplja Ardea cinerea MG - 400-500 4 mlakarica Anas platyrhynchos VG 10-20 10.000-20.000 0,1 5 sr{enar Pernis apivorus VG 2-10 600-800 0,6 6 rjavi lunj Circus aeruginosus S - 7 kragulj Accipiter gentilis VG ?-? 800-1.000 8 skobec Accipiter nisus VG ?-? 1.000-1.500 9 kanja Buteo buteo G 50-100 2.000-4.000 2,5 10 mali orel Hieraaetus pennatus MG - 11 postovka Falco tinnunculus G 10-20 1.500-2.000 0,8 12 rde~enoga postovka Falco vespertinus S - 13 {krjan~ar Falco subbuteo VG 5-10 100-200 5,0 14 sokol selec Falco peregrinus G 1-2 20-30 5,8 15 jerebica Perdix perdix MG - 800-1.200 16 prepelica Coturnix coturnix G 10-40 1.000-2.000 1,4 17 fazan Phasianus colchicus G 100-400 4.000-5.000 4,5 18 moko` Rallus aquaticus MG - 100-200 19 kosec Crex crex G 7-10 200-300 3,4 20 zelenonoga tukalica Gallinula chloropus G 1-10 500-1.000 0,4 21 priba Vanellus vanellus G 7-10 2.000-3.000 0,3 22 re~ni galeb Larus ridibundus Z - 100-200 23 duplar Columba oenas G 50-150 200-300 35,4 24 grivar Columba palumbus G 610-1.030 5.000-10.000 11,2 25 tur{ka grlica Streptopelia decaocto G 50-150 40.000-60.000 0,2 26 divja grlica Streptopelia turtur G 290-570 2.000-3.000 16,6 27 kukavica Cuculus canorus G 290-550 5.000-10.000 5,6 28 veliki skovik Otus scops G 10-20 500-800 2,2 29 ~uk Athene noctua MG - 500-800 30 lesna sova Strix aluco G 50-100 1.000-5.000 3,2 31 koza~a Strix uralensis MG - 200-300 32 mala uharica Asio otus G 30-60 1.800-2.200 2,1 33 podhujka Caprimulgus europaeus MG - 500-600 34 hudournik Apus apus MG - 2.000-4.000 35 vodomec Alcedo atthis G 5-10 400-600 1,4 36 ~ebelar Merops apiaster G 15-20 10-20 122,5 37 zlatovranka Coracias garrulus S - 5-10 38 vijeglavka Jynx torquilla G 700-1.000 2.000-3.000 34,2 39 pivka Picus canus G 100-250 1.000-2.000 11,2 40 zelena `olna Picus viridis G 50-150 1.500-2.500 4,5 113 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka vrsta/ species (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) status populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ population in Slovene population % in the Park the Park 41 ~rna `olna Dryocopus martius 42 veliki detel Dendrocopos major 43 sirijski detel Dendrocopos syriacus 44 srednji detel Dendrocopos medius 45 mali detel Dendrocopos minor 46 ~opasti {krjanec Galerida cristata 47 hribski {krjanec Lullula arborea 48 poljski {krjanec Alauda arvensis 49 breguljka Riparia riparia 50 kme~ka lastovka Hirundo rustica 51 mestna lastovka Delichon urbica 52 drevesna cipa Anthus trivialis 53 travni{ka cipa Anthus pratensis 54 siva pastirica Motacilla cinerea 55 bela pastirica Motacilla alba 56 povodni kos Cinclus cinclus 57 str`ek Troglodytes troglodytes 58 siva pevka Prunella modularis 59 ta{~ica Erithacus rubecula 60 slavec Luscinia megarhynchos 61 {marnica Phoenicurus ochruros 62 pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus 63 repalj{~ica Saxicola rubetra 64 prosnik Saxicola torquata 65 kos Turdus merula 66 brinovka Turdus pilaris 67 cikovt Turdus philomelos 68 carar Turdus viscivorus 69 bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 70 mo~virska trstnica Acrocephalus palustris 71 rumeni vrtnik Hippolais icterina 72 mlinar~ek Sylvia curruca 73 rjava penica Sylvia communis 74 vrtna penica Sylvia borin 75 ~rnoglavka Sylvia atricapilla 76 grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix 77 vrbji kova~ek Phylloscopus collybita 78 severni kova~ek Phylloscopus trochilus 79 rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus 80 rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus 81 sivi muhar Muscicapa striata 82 belovrati muhar Ficedula albicollis 83 dolgorepka Aegithalos caudatus 84 mo~virska sinica Parus palustris 85 gorska sinica Parus montanus 86 ~opasta sinica Parus cristatus 87 meni{~ek Parus ater 88 plav~ek Parus caeruleus 89 velika sinica Parus major 114 G 20-50 1.000-1.500 2,6 G 800-1.200 10.000-20.000 6,9 MG - 10-50 G 10-40 200-500 6,3 G 50-150 500-1.000 12,2 MG - 800-1.000 G 2-5 800-1.000 0,4 G 70-200 8.000-12.000 1,2 MG - 150-200 G 3.400-4.400 200.000-300.000 1,6 G 500-1.000 50.000-100.000 1,0 G 400-640 20.000-30.000 2,1 Z - 2-2 G 30-100 5.000-10.000 0,8 G 1.650-2.400 5.000-10.000 28,1 Z - 1.000-3.000 G 1.300-1.800 50.000-70.000 2,6 MG - 20.000-30.000 G 5.000-6.500 200.000-300.000 2,3 G 70-150 2.000-4.000 3,6 G 1.070-1.600 50.000-80.000 2,1 G 510-780 3.000-5.000 16,3 S - 8.000-12.000 G 1.200-1.800 8.000-12.000 15,0 G 5.300-6.900 200.000-300.000 2,5 G 5-15 1.000-3.000 0,5 G 2.200-3.000 100.000-150.000 2,1 G 790-1.250 20.000-25.000 4,4 S - 500-1.000 G 50-200 5.000-10.000 1,4 S - 1-5 S - 3.000-5.000 G 50-100 5.000-8.000 1,1 MG - 2.000-3.000 G 7.200-9.200 300.000-400.000 2,3 S - 3.000-5.000 G 2.200-3.100 300.000-500.000 0,7 S - 300-500 G 200-400 100.000-150.000 0,2 G 200-400 50.000-100.000 0,4 G 50-200 15.000-20.000 0,6 G 50-200 2.000-3.000 4,1 G 300-1.000 10.000-20.000 3,9 G 1.150-1.800 20.000-40.000 5,1 MG - 10.000-20.000 G 30-150 30.000-40.000 0,2 G 1.150-1.500 100.000-200.000 0,9 G 1.400-2.100 20.000-30.000 7,0 G 7.300-9.300 200.000-300.000 3,4 Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 vrsta/ species (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) status populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ population in Slovene population % in the Park the Park 90 brglez Sitta europaea G 91 dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris G 92 kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla G 93 kobilar Oriolus oriolus G 94 rjavi srakoper Lanius collurio G 95 ~rno~eli srakoper Lanius minor VG 96 veliki srakoper Lanius excubitor Z 97 {oja Garrulus glandarius G 98 sraka Pica pica G 99 kavka Corvus monedula MG 100 poljska vrana Corvus frugilegus Z 101 siva vrana Corvus corone cornix G 102 krokar Corvus corax VG 103 {korec Sturnus vulgaris G 104 doma~i vrabec Passer domesticus G 105 travni{ki vrabec Passer hispaniolensis G 106 poljski vrabec Passer montanus G 107 {~inkavec Fringilla coelebs G 108 pino`a Fringilla montifringilla Z 109 gril~ek Serinus serinus G 110 zelenec Carduelis chloris G 111 li{~ek Carduelis carduelis G 112 ~i`ek Carduelis spinus Z 113 repnik Carduelis cannabina G 114 krivokljun Loxia curvirostra MG 115 kalin Pyrrhula pyrrhula VG 116 dlesk Coccothraustes coccothraustes G 117 rumeni strnad Emberiza citrinella G 118 plotni strnad Emberiza cirlus G 119 skalni strnad Emberiza cia G 120 veliki strnad Miliaria calandra G 2.600-3.600 50.000-70.000 5,2 500-1.000 10.000-20.000 5,0 100-400 20.000-30.000 0,8 790-1.250 4.000-8.000 17,6 2.300-3.200 20.000-30.000 11,1 1-2 20-30 5,8 -- 370-640 20.000-30.000 2,0 30-80 8.000-12.000 0,5 - 3.000-5.000 - 30-50 200-300 8.000-12.000 2,5 3-8 1.000-1.500 0,4 3.200-4.300 80.000-100.000 4,1 5.000-6.400 100.000-200.000 4,0 1-1 - 6.500-8.200 500.000-800.000 1,2 5.700-7.300 500.000-1.000.000 0,9 - 1-2 2.400-3.300 30.000-40.000 8,1 1.300-1.900 50.000-80.000 2,5 2.100-2.900 50.000-60.000 4,5 - 2.000-3.000 10-30 10.000-20.000 0,1 - 10.000-20.000 5-20 10.000-20.000 0,1 500-1.500 5.000-10.000 12,2 1.400-2.000 30.000-50.000 4,3 50-150 300-500 22,4 1-5 2.000-3.000 0,1 50-150 1.000-2.000 6,1 V Kozjanskem parku smo skupaj s podatki iz slovstva na{teli 120 vrst ptic. Med temi jih 79 v parku zagotovo gnezdi, 9 je verjetnih gnezdilk, 17 vrst pa mo`nih gnezdilk (tabela 2). Na selitvi smo opazovali {e 9 vrst, za 6 prezimujo~ih vrst pa smo podatke na{li v ZOAS (Sovinc 1994). Naj{tevilnej{e gnezdilke parka so vrste, ki so vezane na ~lovekova seli{~a (poljski in doma~i vrabec Passer montanus in P. domesticus, kme~ka lastovka Hirundo rustica) in tiste gozdne vrste, ki jim ustrezajo tudi manj strnjeni gozdovi (velika sinica Parus major, ~rnoglavka Sylvia atricapilla, {~inkavec Fringilla coelebs, kos Turdus merula in ta{~ica Erithacus rubecula) (slika 9). Dele`i kozjanske populacije v slovenski populaciji presegajo 10% pri naslednjih vrstah: ~ebelar Merops apiaster, duplar Columba oenas, vijeglavka Jynx tor-quilla, bela pastirica Motacilla alba, plotni strnad Emberiza cirlus, kobilar Oriolus oriolus, divja grlica Streptopelia turtur, pogorel~ek Phoenicurus phoenicu-rus, prosnik Saxicola torquata, mali detel Dendrocopos