LETO XLV, ŠT. 2 Ptuj, 16. januarja 1992 CENA 30 TOLARJEV Debeluhom slačij'o kožo Letos imajo prašiči spet svojo ceno. Če ga zredi- mo doma, so koline toliko večji praznik, skrinja pa polna brez dodatnega praznjenja denarnice. Lepo število debeluhov prav prvi mesec v letu izgu- bi svojo kožo. Sicer pa ta tako ni nič vredna. Tako je marsikdo ne proda, niti zakopati se je ne izpla- ča, saj ni vredna deset minut dela. Bo že segnila kje na smetišču, za grmom ali kar ob cesti. JB Foto: M. Ozmec S KOPALNIMI AVTOBUSI DO PTUJSKIH TOPLIC Ptuj — center zdravega življenja Ptuj se želi v naslednjih dvajsetih letih razviti v pomemben turistični center. Razvoj bo poteka! v štirih etapah: kot antično, srednjeveško, zdraviliško in zabaviščno mesto, v katerem se vedno nekaj dogaja. V tretji etapi bo središče dogajanja v zdravilišču, Ptuj naj bi postal center zdravega življenja. Akcija »S kopalnimi av- tobusi do Ptujskih toplic« je že del ponudbe za zdravo življenje. Na tiskovni konferenci v Mariboru sta občin- ske turistične programe predstavila Peter Vesenjak, član izvršnega sveta, ki skrbi za turizem, gostinstvo in tr- govino, ter Slavka Gojčič, vodja zdravilišča. Akcijo S kopalnimi avtobusi do Ptujskih toplic so oblikovali s Turist agentom iz Maribora in ob pomoči znane turistične delavke Sonje Černčič, ki bo pomagala tudi pri de- lu Turistično-kulturnega informacijskega centra v Ptuju. Zdraviliško ponudbo bodo s kopalnimi avtobusi približali go- stom. V glavnem računajo na upokojence in tiste, ki so brez avtomobilov, a bi se želeli kopati v Ptujskih toplicah. Pri enkrat- nem kopanju bodo na primer po- tniki iz Maribora prihranili 30 tolarjev. V toplicah pripravljajo za vse udeležence prijetno prese- nečenje: postregli jim bodo s to- pliško vodo, ki vsebuje izredno malo mineralov, in čajem iz te vode. Ce bodo želeli, jim bodo programe bivanja v toplicah obogatili še s čim drugim - kul- turno in drugo ponudbo. V vsa- kem primeru se bodo potrudili, da bi se gostje pri njih dobro po- čutili. Kopalni avtobusi bodo posku- sno vozili do konca aprila, če bo povpraševanje, še dlje. Možne so vnaprejšnje rezervacije, karte so jJTCTiosljive, pošljejo pa jih tudi nr^f^k ^ He(^\Lešnik iz območne go- ^^daijj^ zbornice Maribor je pohvalila akcijo in dejala, da jih sedaj čaka še veliko dela na po- dročju direktnega marketinga. Ptujskim toplicam in Turist agentu je predlagala, da akcije ne bi prenehali, četudi bodo v začetku imeli manj obiskovalcev. Tiskovna konferenca v Mari- boru, kjer so kopalne avtobuse predstavili novinarjem, gospo- darski zbornici, društvom upo- kojencem, mariborski turistični zvezi in drugim, je le začetek promocijske akcije. V prihodnjih dneh jo bodo nadaljevali; med prvimi bodo obiskali Društvo upokojencev Maribor-center. V TOPLICAH SE PRIPRAVUAJO NA GRADNJO PLINSKEGA OMREŽJA Z napeljavo plinskega omrež- ja, pričeli jo bodo v kratkem, bo- do dolgoročno zagotovili vse energetske potrebe bodočega razvoja, ki bo potekal v več eta- pah. Gradnja bo veljala 7,9 mili- jona tolarjev. Zagotovili so jih v skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj, v Kmetijskem kombinatu, republiških ministrstvih za ener- getiko in varstvo okolja ter v pli- narni. Hidroing in IMP Maribor bosta pričela graditi, brž ko bodo to dovoljevale razmere. V toplicah sedaj uporabljajo mazut, kar je z ekološkega in drugih vidikov vprašljivo. Bodo- ča zakonodaja s tega področja naj bi takšne