minor, dlesk Coccothraustes coccothraustes, pivka Picus canus, grivar Columba palumbus in rjavi srakoper Lanius collurio (tabela 2). Zabele`ili smo tri vrste, ki so zaradi redkosti pomembne za slovensko avifavno. Prva je ~ebelar, ki od 1985 redno gnezdi v peskokopu @upjek pri Bizeljskem. Bizeljska kolonija ~ebelarja je najve~ja in najstarej{a v 115 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka velika sinica Parus major θrnoglavka Sylvia atricapilla poljski vrabec Passer montanus šθinkavec Fringila coelebs kos Junius merula tašθica Eritfiacus rubecula domaθi vrabec Passer domesticus kmeθka lastovka Hirundo rustica škorec Sfurnus vulgaris brglez Sitta europeea grilθek Serinus serinus rjavi srakoper Lantus collurio vrbji kovaθek Phylloscopus collybita cikovt Turdus philomelus lišθek Cardue/is carduelis bela pastirica Motacilla alba plavθek Parus ceeruleus rumeni strnad Emberiza citrinella zelenec Carduelis chloris stržek Troglodytes troglodytes prosnik Saxicola torquata moθvirska sinica Parus palustris menišθek Parus ater šmarnica Phcen/curus ochruros kobilar Oriolus oriolus carar Turdus viscivorus veliki detel Dendrocopus major dlesk Coccothraustes coccothraustes vijeglavka Jinx torquilla grivar Columba palumbus 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 št. gnezdeθih parov / No of breeding pairs Slika 9: 30 naj{tevilnej{ih gnezdilk Kozjanskega parka. ^rte ponazarjajo minimum in maksimum populacije, stolpci pa geometri~no sredino med njima. Figure 9: 30 most abundant breeders of Kozjansko Park, with lines indicating population’s minimum and maximum, and columns the geometric mean between them. 116 Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 Sloveniji. Druga vrsta je travni{ki vrabec Passer hispaniolensis. Njegov poskus gnezdenja na Bizelj-skem leta 1999 je prvi za Slovenijo in pomeni {ele drugo opazovanje te vrste v Sloveniji. Redkost za Slovenijo sta tudi dve opazovanji malega orla Hiera-aetus pennatus. Opazovanji sta {e posebej zanimivi, ker sta iz sredine gnezditvenega obdobja in ker gozdovi Orlice morda vrsti dajejo primerno gnezdi-tveno prebivali{~e. 4.1. Pregled gnezdilk po tipih krajine V tabeli 3 so predstavljene naj{tevilnej{e posameznih tipih krajin. vrste po B – bizeljska krajina Med naj{tevilnej{imi gnezdilci bizeljske krajine so vrste, ki so vezane na ~love{ka seli{~a, in vrste, ki jim ustreza mozai~na kultivirana krajina. Zelo {tevilni so poljski vrabec, kos, ~rnoglavka, doma~i vrabec in velika sinica. Visoke gostote dosegajo {e gril~ek Seri-nus serinus, kme~ka lastovka, {korec Sturnus vulgaris, ta{~ica in li{~ek Carduelis carduelis. Gril~ek, li{~ek in zelenec Carduelis chloris, ki so {tevilni v vseh treh tipih gri~evnate kultivirane krajine, so v bizeljski krajini {e za razred {tevilnej{i kot v kozjanski in hribovski krajini. Posebnost bizeljske krajine sta plotni strnad in veliki skovik Otus scops. Plotega strnada smo videvali predvsem okrog vinogradov. Bizeljska populacija je presenetljivo velika, cenimo jo na 50–150 parov. Zanimivo je njegovo razmerje {tevilnosti z rumenim strnadom Emberiza Tabela 3: Naj{tevilnej{e gnezdilke po krajinskih tipih. Kro`ci ponazarjajo gnezditveno gostoto. Vsak kro`ec ponazarja 10 parov na km2: • 10–20 parov na km2, •• 20–30, ••• 30–40 itd. Znak + ponazarja gostote pod 10 parov na km2, znak - pa, da vrste nismo zabele`ili. Vklju~ene so vse vrste, katerih gostota je vsaj v enem tipu krajine nad 15 parov na km2. Oznake tipov krajine: B – bizeljska, G – gozdna, H – hribovska, K – kozjanska, R – ravninska. Table 3: The most abundant breeders per separate landscape types. Circles indicate breeding density, each of them 10 pairs/km2: • 10–20 pairs/km2, •• 20–30, ••• 30–40, etc. Mark + represents densities below 10 pairs/km2, while mark -indicates that species was not registered. All those species were included the density of which was at least in one landscape type above 15 pairs/km2. Landscape type denotations: B – Bizeljsko area, G – forests, H – hilly country, K – Kozjansko area, R – flat country. vrsta / species B G H K R poljski {krjanec Alauda arvensis kme~ka lastovka Hirundo rustica str`ek Troglodytes troglodytes ta{~ica Erithacus rubecula prosnik Saxicola torquata kos Turdus merula cikovt Turdus philomelos ~rnoglavka Sylvia atricapilla vrbji kova~ek Phylloscopus collybita meni{~ek Parus ater velika sinica Parus major brglez Sitta europaa dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris rjavi srakoper Lanius collurio {korec Sturnus vulgaris doma~i vrabec Passer domesticus poljski vrabec Passer montanus {~inkavec Fringilla colebs gril~ek Serinus serinus zelenec Carduelis chloris li{~ek Carduelis carduelis rumeni strnad Emberiza citrinella + ••• +- + •• ••••• • ••••• •• •••• • • + • + •• •••• •••••••• • ••• • + ++ •• + • ••• •• ••• • 117 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka citrinella. Ta je v kozjanski krajini {tevilen, v bizeljski pa razmeroma redek. @ivljenjske razmere, ki jih daje bizeljska krajina, plotnemu strnadu o~itno ustrezajo, rumenemu pa ne. Podobno plotni strnad zamenja rumenega tudi v Primorju. Vseh 5 klico~ih velikih skovikov smo na{li v starih sadovnjakih. Posebnost bizeljske krajine je tudi ~ebelar, ki pa je tu predvsem zaradi peskokopa svi`a, ki mu zagotavlja ustrezne razmere za kopanje gnezdilnih rovov. [tevilnost vijeglavk je v bizeljski krajini izjemno visoka, verjetno med najvi{jimi v Sloveniji. Gostota pojo~ih osebkov (pojejta oba spola) je bila na 9 bizelj-skih transektih kar 28 os. na km2. Veliko gostoto ji omogo~ajo {tevilni stari visokodebelni sadovnjaki. Nepojasnjeno ostaja desjtvo, da tu ni ne pivke Picus canus ne zelene `olne Picus viridis. G – krajina strnjenih gozdov Naj{tevilnej{i vrsti v strnjenih gozdovih sta ta{~ica in {~inkavec, sledita pa jima ~rnoglavka in velika sinica. Med zna~ilnimi vrstami, ki smo jih zabele`ili skoraj izklju~no v gozdni krajini, so naj{tevilnej{i meni{~ek Parus ater, str`ek Troglodytes troglodytes in dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris. Druge zna~ilne vrste, ki pa so zastopane v manj{em {tevilu, so {e rde~eglavi in rumenoglavi kralji~ek Regulus ignicapillus in R. regu-lus, ~rna `olna Dryocopus martius, ~opasta sinica Par us cristatus in kalin Pyrrhula pyrrhula. Zanimivi so podatki o opazovanju koza~e Strix uralensis, sive pevke Prunella modularis in gorske sinice Parus montanus. Za vse tri vrste podatki za ta del Slovenije niso bili znani. Zaradi velikega dele`a slovenske populacije sta zanimivi vrsti duplar Columba oenas in belovrati muhar Ficedula albicollis. Obe smo zabele`ili le v tem tipu krajine. H – hribovska krajina Naj{tevilnej{e vrste so velika sinica, ~rnoglavka, kos, doma~i vrabec in {~inkavec. Sledijo jim kme~ka lastovka, poljski vrabec, ta{~ica in rjavi srakoper Lanius collurio. V hribovski krajini ni nobene vrste, ki bi jo na{li le v tem tipu krajine. Popisali smo tako vrste, ki so 118 zna~ilne za kozjansko krajino, kot tudi zna~ilnice gozdnate krajine. Zanimiv je podatek o opazovanju hribskega {krjanca Lullula arborea na Vetrniku. Gre za enega redkih podatkov iz gnezditvenega obdobja v tem delu Slovenije. K – kozjanska krajina Naj{tevilnej{e vrste so iste kot v bizeljski krajini, le vrstni red je nekoliko druga~en: poljski vrabec, velika sinica, doma~i vrabec, {korec, ~rnoglavka, kme~ka lastovka, kos in {~inkavec. Po gostoti jim sledijo rjavi srakoper, ta{~ica, brglez Sitta europaea, rumeni strnad, li{~ek, gril~ek in bela pastirica. Vrst, ki bi `ivele le v kozjanski krajini, v drugih pa ne, ni, mnoge pa imajo tu najvi{je gostote: kme~ka lastovka, drevesna cipa Anthus trivialis, carar Turdus viscivorus, dolgorepka Aegithalos caudatus, {oja Garrulus glandarius, siva vrana Corvus corone cornix, {korec, doma~i vrabec in rumeni strnad. R – ravninska krajina Ravninska krajina je v Kozjanskem parku posebnost, kar se pozna tudi na avifavni. Na popisanih transektih so bile naj{tevilnej{e vrste: poljski vrabec, ~rnoglavka, poljski {krjanec Alauda arvensis, rjava penica Sylvia communis, mo~virska trstnica Acrocephalus palustris in gril~ek. V ravninski krajini gnezdi precej vrst, ki jih v drugih krajinah ni, ali pa so zelo redke: sraka Pica pica, slavec Luscinia megarhynchos, postovka Falco tinnunculus, kosec Crex crex, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, priba Vanellus vanellus, mala uharica Asio otus in vodomec Alcedo atthis. Vrsta, ki sicer ni zna~ilna samo za ravninsko krajino, dosega pa tu najve~jo gostoto, je prosnik Saxicola torquata. Zanimiva je mo`nost gnezditve treh v Sloveniji zelo ogro`enih vrst: kvaka~a Nycticorax nycticorax, moko`a Rallus aquaticus in ~rno~elega srakoperja Lanius minor. Obsotelsko loko smo raziskovali razmeroma malo, v ~emer je nemara vzrok, da v tej krajini nismo zabele`ili nobenega malega detla Dendrocopos minor. Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 4.2. Sistematski del Pri vrstah, ki smo jih zabele`ili le nekajkrat, so navedena vsa opa`anja, pri pogostej{ih vrstah pa le zanimivej{a. Ocena ali izra~un {tevila gnezde~ih parov v parku je podana za ve~ino verjetnih in za vse potrjene gnezdilke parka. Status Za imenom vrste je oznaka, ki ponazarja sedanji domnevni gnezditveni status vrste: G – gnezdilka, gnezditev potrjena VG – verjetna gnezdilka: vrsto smo v parku zabele`ili ve~krat ali pa se je do neke mere gnezditveno vedla; gnezditev ni bila potrjena MG – mo`na gnezdilka, vrsto smo v parku opazili in zdi se, da tu so ugodne razmere za gnezdenje; osebki niso kazali znakov gnezditvenega vedenja S – ne gnezdi, preletna vrsta, ki se v parku ustavlja na selitvi Z – ne gnezdi, vrsta tu le prezimuje Pogostost Pove dele` transektov, kjer je bila vrsta zabele`ena (prirejeno po Tarman 1992). redka – 1% do 25% transektov manj pogosta – 25% do 50% transektov pogosta – 50% do 75% transektov zelo pogosta – 75% do 100% transektov Legenda Pop. ocena – subjektivna ocena {tevila gnezde~ih parov v parku za vrste z nezadostnimi podatki, za te`ko odkrivne vrste in za velike vrste Pop. min–max – {tevilo gnezde~ih parov v parku NTR – {tevilo parov, zabele`enih pri vseh transektnih popisih skupaj (vsi NNP in NZP) NOP – {tevilo osebkov, opazovanih zunaj transektnih popisov Trans. (%) – {tevilo transektov v obravnavanem tipu krajine, na katerih je bila vrsta zabele`ena; {tevilka v oklepaju je odstotek od vseh transektov v tipu krajine NNP | NZP – {tevilo parov, zabele`enih pri tran-sektnih popisih v notranjem in zunanjem pasu G – relativna gnezditvena gostota vrste v obravnavanem tipu krajine, v parih na km2 SD – standardna deviacija gostote NTR/km – {tevilo parov, prera~unano na dol`inski kilometer transekta; podatek nadome{~a gostoto pri vrstah z manj kot 40 zabele`enimi pari os. – osebek, osebki + – gostota manj{a od 0,1 para/km2 Zemljevidi raz{irjenosti S pikami so ozna~ena mesta, na katerih smo opazovali posamezne os. ali pare obravnavane vrste. Velike ~rke v oklepajih (n.pr. KS) so za~etnice imen kolegov, ki so prispevali posamezne podatke. Za razlago glej poglavje Zahvala. 1. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis – MG 27.3.99 1 os. na jezercu ob cesti pri Zg. Imenem (TJ) 2. Kvaka~ Nycticorax nycticorax – MG 29.5.99 pono~i 1 os. Stari travniki ob Dramlji, tik ~ez ju`no mejo parka. Popisovalca je preletela ptica, ki se je zna~ilno ogla{ala. Vrsto je dolo~il naknadno, ob poslu{anju posnetka. Mo`nost gnezditve v ohranjenih lokah ob Sotli (Miheli~ 2000a). 3. Siva ~aplja Ardea cinerea – MG Ve~krat smo opazovali posamezne os. ob Sotli, ob Bistrici in ob ribniku pri Treb~ah. Po besedah lokalnega ribi~a so pred leti posku{ale gnezditi v gozdi~u ob Bistrici pod steklarno v Kozjem, a so jim ribi~i gnezda razdejali. Parku najbli`ja kolonija je pri Vonarjah ob Sotli, le nekaj km nad severno mejo parka. [teje 55–65 gnezd (Geister 1995). 4. Mlakarica Anas platyrhynchos – VG Pop. ocena: 10–20 parov; NTR = 2 Posamezne os. in pare smo opazovali ob Sotli, Bistrici in ob Bu~i. 5. Sr{enar Pernis apivorus – VG Pop. ocena: 2–10 parov; NTR = 1 V parku verjetno gnezdi nekaj parov, vendar bi si bilo za potrditev gnezditve in za to~nej{e podatke o {tevilu gnezde~ih parov treba vzeti ve~ ~asa in uporabiti primerno metodo. 1. 28.5.99 1 ad. kro`il 100 m nad Podsredo (AV) 2. 29.5.99 gozd Dobrava nad Podsredo, 1 os. kro`il visoko nad gozdom (TJ) 3. 29.5.99 Nova vas ob Sotli (KS) 6. Rjavi lunj Circus aeruginosus – S Oba podatka se verjetno nana{ata na os. na selitvi: 1. 25.4.99 Gorjane pri Podsredi, preletel 1 samec (DF). 2. 1 os. opazovan pri Imenem ob Sotli (Geister 1995). 7. Kragulj Accipiter gentilis – VG Za kragulja smo zbrali samo dva podatka. Nemara v parku gnezdi ve~ parov. Za podatke o {tevilnosti bi 119 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka bilo treba uporabiti posebno metodo. 1. 29.6.98 Klake pri Pil{tanju, preletel 1 os. (TJ). 2. [tudentje biologije so ga 1995 opazovali pri Prelaskem (Bibi~ 1996). 8. Skobec Accipiter nisus – VG Tudi za skobca velja podobno kot za kragulja. 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 1 os. (TM) 2. 29.5.99 Goli vrh nad Podsredo, 1 os. (DF) 3. 12.6.99 blizu doma~ije Osojnik na Orlici, 1 os. (TM) 4. [tudentje biologije so ga 1995 opazovali na 6 krajih: pri Kozjem, Je{ovcu nad Kozjem, Sedlarjevem, Prelaskem in pri Imenem (Bibi~ 1996). 9. Kanja Buteo buteo – G Najpogostej{a ujeda v parku. Posamezne redno videvali povsod po parku. os. smo 1. 29.5.99 greben 1 km zahodno od Podsre{kega gradu, po~asi preletel 1 os. (Miheli~ 2000b). 2. 12.6.99 Nova vas ob Sotli, 1 os. se je dvignil in odletel proti Bizeljski vasi (Figelj 2000). 11. Postovka Falco tinnunculus – G Pop. ocena: 10–20 parov; NTR = 5. Na postovko smo naleteli na sedmih mestih: 1. {estkrat v ravninskem tipu krajine, kjer je pogosta: zaselek Bistrica pri izlivu Bistrice v Sotlo (TJ); dobrava pri doma~iji Martinek na polju pod Kun{perkom, par preganja sive vrane (MT); vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec) (KS); Bistrica ob Sotli (DF); polje ju`no od Sedlarjevega, par lovi (M@); polje pri Golobinjeku (AB). 2. enkrat v bizeljski krajini: na Jane`evi Gorci nad Bizeljskim (TM). 9. Pop. ocena: 50–100; N TR = 25 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 4 (31) 2 (33) 6 (30) 3 (50) NNP |NZP 0 |6 0 |4 1 |1 4 |4 4 |1 NTR/km 0,59 0,25 0,33 0,39 0,79 10. Mali orel Hieraaetus pennatus – MG Dvakrat smo opazovali osebek temne oblike, prvi~ sredi, drugi~ konec obdobja, ko ta vrsta vali. Glede na podatke iz literature (Cramp et al. 1977–94) mu morda gozdovi Orlice zagotavljajo primerno gnezdi-tveno prebivali{~e. 10. Mali orel / Booted Eagle 120 11. Postovka / Common Kestrel 12. Rde~enoga postovka Falco vespertinus – S Zabele`en 1 osebek na selitvi: 25.4.99 Poklek pri Podsredi, 1 samec sedel na `ici daljnovoda (Fekonja 2000). 13. [krjan~ar Falco subbuteo – VG Pop. ocena: 5–10 parov; NOP = 6. 1. 24.4.99 vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec), preletel 1 os. (KS). 2. 25.4.99 na treh mestih na razdalji 1,5 km opazovan 1 os., morda isti: Poklek pri Podsredi, pri doma~iji Mraz na Gorjanah in pri doma~iji Brezolan (DF). Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 3. 25.6.99 Sela pri Golobinjeku ob Sotli, 1 os. lovil (KS). 4. 30.6.98 pri doma~iji Paver na polju pod Kun{per-kom, 1 samec (TJ). 13. [krjan~ar / Hobby 14. Sokol selec Falco peregrinus – G Pop. ocena: 1–2 para; NOP = 2. 1. 12.6.99 najdeno gnezdo z dvema doraslima ml., 1 ad. ju hrani (TJ). 2. 8.5.99 opazovan prelet 1 os. okoli 13 km pro~ od gnezdi{~a iz prej{njega odstavka (BR). 15. Jerebica Perdix perdix – MG Podatka o opazovanju jerebice v gnezditvenem obdobju nimamo, je pa bila zabele`ena v okviru Zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994) kar v dveh kvadratih 10x10 km. Glede na to, da je jerebica izrazita stalnica, je pri~akovati, da je vsaj takrat v parku tudi gnezdila. 16. Prepelica Coturnix coturnix – G Pop. ocena: 10–40 parov; NTR = 5. Prepelico smo sli{ali na vsega 4 lokacijah. Verjetno bi jo na{li {e kje, ~e bi popisovali z metodo, ki je tej vrsti prilagojena. 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 2 os. pojeta na terasah opu{~enega vinograda (TM). 2. 6.6.99 Klake nad Pil{tanjem, pojeta 2 os. (KS). 3. 12.6.99 Golobinjek, poje 1 os. (AB). 4. 