in podobne vire močno obdavčila. Prehod na ekološko čista goriva naj bi topli- cam zagotovil tudi izdatno repu- bliško pomoč. Študijo o energet- skih potrebah glede na posame- zne etape razvoja je izdelal Ener- goinženiring Ljubljana. Pokazala je, da so najbolj racionalni vir energije za zdravilišče toplotne črpalke za plin, pri čemer gre za dvakratni prihranek energije. V tujini jih že intenzivno upora- bljajo, pri nas se šele uveljavlja- MG O vračanju premoženja v ptujski občini je že pred sa- mim sprejetjem zakona o vrača- nju krivično odvzetega premože- nja zahtevke po vračanju podalo okoli 700 raz aščencev. Zdaj, ko je zakon že v veljavi, jim ptujska podružnica Društva razlaščenih lastnikov ponuja pravno pomoč. Pravne nasvete jim nudi upoko- jeni sodniški delavec, diplomira- ni pravnik Rudi Ringbauer. Še v januarju pa nameravajo pripravi- ti posvet o tem, kako vložiti zah- tevek za vrnitev premoženja, da bo v skladu z zakonom. V našem časniku bomo prihodnji teden pričeli objavljati pravne nasvete o vračanju premoženja, ki jih je našim radijskim poslušalcem da- jal Rudi Ringbauer. Podobna oddaja bo na sporedu tudi v to- rek, 21. januarja. Poglavitne na- svete boste lahko brali v nekaj naslednjih številkah Tednika. ---------^ Delavoljnost.,. Saj poznate tiste - kar veliko jih je — žlahtne misli o sloven- ski ljubezni do dela. marljivosti, delovni zagnanosti, delavoljno- sti... Pa ste prepričani, da vst ti reki tudi držijo? Poglejmo primer izjeme, ki potrjuje pravilo. Nekaj manj kot 200 delavcev je v začetku lanskega leta v la- narškem Centrovodu dobilo delavske knjižice. Dolgovi so bili preve- liki in največji upniki so neusmiljeno zahtevali stečaj podjetja. Dru- ge rešitve ni bilo, saj tudi sprotna proizvodnja ni imela prevelike bo- dočnosti, čeprav je tudi res, da je tedanje vodstvo podjetja trdilo, da bi s preoblikovanjem podjetja v več majhnih lahko firmo rešilo. To- da njegovim pravljicam ni nihče verjel, upniki pa so trdo vztrajali pri stečaju. In stečaj je sedaj tu. Preseneča nekaj drugega. Stečajni upravitelj je takoj, ko je prevzel podjetje, bivšim delavcem ponudil v najem prostore in stroje po ceni, kije za polovico manjša od običajne. Upošteval je namreč namig številnih Lenarčanov, da popolnoma pač ne gre zapraviti vsega znanja in tehnologije. A se na ponujeno ni nihče od delavcev odzval. Nihče ni niti poskusil prevzeti nekaterih delov proizvodnje v najem in delati pri programih, ki bi morda lahko prinašali nekaj denarja. Stečajni upravitelj meni, da je poglavitni vzrok za nezain- teresiranost bivših delavcev najbrž strah pred tem, da bi morali kaj tvegati. Ali pa je res samo to? Ni morda tudi tu nekaj preračunljivo- sti, češ če bom doma in prijavljen na Zavodu, bom zagotovo dobil, kar mi pač gre. Kaj bi se spuščal v delo, za katerega ne vem, ali mi bo tudi kaj prineslo. To torej ni le vprašanje tveganja, kajti jasno je, da brez tveganja pač ni dobička, je predvsem stvar pripravljenosti za delo, četudi pri takem delu ne more nihče zagotoviti, kako dolgo in kako uspešno bo. Takih del je pač vse manj. A brez dela ni niti možnosti za karkoli drugega razen za stokanje nad družbo in vod- stvom, ki je zapravilo podjetje . . . Z Vodnikom bi si lahko osvežili spomin o pregovorni pridnosti Slovencev: ». . . Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi za- span .. .