12.6.99 polje Klestje pri Bistrici ob Sotli, poje 1 os. (TJ). 17. Fazan Phasianus colchicus – G Najpogostej{a kura v parku. Zelo pogost je v ravninski krajini, pogost v bizeljski in manj pogost v kozjanski krajini. V strnjenih gozdovih ga ni. 17. Pop. ocena: 100–400; NTR = 41 B GHK R Trans. (%) 5 (56) - 1 (17) 8 (40) 6 (100) NNP |NZP 2 |12 - 0 |2 1 |9 0 | 15 NTR/km 1,38 - 0,33 0,49 2,38 18. Moko` Rallus aquaticus – MG Edini osebek smo sli{ali pono~i 29.5.99 v jarku na Starih travnikih ob Dramlji, cca. 1 km ju`no od parka (TM). 19. Kosec Crex crex – G Pop. ocena: 7–10 pojo~ih samcev; NOP = 10. Od desetih pojo~ih samcev so bili trije tik za mejo parka. Kar 5 pojo~ih samcev smo na{teli na polju med Podsredo in Sockim (MT, AV), enega pri Srebrniku (TJ) in enega pri zaselku Ba~ek pri Dekmanci (FZ). 19. Kosec / Corn Crake 20. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus – G Pop. ocena: 1–10 parov; NTR = 1. 1. 24.4.99 polje pod Kun{perkom, 1 razburjen os. opazovan v mrtvem rokavu Sotle (TJ). 2. [tudentje biologije so jo 1995 opazovali pri Sedlarjevem (Bibi~ 1996). 121 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 21. Priba Vanellus vanellus – G Pop. ocena: 7–10 parov; NTR = 7. 1. 24.4.99 vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec), 1 os. (KS). 2. Meliorirano polje pri Golobinjeku, 6 os. (TJ, AB). 22. Re~ni galeb Larus ridibundus – Z 1. Pri Bistrici ob Sotli, 1 mrtev os. visel zapleten v vrvice opu{~enega hmelji{~a; po besedah doma~inke je tam visel `e od zime (TJ). 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 23. Duplar Columba oenas – G Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 10. Duplar je redka gnezdilka krajine strnjenih gozdov, kjer smo ga zabele`ili v treh od 13 transektov. 25.4.99 gozd Mla~na, blizu ceste med Podsre{kim gradom in Svetimi gorami, pojejo 3 os., eden zletel v duplo stare bukve (TM). 24. Grivar Columba palumbus – G Grivar je zelo pogosta gnezdilka v vseh tipih krajine v parku. Mozai~na krajina mu zagotavlja dobre `ivljenj-ske razmere: v gozdi~ih najde primerna gnezdi{~a, na poljih pa obilico hrane. 26. Pop. min–max = 290–570; N TR = 41 B GHK R Trans. (%) 8 (89) NNP |NZP 4 |8 G 3,6 SD 1,1 1 (8) 4 (67) 11 (55) 2 (33) 1 |1 2 |5 5 | 13 1 |1 0,6 3,0 2,2 1,6 0,3 1,2 0,5 0,8 27. Kukavica Cuculus canorus – G Kukavica je precej enakomerno raz{irjena povsod po parku. V vseh tipih krajine je zelo pogosta. Najve~je gostote bele`imo v strnjenih gozdovih. 27. Pop. min–max = 290–550; NTR = 108 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD 8 (89) 1 | 11 0,8 0,4 13(100) 7 | 28 4,0 1,0 6 (100) 1 | 10 1,4 0,7 17 (85) 4 | 32 1,7 0,4 5 (83) 1 | 13 1,4 0,7 28. Veliki skovik Otus scops – G Pop. ocena: 10–20 parov; NOP = 5. Zabele`ili smo 5 klico~ih samcev, vse v sadovnjakih na prehodu iz ravninskega v bizeljski tip krajine. 24. Pop. min–max = 610–1.030; N TR = 90 B GHK R Trans. (%) 9 (100) NNP | NZP 3 | 19 G 2,6 SD 0,9 12 (92) 5 (83) 15 (75) 5 (83) 7 | 18 2 |3 10 | 16 4 |8 4,1 3,1 4,6 5,8 1,0 1,2 0,8 1,9 25. Tur{ka grlica Streptopelia decaocto – G Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 11. Vrsta je redka in malo{tevilna, gnezdi le po naseljih. Zabele`ili smo jo v kozjanskem, bizeljskem in ravninskem tipu krajine, v vsakem na dveh transektih. 26. Divja grlica Streptopelia turtur – G V primerjavi s tur{ko je divja grlica pogostej{a in {tevilnej{a. Ustreza ji strukturirana ekstenzivna kultivirana krajina. Zelo pogosta je v bizeljski krajini, pogosta pa v hribovski in kozjanski. V strnjenih gozdovih je prakti~no ni, prav tako ne na obse`nih odprtih poljih ravninske krajine. 122 28. Veliki skovik / Eurasian Scops Owl 29. ^uk Athene noctua – MG 1. [tudentje biologije so ga 1995 zabele`ili v Kozjem (Bibi~ 1996). 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 30. Lesna sova Strix aluco – G Pop. ocena: 50–100 parov; NOP = 15. Zabele`ili smo jo na 15 lokacijah. Verjetno je raz-{irjena bolj enakomerno, kot ka`e karta, saj smo no~ne podatke zbirali prilo`nostno, brez sistemati~ne metode. 30. Lesna sova / Tawny Owl 31. Koza~a Strix uralensis – VG 1. 29.5.99 blizu vrha Intermedija v grebenu Orlice, 1 os. (Vrezec 2000). 2. Spomladi 1970 je bila pri Ore{ju ubita koza~a, potem ko je na seniku `e zlegla 1 jajce; truplo so kasneje naga~ili (E. Lorger v Miheli~ et al. 2000). 32. Mala uharica Asio otus – G Pop. ocena: 30–60 parov; NOP = 12. Mala uharica je v parku vezana na odprt, ravninski svet. Vsa opa`anja, razen enega, so z ravnega ali pa z vzno`ja gri~ev ob ravninah. 33. Podhujka Caprimulgus europaeus – MG Podhujke nismo zabele`ili. Opa`ena je bila pri popisih za OAS (Geister 1995). 34. Hudournik Apus apus – MG 1. 23.4.99 jata nad Bistrico ob Sotli (TJ). 2. 30.6.98 Zagorje (zunaj parka, cca 1 km zahodno od zahodne meje), okrog cerkve letalo kak{nih 10 os. (TJ). 35. Vodomec Alcedo atthis – G Pop. ocena: 5–10 parov; NOp = 3. Sotla, Bistrica, Bu~a in Dramlja imajo obilo primernih prstenih bregov za gnezdenje vodomcev. Problem so ob~asna de`evja, saj takrat vode narastejo do roba strug in poplavijo prstene stene do vrha. 1. 13.6.99 Sotla pri Novi vasi, star{i z mladi~i (DF). 2. 29.6.99 Bistrica pri Kozjem, ujeta in obro~kana 1 ad. in 1 imm. hkrati (MG). 36. ^ebelar Mer ops apiaster – G Populacija KP 15–20 parov. Kolonija ~ebelarjev v peskokopu @upjek pri Bizeljskem je najve~ja in najstarej{a v Sloveniji. Od odkritja 1985 je zasedena vsako leto. Najve~jo gostoto je kolonija dosegla v letu 1986, ko je gnezdilo 50 parov (Gregori 1990). 1. 29.5.99 v koloniji 24 – 28 osebkov (KS). 2. 13.6.99 Nova vas ob Sotli, 3 os. sedeli na drevesu (DF). 37. Zlatovranka Coracias garrulus – S 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca, 1 os., verjetno na selitvi (TM). 2. Za~etek junija 1993 peskokop @upjek pri Bizeljskem, 1 os. (Sovinc 1993). 38. Vijeglavka Jynx torquilla – G Vijeglavka ima v Kozjanskem parku zelo velik dele` slovenske populacije. Zelo pogosta in {tevilna je po sadovnjakih kozjanske in hribovske krajine, izjemno {tevilna pa v posameznih predelih bizeljske krajine. 32. Mala uharica / Long-eared Owl 123 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Pri interpretaciji podatkov za to vrsto smo za par {teli dva pojo~a osebka, saj pojejo tudi samice. 38. Pop. ocena: 700–1.000 parov; NTR = 61 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 2 (15) 5 (83) 18 (90) 3 (50) NNP |NZP 14 |11 0 | 1,5 2,5 | 4,5 10 |15,5 0 |2 G 13,9 + 3,9 4,6 + SD 2,1 - 1,1 0,7 - 39. Pivka Picus canus – G Pivka je pogosta gnezdilka gozdnate krajine, v kozjanski in hribovski krajini pa je manj pogosta. Nepojasnjeno je dejstvo, da je v bizeljski krajini nismo zabele`ili. 39. Pop. ocena: 100–250; NTR = 26 B G H K R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km --- 8 (61) 1 |9 0,65 2 (33) 0 |3 0,50 7 (35) 3 |6 0,44 4 (67) 2 |2 0,64 40. Zelena `olna Picus viridis – G Zelena `olna je pogosta gnezdilka hribovske in kozjanske krajine, v gozdovih je pa v nasprotju s pivko prakti~no ni. Nepojasnjeno je dejstvo, da je v bizeljski krajini nismo zabele`ili. 40. Pop. ocena: 50–150; NTR = 17 B G H K R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km --- 1 (8) 0 |1 0,06 4 (67) 1 |4 0,83 9 (45) 2 |9 0,53 --- 41. ^rna `olna Dryocopus martius – G Pop. ocena: 20–50 parov; NtR = 8. ^rna `olna je gozdna vrsta, zato ne presene~a, da smo jo na{li le v hribovskem in gozdnem tipu krajine. Tu je manj pogosta in malo{tevilna. 42. Veliki detel Dendrocopos major – G Je pogost gnezdilec strnjenih gozdov, zelo pogost pa je bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. Manj pogost je edinole v ravninski krajini. Pri interpretaciji podatkov smo za par {teli dva zabele`ena osebka. 124 42. Pop. ocena: 800–1200; NTR = 41 B GHK R Trans. (%) 9 (100) 9 (69) 6 (100) 16 (80) 2 (33) NNP |NZP 7,5 |2 5,5 |5 4,5 |2 8 | 5,5 0,5 | 0,5 G 8,5 3,5 8,0 8,0 0,8 SD 1,3 0,7 1,6 0,6 0,6 43. Sirijski detel Dendrocopos syriacus – MG 12.6.84 je bil pri popisu za OAS opa`en pri Imenem (Geister 1995). 44. Srednji detel Dendrocopos medius – G Pop. ocena: 10–40 parov; NOP = 5. 1. 27.3.99 gozd nad Podsre{kim gradom, klical 1 samec (TJ). 2. 8.5.99 vrh Cerina na Vetrniku, 1 os. v cerovem gozdu (M@). 3. 30.5.99 gozd Mla~na, 1 os. (TM). 4. 12.6.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 2 os. (TM). 45. Mali detel Dendrocopos minor – G Malih detlov smo popisali malo, vsega skupaj 10 os. Ker je v primerjavi z drugimi predstavniki dru`ine `oln slab{e odkrivna vrsta, menimo, da je njegova gostota ve~ja, kot ka`e {tevilo opa`anj. 45. Pop. ocena: 50–150; NTR = 8; NOP = 2 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 1 (8) 2 (33) 2 (10) - NNP |NZP 2 |1 1 |0 0 |2 2 |0 - NTR/km 0,30 0,06 0,33 0,10 - 46. ^opasti {krjanec Galerida cristata – MG 1. Gostilni~ar [mal~i~ nam je povedal, da je v Treb~ah ob cesti opazoval sivo-rjavega pti~a s ~opkom, ki bi po njegovem opisu lahko bil ~opasti {krjanec. Pri pregledu terena ga nismo na{li. 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 47. Hribski {krjanec Lullula arborea – G Pop. ocena: 2–5 parov; NOP = 2. 1. 8.5.99 blizu vrha Cerina na Vetrniku, 1 os. sedel na elektrovodu nad grebenskim travnikom (@nidar{i~ 2000). Pri obisku 13.6.99 se je samec odzval na posnetek petja in nato pel vsaj 5 minut (TM). 2. Za~etek junija 1999, tik pod vrhom Oslice (850 m), 1 samec pel. Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 3. 24.4.98 med Ravnim Logom in Oslico (750 m), 1 os. 4. 11.8.98 pod Oslico, 5 os., verjetno dru`ina s speljanimi mladi~i (2. do 4. Klenov{ek 2000). 48. Poljski {krjanec Alauda arvensis – G Razen dveh os., ki sta pela pri Brezovici na Bizelj-skem, smo ga zabele`ili le v ravninski krajini, kjer je pogost. [tevilnej{i je na ekstenzivnih ravnicah ju`nega dela parka, medtem ko jih je na melioriranih intenzivnih poljih severnega dela parka malo. 48. Pop. ocena: 70–200; NTR = 24 B G H K R Trans. (%) 1 (11) - - - 4 (67) N |N NP ZP 0 |2 - - - 10 | 12 NTR/km 0,20 - - - 3,50 49. Breguljka Riparia riparia – MG Breguljk med popisi nismo zabele`ili, so pa nekdaj gnezdile v peskokopu @upjek pri Bizeljskem (Sovinc 1993): 1. 1. 1991, gnezdilo do 10 parov. 2. l. 1992, v peskokopu opazovani posamezni osebki, ni jasno, ali so gnezdile. 50. Kme~ka lastovka Hirundo rustica – G Kme~ka lastovka je z gnezdi{~i vezana na hleve, ki jih je v parku za zdaj {e veliko. Vendar se po~asi praznijo, tako kot se druga za drugo opu{~ajo hribovske doma~ije. Udele`enci Naravoslovne raziskovalne delavnice Pil{tanj 1998 so v Lisi~nem in okolici pregledali 26 hlevov in v njih na{teli povpre~no 1,96 (max. 11) gnezda na hlev, od tega 1,27 (max. 4) zasedenega gnezda na hlev. V {estih hlevih ni bilo gnezd. 50. Pop. min–max = 3.400–4.400; NTR = 99 B GH K R Trans. (%) 8 (89) - 3 (50) 17 (85) 1 (17) NNP |NZP 20 |2 - 9 |0 52 | 4 2 | 10 G 25,3 - 25,0 33,4 2,8 SD 4,0 - 4,9 3,1 1,1 51. Mestna lastovka Delichon urbica – G Pop. ocena: 500–1.000 parov. Mestna lastovka v parku gnezdi predvsem na ve~jih nekme~kih stavbah po ve~jih naseljih parka: Kozje, Lesi~no, Podsreda, Bizeljsko, Koprivnica, Bistrica ob Sotli. Na kme~kih doma~ijah je v glavnem ni (Denac 2000a). 52. Drevesna cipa Anthus trivialis – G Drevesna cipa je pogosta gnezdilka kozjanske krajine, v drugih krajinah pa je manj pogosta. 52. Pop. min–max = 400–640; NTR = 45 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 5 (38) 3 (50) 13 (65) 2 (33) NNP |NZP 0 |4 3 |5 1 |2 12 |14 0 |4 G + 1,8 1,5 5,6 + SD - 0,6 0,8 1,0 - 53. Travni{ka cipa Anthus pratensis – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). Severnja{ka vrsta, ki v Sloveniji redno prezimuje. 54. Siva pastirica Motacilla cinerea – G Pop. ocena: 30–100 parov; NTR = 4; NOP = 3. Podatki o sivi pastirici v parku so skromni, saj transekti praviloma niso vodili blizu potokov in tudi sicer vrsti nismo posve~ali posebne pozornosti. Gnezdi ob potokih in re~icah ozkih hribovskih dolin. Zabele`ili smo jo ob Bistrem grabnu, ob Bistrici pri Podsredi, v soteski Bistrice (gnezdo), pod Pi{e~kim gradom, ob Bu~i pri Vera~ah in ob Golobinjskem potoku pod Vir{tanjem. 29.5.99 Bistri graben, star{i hranijo mladi~e (TM). 55. Bela pastirica Motacilla alba – G @ivi v vseh tipih krajine. V gozdni in ravninski krajini smo zabele`ili le posamezne pare. V kozjanski, bizeljski in hribovski krajini pa je zelo pogosta in {tevilna. Vezana je na naselja. 55. Pop. min–max = 1.650–2.400; NTR = 50 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 2 (15) 5 (83) 17 (85) 3 (50) NNP |NZP 11 |2 1 |2 6 |0 23 |2 1 |2 G 13,0 0,6 16,7 14,6 1,5 SD 2,6 0,2 3,8 1,8 0,8 56. Povodni kos Cinclus cinclus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). Pri~akovali smo ga v Bistrem grabnu, a ga kljub iskanju nismo na{li. 57. Str`ek Troglodytes troglodytes – G Str`ek sicer `ivi v vseh tipih krajine, zelo pogost pa je le v strnjenih gozdovih, kjer je tudi zelo {tevilen. 125 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 57. Pop. min–max = 1.300–1.800; N TR = 76 61. Pop. min–max = 1.070–1.600; N TR = 50 B GHK R B GHK R Trans. (%) 4 (44) 12 (92) 3 (50) 3 (15) 1 (17) NNP |NZP 5 |2 32 |25 4 |3 2 |2 0 |1 G 5,4 20,8 6,7 1,0 + SD 1,4 2,9 2,1 0,3 - Trans. (%) N |N NP ZP G SD 7 (78) 9 |6 9,1 2,0 1 (8) 0 |1 + - 5 (83) 5 |2 9,1 2,5 14 (70) 20 | 6 11,0 1,5 1 (17) 0 |1 + - 58. Siva pevka Prunella modularis – MG Zabele`ili smo jo samo enkrat. 24.4.99 je en os. pel v nizkem smre~ju na pobo~ju nad Pi{e~kim gradom (AV). 59. Ta{~ica Erithacus rubecula – G Je ena naj{tevilnej{ih vrst v parku. Najvi{je gostote dosega v strnjenih gozdovih. Pribli`no trikrat ni`je gostote ima v bizeljski, kozjanski in hribovski krajini, ~eprav je tudi tu zelo pogosta in {tevilna. V ravninski krajini je manj pogosta. 59. Pop. min–max = 5.000–6.500; N TR = 251 B G H K R Trans. (%) 8 (89) 13(100) 6 (100) 17 (85) 3 (50) NNP | NZP 21 | 6 84 | 40 12 | 14 39 | 24 2 |9 G 23,5 57,9 19,2 19,6 2,8 SD 3,8 5,6 4,1 2,2 1,2 60. Slavec Luscinia megarhynchos – G Skoraj vse slavce smo zabele`ili v neposredni bli`ini Sotle. Izjema sta bila dva os., ki sta pela na pobo~ju pod Gradi{~em pri Podsredi, in eden med Koprivnico in Velikim Kamnom. 60. Pop. min–max = 70–150; N TR = 22 B G H K R Trans. (%) - - 1 (17) 1 (5) 4 (67) N |N NP ZP - - 0 |1 1 |0 4 | 16 G - - + 0,8 5,6 SD - - - 0,3 1,8 61. [marnica Phoenicurus ochruros – G [marnica je {e ena vrsta, ki je v Kozjanskem parku vezana na naselja. Zato jo v gozdni in ravninski krajini prakti~no ni, je pa zelo pogosta gnezdilka v bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. 62. Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus – G Pogorel~ek je razmeroma {tevilen gnezdilec v sadovnjakih bizeljske, hribovske in {e posebej kozjanske krajine. Pri Podsre{kem gradu sta gnezdila kar dva para: eden pri gradu, drugi pa pri lovski ko~i nad gradom. 62. Pop. min–max = 510–780; N TR = 26 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD 3 (33) 4 |2 4,2 1,2 - 2 (33) 10 (50) - 1 |2 14 |4 - 1,5 7,1 - 0,8 1,1 - 63. Repalj{~ica Saxicola rubetra – S 24.4.99 Golobinjek, 1 os. na selitvi. 64. Prosnik Saxicola torquata – G Prosnik je pogost prebivalec odprtih predelov parka. [e posebej je {tevilen v ravninski in kozjanski krajini. Nekoliko presene~a, da ga v bizeljski krajini nismo zabele`ili ve~krat. 64. Pop. min–max = 1.200–1.800; N TR = 49 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD 3 (33) 4 |2 4,2 1,2 - 3 (50) 3 |4 4,8 1,6 12 (60) 19 | 1 12,6 1,6 5 (83) 11 | 5 18,7 4,1 65. Kos Turdus merula – G Kos je ena {tirih vrst, ki so bile zabele`ene v vseh transektih, poleg ~rnoglavke, velike sinice in {~inkavca. Je tudi ena naj{tevilnej{ih vrst parka. V kultivirani krajini je pogostej{i kot v strnjenih gozdovih, ~eprav je tudi tu kar {tevilen. [e najmanj pogost je v ravninskem tipu krajine. - - 126 Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 65. Pop. min–max = 5.300–6.900; N TR = 312 G H Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 20(100) 6 (100) NNP |NZP 52 |34 29 |33 20 |10 67 |51 5 | 11 G 52,6 18,1 35,2 32,9 7,2 SD 6,5 2,6 6,2 3,1 2,2 66. Brinovka Turdus pilaris – G Pop. ocena: 5–15 parov; NOP = 4. Na brinovke smo naleteli na {tirih krajih, v treh razli~nih tipih krajine: na Jane`evi Gorci nad Bizeljskim (TM), na Treb~ah (TM), na Je{ovcu pri Kozjem (1 samec pel, MT) in v dobravi na polju pod Kun{perkom (par se razburja, TJ). 