« Darja Lukman Kasarno bo obnavljal tudi Granit Bistričani po vseh peticijah na ministerstvo za obrambo in zbira- nju podpisov niso bili navdušeni, ko so izvedeli, da bo vojašnica (si- cer začasno) v mestu ostala. Po tihem so potem upali, da bo domače »radbeno podjetje Granit med glavnimi obnavljalci objektov. Nema- o so bili razočarani, ko so izvedeli drugo resnico. »Ko smo izvedeli, da bo vojašnica v mestu ostala, smo bili v Gra- nitu prepričani, da bomo vključeni v obnovo. Med šestimi ponudniki za opravljanje adaptacijskih m rekonstrukcijskih del smo bili tudi mi. Naša ponudba je bila v spodnjem delu sredine. Kasneje smo v Lju- bljano v pisni obliki poslali še dodatni popust, pa ga komisija, tako mi je zatrdil namestnik ministra za obrambo mag. Boptaj, ni upošte- vala. Uspeli smo le doseči, da bo obnova enega objekta dana nam,« je razočarano povedal Peter Kos, vršilec dolžnosti direktorja gradbe- nega podjetja Granit. Prepričani so bili, da bo vse delo pripadlo njim. Pričakovali so več razumevanja. Granitu je izdatno pomagala občinska politika, žu- pan Ivan Pučnik in celoten izvršni svet. Obnovitvena dela pri bistriški vojašnici morajo biti končana do 1. marca, ker potem že pridejo vanjo prvi stanovalci — nova generaci- ja slovenskih vojakov. Topolovec Ptujska in ormoška Karitas za Gacko dolino Organizacije Karitas iz župnij ormoške in ptujske občine so od 29. novembra lanskega leta do 14. januarja zbrale za ljudi v Gacki dolini in Otočcu več kot 40 ton hrane, oblačil, obutve, posteljnine in drugega. Ko- ordinatorica akcije je bila ptujska odvetnica Božena Cačkovic, na kate- ro se je v prošnji obrnilo društvo »Gacka dolina in Brinje«, ki ima sedež v Zagrebu. »Ljudje v Otočcu in sosednjih krajih so zelo pogumni, zelo malo jih je zapustilo svoje kraje, kljub temu da jim ni bilo lahko. Potrebo- vali so pomoč od drugod, predvsem hrano, oblačila, zdravila,« je po- vedala Božena Cačkovič. Na ptujskem območju so zbrali okoli 50 ton hrane, sedaj pa so se v akcijo vključili tudi Ormožani in v treh tednih zbrali velike količine hrane. V torek je odpeljal že četrti sedemtonski tovornjak proti Otoč- cu. V času misijona, ki je na območju velikonedeljske dekanije pote- kal v sredini decembra lanskega leta, je Božena Cačkovič stopila v stik z ljudmi v posameznih župnijah in akcija zbiranja pomoči je ste- kla. Že 18. decembra je proti Otočcu odpeljal prvi tovornjak, poln hrane, ki so jo zbrali v Središču in Podgorcih. Na območju središke Karitas so zbrali še 34.000 tolarjev in jih namenili družinam iz Središ- ča, ki imajo pregnance iz Hrvaške. Za podobno zbiralno akcijo so se odločili še pri Veliki Nedelji, od koder je odpeljal tovornjak takoj po novoletnih praznikih, prejšnji teden pa sta zbrana živila in denar, za katerega so kupili moko, oddali še župnijski Karitas s Koga in od Mi- klavža. Vida Topolovec Agis ohranja trge nekdanje Jugoslavije »Gospodarski načrt Agisa za letos predvideva ohranitev celega jugoslovanskega trga. Ta potrebuje Agi- sovo blago, razpolaga z materiali, kijih potrebujemo za nemoteno proizvodnjo, in ima blago, ki ga na sloven- skem trgu počasi že zmanjkuje. S partnerji bomo poslovali po sistemu barter — blago za blago. Tako naj bi ohranili fizični obseg proizvodnje iz leta 1991, ko smo v južne republike izvozili, če upoštevamo tudi prodajo prek trgovine, okrog 40 odstotkov proizvodnje,« je povedal direktor Agisa Jože Botolin. Agis že nekaj časa posluje z motnjami. Žiro ra- čun je blokiran nekaj mesecev. Oktobra se je za- taknilo