66. Brinovka / Fieldfare 67. Cikovt Turdus philomelos – G Je zelo pogost in {tevilen gnezdilec vseh tipov krajine – edino v ravninski krajini je redek. 67. Pop. min–max = 2.200–3.000; N TR = 179 B G H K R Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 19(100) 1 (17) NNP | NZP 19 | 14 28 | 49 8 |6 22 | 31 0 |2 G 19,0 16,9 13,4 10,2 + SD 3,3 2,5 2,3 1,4 - 68. Carar Turdus viscivorus – G Carar je pogost gnezdilec gri~evnatih kultiviranih krajin, manj pogost pa je v strnjenih gozdovih. V ravninskem tipu krajine ga nismo zabele`ili. 68. Pop. min–max = 790–1.250; NTR = 52 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 6 (46) 4 (67) NNP |NZP 7 |7 5 |4 3 |5 G 6,8 3,2 4,7 SD 1,7 1,8 1,6 14 (70) - 14 |7 - 7,2 - 1,1 - 69. Bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus – S 24.4.99 pri Novi vasi ob Sotli, 1 os. verjetno na selitvi (KS). 70. Mo~virska trstnica Acrocephalus palustris – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 11. Zabele`ili smo jo samo v ravninski krajini, v petih od {estih transektov. 71. Rumeni vrtnik Hippolais icterina – S 1. 8.5.99 Bab~ki dol, 1 samec poje, verjetno na selitvi (M@). 2. 30.5.99 Bizeljska vas, 1 samec poje, verjetno na selitvi (DF). 72. Mlinar~ek Sylvia curruca – S 8.5.99 Drensko Rebro, 1 samec poje, verjetno na selitvi (BR). 73. Rjava penica Sylvia communis – G Zelo pogosta je edinole v ravninski krajini. 73. Pop. ocena: 50–100; N TR = 20 B GHK R Trans. (%) 2 (22) NNP |NZP 2 |0 NTR/km 0,20 - 1 (17) 0 |2 0,33 2 (10) 2 |0 0,10 5 (83) 9 |5 2,23 74. Vrtna penica Sylvia borin – MG Vrtne penice nismo zabele`ili, mo`no pa je, da smo jo spregledali. Vrsta se dr`i po grmovju in jo je zato te`ko videti, njeno petje pa je na mo~ podobno petju ~rnoglavke, ki je zelo pogosta. V parku je bila zabele`ena med popisi za OAS (Geister 1995). 75. ^rnoglavka Sylvia atricapilla – G Skupaj z veliko sinico je naj{tevilnej{a vrsta v parku. Precej enakomerno je raz{irjena po vseh tipih krajine, le nekoliko vi{je gostote dosega v bizeljski in hribovski krajini. 127 - T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 75. Pop. min–max = 7.200–9.200; N TR = 465 B G H K R Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 20(100) 6 (100) NNP | NZP 53 | 44 60 | 53 29 | 22 71 | 74 21 | 38 G 52,2 38,5 48,6 33,7 30,9 SD 6,4 4,3 7,7 3,1 5,7 76. Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix – S NTR = 26. Pri popisih ob koncu aprila in v za~etku maja smo zabele`ili precej pojo~ih grmov{~ic, ki pa so bile o~itno {e na selitvi. Tako smo na transektih zabele`ili 24. aprila 11 pojo~ih samcev, 25. aprila 9 in 8. maja 6 pojo~ih samcev. Kasneje nismo zabele`ili nobene ve~. 77. Vrbji kova~ek Phylloscopus collybita – G Vrbji kova~ek je zelo pogosta gnezdilka v parku, ne sodi pa med naj{tevilnej{e. Najve~je gostote dosega v gozdnati, razmeroma nizke gostote pa v ravninski krajini. 81. Sivi muhar Muscicapa striata – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 7. Sivega muharja smo na{li v parku presenetljivo malokrat. Zabele`ili smo ga po vaseh v dveh (22%) bizeljskih, enem (17%) hribovskem in treh (15%) kozjanskih transektih. 82. Belovrati muhar Ficedula albicollis – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 9. Belovratih muharjev smo na{teli celo ve~ kot sivih, vse v strnjenih gozdovih konec maja. 83. Dolgorepka Aegithalos caudatus – G V parku je z izjemo ravninske krajine splo{no raz{irjena, ~eprav ne zelo pogosta in {tevilna. Gri~evnata kultivirana krajina ji je ljub{a kot strnjeni gozdovi. 83. Pop. ocena: 300–1.000; N TR = 28 B GHK R 77. Pop. min–max = 2.200–3.100; N TR = 161 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km 5 (56) 3 (23) 3 (50) 8 (40) - 7 |1 5 |0 2 |1 12 |0 - 0,79 0,32 0,50 0,59 - Trans. (%) N |N NP ZP G SD 7 (78) 8 | 10 7,6 1,8 12 (92) 34 | 22 22,6 3,0 5 (83) 8 | 11 12,6 3,1 18 (90) 23 | 31 10,7 1,5 4 (67) 2 | 12 2,8 1,1 78. Severni kova~ek Phylloscopus trochilus – S 1. 25.4.99 Bizeljska vas, 1 samec poje, verjetno na selitvi (DF). 2. 25.4.99 gozd Mla~na vzhodno od Podsre{kega gradu, 1 samec poje na selitvi (TM). 79. Rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus – G Pop. ocena: 200–400 parov; NTR = 11. Rumenoglavi kralji~ki so v parku malo{tevilni in omejeni na gozdno krajino. Tu smo jih zabele`ili na petih (38%) transektih. Razlog za malo{tevilnost je iskati v vrsti gozdov, ki so v parku predvsem listnati, kar obema vrstama kralji~kov ne ustreza. Edini, ki je pel zunaj strnjenih gozdov, je bil zabele`en pri Klakah pri Pil{tanju v kozjanski krajini. 80. Rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus – G Pop. ocena: 200–400 parov; NTR = 9. Tudi rde~eglavega kralji~ka smo zabele`ili le na petih (38%) transektih gozdne krajine. 84. Mo~virska sinica Parus palustris – G Je srednje {tevilna vrsta sinice v parku. Zelo pogosta je v strnjenih gozdovih, manj pa bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. V ravninski krajini je nismo zabele`ili. 84. Pop. min–max = 1.150–1.800; N TR = 36 B GHK R Trans. (%) 3 (33) NNP |NZP 5 |2 G 5,4 SD 1,4 11 (84) 3 (50) 14 | 4 4 |0 12,0 11,1 2,0 2,9 4 (20) 5 |0 4,1 0,8 - 85. Gorska sinica Parus montanus – MG 24.4.99 vrh Intermedija nad Pi{e~kim gradom, 3 os., so se tudi oglasili (AV). 86. ^opasta sinica Parus cristatus – G Pop. ocena: 30–150 parov; NTR = 4. Zabele`ili smo vsega 4 osebke: eno pri Skopa~ni nad Zg. Pohanco, tri pa vsako v svojem transektu gozdne krajine na istem grebenu, ki se za~ne pri Zg. Pohanci in se vle~e proti severovzhodu. - 128 Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 87. Meni{~ek Parus ater – G Meni{~ek je v parku omejen na strnjene gozdove, kjer je zelo pogost in {tevilen. 90. Pop. min–max = 2.600–3.600; N TR = 113 B GHK R 87. Pop. min–max = 1.150–1.500; N TR = 54 Trans. (%) |N NP ZP N B G HK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD ---- 11 (84) 35 | 16 24,3 3,2 2 (33) - -1 |2 - -1,5 - -0,8 - - SD 8 (89) 13(100) 5 (83) 14 | 7 22 | 11 9 |5 14,6 15,1 15,7 2,8 2,3 3,6 17 (85) 34 | 9 19,0 2,1 2 (33) 1 |1 1,6 0,8 91. Dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris – G V parku je vezan izklju~no na strnjene gozdove, kjer je zelo pogost in {tevilen. 88. Plav~ek Parus caeruleus – G Razen v ravninski krajini, kjer je manj pogost, je raz{irjen precej enakomerno. Rad ima svetle prisojne gozdove in sadovnjake. 91. Pop. ocena: 500–1000; N TR = 20 B GHK R 88. Pop. min–max = 1400–2100; N TR = 60 Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km 10 (77) 18 | 1 1,23 1 (16) 1 |0 0,17 - -- Trans. (%) N |N NP ZP G SD B GHK R 92. Kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla – G V nasprotju z dolgoprstim plezal~kom je kratkoprsti splo{no raz{irjen, pa ~eprav je v vseh tipih krajine redek ali manj pogost in malo{tevilen. Morda so resni~ne gostote nekoliko vi{je. Mo`no je namre~, da smo ga zaradi slabe odkrivnosti kdaj tudi prezrli. 6 (67) 7 |5 7,0 1,7 8 (62) 12 | 2 9,4 1,7 5 (83) 6 |4 10,2 2,7 14 (70) 17 | 5 9,4 1,3 2 (33) 1 |1 1,6 0,8 89. Velika sinica Parus major – G Skupaj s ~rnoglavko je naj{tevilnej{a vrsta v parku, povsod je zelo pogosta. Najvi{je gostote dosega v hribovski, kozjanski in bizeljski krajini, le malo ni`je pa v strnjenih gozdovih. V ravninski krajini je njena gostota zaradi odprtih polj najni`ja. 92. Pop. ocena: 100–400; N TR = 18 B GHK R 89. Pop. min–max = 7.300–9.300; N TR = 394 Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km 1 (11) 1 (8) 3 (50) 0 |1 2 |0 1 |2 0,10 0,13 0,5 8 (40) 2 |9 0,53 1 (16) 0 |2 0,32 B G H K R Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 20(100) 6 (100) NNP | NZP 41 | 21 57 | 42 29 | 21 94 | 62 7 | 20 G 42,7 37,3 48,9 46,9 10,0 SD 5,6 4,2 7,7 3,9 2,7 93. Kobilar Oriolus oriolus – G Kobilar je v parku razporejen precej enakomerno v vseh tipih krajine. Zelo pogost je povsod razen v strnjenih gozdovih. Povsod po parku je dovolj hrastov, v katerih se {e posebej rad zadr`uje. 90. Brglez Sitta europaea – G Razen v ravninski krajini, kjer je redek, je povsod drugod zelo pogost. Pribli`no enake gostote dosega tako v strnjenih gozdovih kot v sadovnjakih in fragmentiranih gozdi~ih gri~evnate kultivirane pokrajine. 93. Pop. min–max = 790–1.250; N TR = 121 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD 8 (89) 6 (46) 5 (83) 9 | 15 7 | 11 1 | 11 8,3 4,3 1,4 1,9 1,00 0,7 18 (90) 6 (100) 13 |38 5 | 11 5,7 7,2 1,0 2,2 94. Rjavi srakoper Lanius collurio – G Rjavi srakoper je eno prijetnih presene~enj raziskave. Kozjanska, bizeljska in hribovska krajina mu o~itno 129 - - T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka zagotavljajo optimalno prebivali{~e, saj je tu povsod zelo pogost in {tevilen. Nekoliko redkej{i je v ravninski krajini. V strnjenih gozdovih ga pa po pri~akovanju ni. Tistih nekaj parov, ki smo jih popisali v gozdnati krajini, je z osamelih gorskih doma~ij. 94. Pop. min–max = 2.300–3.200; N TR = 96 B G H K R Trans. (%) 7 (78) 3 (23) 5 (83) 20(100) 3 (50) NNP | NZP 17 | 6 1 |2 10 | 3 13 | 38 5 | 11 G 18,5 0,6 18,8 21,6 3,4 SD 3,2 0,3 4,1 2,3 1,3 95. ^rno~eli srakoper Lanius minor – VG Pop. ocena: 1–2 para; NOP = 1. 1. 29.5.99 Nova vas ob Sotli, zjutraj se je samec svatovsko spreletaval (Denac 2000b), dopoldne samec pel (MT). 2. [tudentje biologije so ga 1995 zabele`ili pri Sedlarjevem (Bibi~ 1996). 96. Veliki srakoper Lanius excubitor – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 97. [oja Garrulus glandarius – G [oja ni nikjer {tevilna, je pa v parku splo{no raz{irjena. V gozdnati, hribovski in kozjanski krajini je pogosta. 97. Pop. min–max = 370–640; NTR = 45 B G H K R Trans. (%) 3 (33) 8 (62) 4 (67) 13 (65) 1 (17) NNP |NZP 2 |2 5 |6 1 |3 8 | 17 0 |1 G 1,9 3,1 1,5 3,6 + SD 0,7 0,8 0,8 0,7 - 98. Sraka Pica pica – G Pop. ocena: 30–80 parov; NTR = 13. Srako smo popisali v vseh transektih ravninske krajine, poleg tega pa le {e v po enem transektu hribovske (Veliki Kamen) in kozjanske krajine (Oki~). 99. Kavka Corvus monedula – MG 13.6.99 Sedlarjevo, 1 os. na polju med 10 sivimi vranami (M@). 100. Poljska vrana Corvus frugilegus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 130 101. Siva vrana Corvus corone cornix – G Sive vrane ni v strnjenih gozdovih. Povsod drugod je splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Pogosta je v kozjanski in hribovski krajini. 101. Pop. ocena: 200–300; N TR = 48 B GHK R Trans. (%) 3 (33) NNP |NZP 0 |3 NTR/km 0,30 - 4 (67) 0 |5 0,83 12 (60) 3 (50) 20 |13 2 |5 1,61 1,11 102. Krokar Corvus corax – VG Pop. ocena: 3–8 parov. Posamezne osebke, pare in skupinice smo ve~krat videvali povsod po parku, kak{nih zelo primernih gnezdi{~ pa nismo na{li. 103. [korec Sturnus vulgaris – G [korec je v parku {tevilna vrsta. Zelo pogost je povsod, razen v strnjenih gozdovih. Velike gostote dosega predvsem v kozjanski krajini, za tretjino ni`je v bizeljski in za pol ni`je v hribovski krajini. V ravninski krajini je razmeroma malo{tevilen. [korci, ki so bili popisani v gozdnati krajini, so vsi z istega transekta v prisojnem svetlem gozdu (TM). 103. Pop. min–max = 3.200–4.300; N TR = 140 B GHK R Trans. (%) 8 (89) NNP | NZP 21 | 4 G 24,7 SD 3,9 1 (8) 6 (100) 20(100) 5 (83) 2 |2 10 | 5 62 | 19 4 | 11 1,3 17,6 34,0 5,7 0,5 3,9 3,1 1,9 104. Doma~i vrabec Passer domesticus – G Doma~i vrabec je zelo {tevilna gnezdilka po vaseh in naseljih kozjanske, bizeljske in hribovske krajine. Precej ni`je gostote dosega v ravninski krajini, kjer je naselij manj. Vezan je izklju~no na ~lovekova seli{~a. 104. Pop. min–max = 5.000–6.400; N TR = 179 B GHK R Trans. (%) 7 (78) NNP | NZP 39 | 10 G 44,2 SD 5,8 1 (8) 3 (50) 16 (80) 3 (50) 0 |2 17 | 3 76 | 11 5 | 18 + 34,0 45,7 7,0 - 6,0 3,8 2,1 - Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 105. Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis – G Pop. ocena: 1–1; NOP = 1. V okviru popisa ptic Kozjanskega parka smo odkrili prvi poskus gnezditve travni{kega vrabca v Sloveniji. En samec je vneto gradil gnezda po opu{~enih gnezdih mestne lastovke na bloku policijske postaje na Bizeljskem. Gnezditev je bila o~itno neuspe{na, saj ni bilo videti, da bi imel samico. Ve~krat smo ga videvali, ko je vneto neuspe{no dvoril samicam do-ma~ega vrabca (Vrezec & [tumberger 2000). 106. Poljski vrabec Passer montanus – G Poljski vrabec je {e nekoliko {tevilnej{i in {e nekoliko bolj raz{irjen od doma~ega, saj razen po ~love{kih seli{~ih gnezdi tudi v sadovnjakih in v osamljenih gospodarskih poslopjih na poljih. 109. Pop. min–max = 2.400–3.300; N 106. Pop. min–max = 6.500–8.200; N TR = 215 B G H K R Trans. (%) 8 (89) NNP | NZP 69 | 11 G 82,9 SD 8,8 ---- 4 (67) 9 |0 25,0 4,9 17 (85) 84 | 13 50,1 4,0 5 (83) 21 | 8 36,5 6,3 107. [~inkavec Fringilla coelebs – G Je zelo pogost in {tevilen gnezdilec po vseh tipih krajine. Najve~je gostote dosega v strnjenih gozdovih. [tevilen je tudi v kozjanski in hribovski krajini, le nekoliko manj pa v bizeljski. Malo{tevilen je edino v odprti ravninski krajini. 107. Pop. min–max = 5.700–7.300; NTR = 409 B G H K R Trans . (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 20(100) 6 (100) N NP | NZP 21 | 38 81 | 76 20 | 26 64 | 65 3 | 15 G 19,2 51,7 31,7 30,5 4,2 SD 3,3 5,2 5,8 2,9 1,5 108. Pino`a Fringilla montifringilla – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 109. Gril~ek Serinus serinus – G Je splo{no raz{irjena in povsod {tevilna vrsta. Zelo pogost je v bizeljski, kozjanski in ravninski krajini. Ni ga edinole v strnjenih gozdovih. TR = 119 B GHK R Trans. (%) N |N NP ZP G SD 8 (89) 2 (15) 4 (67) 30 | 8 3 |1 7 |7 33,9 2,2 11,4 4,8 0,6 2,9 16 (80) 31 | 15 16,1 1,9 5 (83) 8 |9 12,3 3,1 110. Zelenec Carduelis chloris – G Zelenec je {tevilen gnezdilec sadovnjakov in logov bi-zeljske, kozjanske in hribovske krajine. V gozdnati in ravninski krajini smo zabele`ili le posamezne osebke. 110. Pop. min–max = 1.300–1.900; N TR = 79 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 1 (8) 4 (67) 15 (75) 3 (50) NNP |NZP 17 |12 2 |3 6 |2 20 |14 0 |3 G 17,0 1,2 11,1 9,9 + SD 3,1 0,4 2,9 1,4 - 111. Li{~ek Carduelis carduelis – G Zanj velja enako kot za zelenca. 111. Pop. min–max = 2.100–2.900; N TR = 61 B GHK R Trans. (%) 5 (56) NNP | NZP 14 | 0 G 23,1 SD 3,7 1 (8) 3 (50) 1 |0 8 |1 1,1 16,7 0,4 3,8 16 (80) 30 | 6 17,4 2,0 1 (17) 0 |1 + - 112. ^i`ek Carduelis spinus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 113. Repnik Carduelis cannabina – G Pop. ocena: 10–30 parov; NTR = 3; NOP = 2. Zabele`ili smo ga le petkrat: trikrat v ravninski krajini (pri Bostrici ob Sotli – D F, pri Polju pri Bistrici – TJ, pri Golobinjeku – BR) in po enkrat v kozjanski (na Vir{tanju – TJ) in bizeljski krajini (Jane`eva Gorca – TM). 114. Krivokljun Loxia curvirostra – MG 12.6.99 Doble`i~e, preletelo 6 os. (DF). 115. Kalin Pyrrhula pyrrhula – VG Pop. ocena: 5–20 parov; NTR = 1; NOP = 2. 1. 24.4.99 na dveh lokacijah blizu Kerinovega spomenika pri Osredku, po 1 os. (AV) 2. 30.5.99 cesta na Svete Gore, 1 os. (DF). 131 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 116. Dlesk Coccothraustes coccothraustes – G Dlesk je precej enakomerno raz{irjen v vseh tipih krajine, razen v ravninski, kjer ga nismo zabele`ili. 116. Pop. ocena: 500–1.500; NTR = 33 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 4 (31) 4 (67) 7 (35) NNP |NZP 9 |1 4 |0 4 |3 11 |1 NTR/km 0,99 0,26 1,17 0,59 --- 117. Rumeni strnad Emberiza citrinella – G V ravninski in gozdnati krajini je redek in malo{tevilen, je pa zelo pogost in {tevilen gnezdilec hribovske in {e posebej kozjanske krajine. Prav zanimivo pa je, da je razmeroma malo{tevilen v bizeljski krajini, kjer je sicer raz{irjen plotni strnad. zabele`ili v bizeljski krajini, kjer je zelo pogost. Ta s svojo son~no lego tudi sicer daje nekak{en primorski ob~utek. Edinega kozjanskega plotnega strnada smo zabele`ili v vinogradih Treb~e Gorce. 119. Skalni strnad Emberiza cia – G Pop. ocena: 1–5 parov; NOP = 1. Edinega skalnega strnada smo zabele`ili v peskokopu tik ~ez mejo parka na hrva{ki strani Sotle pod Krumplovim blizu Kun{perka. 120. Veliki strnad Miliaria calandra – G Najdemo ga v vseh odprtih tipih krajine, je pa povsod bolj ali manj redek. Naseljuje dva tipa habitatov: bolj ali manj vla`ne ravninske in dolinske travnike in suha travnata pobo~ja. Povsod potrebuje v revirju primerno mesto za petje, najve~krat grm. 117. Pop. min–max = 1.400–2.000; N TR = 104 120. Pop. ocena: 50–150; N TR = 21 B GHK R B GHK R Trans. (%) 3 (33) NNP |NZP 3 |4 G 2,8 SD 0,9 2 (15) 6 (100) 19 (95) 1 (17) 0 |5 7 |12 37 | 34 1 |1 + 10,8 17,8 1,6 - 2,8 2,0 0,8 Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km 2 (22) 1 (8) 3 (50) 2 |4 0 |1 1 |5 0,59 0,06 1,00 4 (20) 1 |4 0,24 1 (17) 1 |2 0,48 118. Plotni strnad Emberiza cirlus – G 120. Veliki strnad / Corn Bunting 118. Plotni strnad / Cirl Bunting Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 10; NOP = 7. Presenetila nas je gostota plotnega strnada, ki je toploljubna mediteranska vrsta. Vse razen enega smo 132 Acrocephalus 21 (100): 107 – 134, 2000 Zahvala: Pri transektnih popisih so sodelovali Andrej Bibi~ (AB), Al Vrezec (AV), Borut Rubini~ (BR), Dare Fekonja (DF), Jernej Figelj (JF), Katarina Denac, prej Senega~nik (KS), Marjan Gobec (MG), Miha @nidar{i~ (M@), Toma` Jan~ar (TJ) in Toma` Miheli~ (TM). Podatke so prispevali {e Franci Zidar (FZ), Du{an Klenov{ek (DK) in Marko Trebu{ak (MT). Vsem kolegom se iskreno zahvaljujeva, saj brez njihovega prispevka raziskava ne bi bila mogo~a. Zahvaljujeva se dr. Davorinu Tometu in dr. Petru Trontlju za nasvete pri pripravi metode, prvemu pa tudi za dragocene napotke pri pripravi ~lanka in za kriti~no branje rokopisa. Zahvaljujeva se Franciju Zidarju in Hrvoju Or{ani~u, ki sta prijazno odstopila diapozitive, in Toma`u Miheli~u, ki je pomagal pri izdelavi zemljevidov. Posebej se zahvaljujeva Kozjanskemu regijskemu parku in njegovemu direktorju Franciju Zidarju za financiranje raziskave. Nenazadnje se toplo zahvaljujeva sodelavcem Kozjanskega parka in prebivalcem Kozjanskega za topli sprejem in za prijetno bivanje v “pokrajini z mnogimi obrazi”. 5. Povzetek V letu 1999 smo ~lani DOPPS opravili popis ptic Kozjanskega regijskega parka (198 km2). Popisovali smo po transektni metodi z dvema pasovoma. Vsak transekt smo popisali dvakrat. Popisali smo 54 transektov v skupni dol`ini 58,3 km. Ozemlje parka smo razdelili v 5 tipov krajine, od katerih ima vsak svojo zna~ilno kombinacijo habitatnih tipov. Podatke smo zbirali za vsak tip krajine posebej. Skupaj s podatki iz slovstva smo evidentirali 120 vrst, od tega 105 gnezdilk: 79 potrjenih, 9 verjetnih in 17 mo`nih gnezdilk. Na transektih smo popisali skupaj 7.159 parov. Naj{tevilnej{e gnezdilke parka so velika sinica Parus major (7.300–9.300 parov), ~rnoglavka Sylvia atricapilla (7.200–9.200), poljski vrabec Passer montanus (6.500–8.200), {~inkavec Fringilla coelebs (5.700–7.300), kos Turdus merula (5.300–6.900), ta{~ica Erithacus rubecula (5.000–6.500) in doma~i vrabec Passer domesticus (5.000–6.400). Zelo {tevilne so vrste, ki so vezane na stare visokodebelne sadovnjake, ki jih je v parku veliko: vijeglavka Jynx torquilla (700–1.000 parov), pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus (510–780), pivka Picus canus (100–250), zelena `olna Picus viridis (50–150). Zelo {tevilen je tudi rjavi srakoper Lanius collurio (2300–3200). Naravovarstveno zanimive vrste so {e: kosec Crex crex (7–10), belovrati muhar Ficedula albicollis (50–200), veliki strnad Miliaria calandra (50–150) in veliki skovik Otus scops (10–20). Velik del slovenske populacije v parku dosegajo {e naslednje vrste: duplar Columba oenas (50–150), bela pastirica Motacilla alba (1.650–2.400), plotni strnad Emberiza cirlus (50– 150), kobilar Oriolus oriolus (790–1.250), divja grlica Streptopelia turtur (290–570), prosnik Saxicola torquata (1.200–1.800), mali detel Dendrocopos minor (50–150), dlesk Coccothraustes coccothraustes (500–1.500) in grivar Columba palumbus (610– 1.030). Zaradi redkosti sta za Slovenijo pomembni gnezdilki ~ebelar Merops apiaster (15–20), ki ima tu najstarej{o in najve~jo kolonijo, in travni{ki vrabec Passer hispaniolensis, katerega poskus gnezditve je prvi za Slovenijo. Zanimivi sta dve opazovanji malega orla Hieraaetus pennatus v gnezditvenem obdobju. Gne-zdilki, ki ju nismo pri~akovali, sta koza~a Strix uralensis in hribski {krjanec Lullula arborea (1–5). 6. Literatura Balon, V. (2000): Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. Acrocephalus 21 (100): 167. Bibby, C.J., N.D. Burgess & D.A. Hill (1992): Bird Census Techniques. Academic Press, London. Bibi~, A. (1996): Prispevek k poznavanju ornitofavne Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: Bedjani~, M. (Ed.): Raziskovalni tabor {tudentov biologije Kozje ’95. ZOTKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180. Cramp, S. et al. (1977-94): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa, Vol. 1-9. Oxford University Press, Oxford. Denac, K. (2000a): Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku. Acrocephalus 21 (100): 153-159. Denac, K. (2000b): ^rno~eli srakoper Lanius minor. Acrocephalus 21 (100): 167. Dvorak, M., A. Ranner & H-M. Berg (1993): Atlas der Brutvφgel Φsterreichs. Bundesministerium fόr Umwelt, Jugend und Familie, Wien. Figelj, J. (2000): Mali orel Hieraaetus pennatus. Acrocephalus 21 (100):165. Fekonja, D. (2000): Rde~enoga postovka Falco vespertinus. Acrocephalus 21 (100): 165-166. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gilbert, G., D.W. Gibbons & J. Evans (1998): Bird Monitoring Methods. RSPB, The Lodge. Gregori, J. (1990): ^ebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43-44): 3-10. Hagemeijer, W.J.M. & M.J.Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their distribution and abundance. T & A D Poyser, London. Jδrvinen O. & R.A. Vδisδnen (1975): Estimating relative densities of breeding birds by the line transect method. Oikos 26: 316-322. 133 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Jδrvinen O. & R. A. Vδisδnen (1983): Confidence limits for estimates of population density in line transects. Ornis Scandinavica 14 (2): 129-134. Klenov{ek, D. (2000): Hribski {krjanec Lullula arborea. Acrocephalus 21 (100): 166-167. Miheli~, T. (2000a): Kvaka~ Nycticorax nycticorax. Acrocephalus 21 (100): 165. Miheli~, T. (2000b): Mali orel Hieraaetus pennatus. Acrocephalus 21 (100): 165. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ (1995): Relief Slovenije, karta 1:250.000. Geografski in{titut ZRC SAZU, Ljubljana. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ (1998): Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. RCP (1999): Strokovne podlage za Kozjanski park. Razvojni center – planiranja, Celje. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Sovinc, A. (1993): Ureditev nadomestnega biotopa za ~ebe-larje Merops apiaster v peskokopu na Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS, Ljubljana. 547 p. Vrezec, A. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (100): 166. Vrezec, A. & B. [tumberger (2000): Prvi teritorialni travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji. Acro-cephalus 21 (100): 161-164. Zidar, F. & J. Sok (1985): Spominski park Treb~e, analiza stanja. Uprava spominskega parka Treb~e, Bistrica ob Sotli. ZON (1999): Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/99. ZSPT (1981): Zakon o Spominskem parku Treb~e. Uradni list SRS 1/81. @nidar{i~, M. (2000): Hribski [krjanec Lullula arborea. Acrocephalus 21 (100): 166. Prispelo / Arrived: 1.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 Dodatek Po oddaji rokopisa ~lanka v tisk smo pri{li {e do nekaj novih zanimivih podatkov, ki pa jih ni bilo ve~ mogo~e vklju~iti v besedilo ~lanka. Te podatke zato podajamo v dodatku. Registrirani sta bili dve novi vrsti, pri dveh drugih pa gre za spremembo kategorije gnezditvenega statusa. 74. Vrtna penica Sylvia borin – VG 11.6.00 grmi{~e pri peskokopu @upjek pri Bizelj-skem, poje 1 os. ( T. Axelsen ustno). Status vrste se spremeni iz MG – mo`na gnezdilka v VG – verjetna gnezdilka. 102. Krokar Corvus corax – G 2.5.00 je bilo odkrito gnezdo krokarja v peskokopu pod Pil{tajnom, v katerem so bili `e povsem dorasli mladi~i (TJ). Status vrste se spremeni iz VG – verjetna gnezdilka v G – potrjena gnezdilka. 121. Kobili~ar Locustella naevia – MG 2.5.00 vla`ni travniki pod Staro vasjo Bizeljsko (Koro{ec), 1 os. poje (TJ). Nova vrsta za Kozjanski park. 122. Skalni plezal~ek Tichodroma muraria – S 18.10.98 kamnolom nad vasjo Ore{je na Bizeljskem, opazovan 1 os. (Balon 2000). Nova vrsta za Kozjanski park. 134