pri prodaji v druge republike. Delavci pre- jemajo zajamčene osebne dohodke. Zdaj jih sicer popravljajo, vendar v majhnih zneskih. Najhujši udarec za Agisovo likvidnost je bil odlok, s kate- rim so se 7. decembra lani zamudne obresti pove- čale z 0,5 na 2,2 odstotka na dan. Gre za nerazum- ljivo potezo vlade. Pojasnilo finančnega ministra Sešoka, da gre v tem primeru za kaznovanje nedi- scipliniranih davkoplačevalcev, je iz trte izvito. Ce jim bo uspelo skleniti ustrezne blagovne za- menjave, se bodo razmere v proizvodnji in poslo- vanju bistveno izboljšale. Trudijo se tudi, da bi iz- datno povečali izvoz. Pri tem jim v bistvu zamrz- njen tečaj marke ne gre na roko. Čeprav rezultatov za lani še nimajo, je očitno, da od oktobra dalje poslujejo z izgubo. Odpisati bodo morali velik del blaga, ki so ga prodali v Hrvaško (vzhodna Slavo- nija), kjer podjetja zaradi vojne ne delajo. Z zamu- dami pa bodo izterjali dolgove v drugih delih ne- kdanje Jugoslavije. Gospodarstvo v tem trenutku dodatno uničuje neurejena slovenska zakonodaja. Agisov sanacij- ski program ima za glavni cilj poleg reorganizacije lodjetja (to so že izvedli) tudi dokapitalizacijo crovnega podjetja in družb. Blokada zvezne zako- nodaje in pomanjkanje tovrstnih slovenskih zako- nov jim to onemogočajo. Agis je močno podkapi- taliziran in nujno potrebuje sveži kapital. VIG 2 - DOMA IN PO SVETU 16. januar 1992 - TEDNIK Ugodni gospodarski rezultati Za ormoško gospodarstvo je v lanskem letu pomembno njegovo po- zitivno gibanje za razliko od republiškega. Med neindustrijskimi dejav- nostmi izstopa po slabem rezultatu turizem, kjer je izpad dohodka zara- di vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. ISa področju drobnega gospodar- stva se je število obrtnikov v primerjavi z enakim obdobjem 1990. leta povečalo za 6,6 odstotka, izdanih je bilo 32 obrtnih dovoljenj, delo pa je prenehalo 14 obrtnikov. Število zaposlenih se je v občini zmanjšalo za 4,5 odstotka, konec oktobra lanskega leta pa se je zmanjšalo tudi število nezaposlenih — z 924 na 907. Rezultati zunanjetrgovinske menjave so zelo ugodni, izvoz se je povečal za 24,7 odstotka, uvoz pa za 11,2 odstot- ka, stopnja pokritosti znaša t,39 odstotka. Zmanjšale so se investicijske aktivnosti, industrijska proizvodnja je narasla za 27 odstotkov. To so glavne značilnosti gospodarskih in finančnih gibanj v občini Ormož v le- tu 1991, so med drugim povedali na zadnji lanskoletni seji vlade. K ugodni industrijski rasti so največ pripomogliMarlesova No- tranja oprema v Središču ob Dra- vi, Muralesova žaga v Ormožu, DO Optyl iz Ormoža, Primatova Bančna oprema iz Ormoža in Drogin Gosad iz Središča ob Dra- vi. Še posebno močno rast so do- segli pri izvozu, saj je večji za skoraj 25 odstotkov in je dosegel vrednost nad 5 milijonov ameri- ških dolarjev. Skoraj polovico te vsote je ustvaril Optyl, sledijo Tovarna sladkorja in mešano pod- jetje Plastdispenzer. Izreden uspeh pri izvozu so dosegli tudi zasebniki, saj znaša njihov delež 9,4 odstotke pri skupni vsoti. Ta- ko je podjetje Cvetko izvozilo za 480.000 dolarjev, kar je blizu 7 odstotkov skupne vrednosti izvoza ormoškega gospodarstva. Anton Rizman, član izvršnega sveta je povedal, da mnogo na- ložb, ki so jih denimo izvajali v Optylu, ni v poročilu. Po njego- vih navedbah so samo v Optylu v letošnjem letu investirali nad mi- lijon nemških mark. Dodal je še, da imajo po vsej verjetnosti pri slovenskem zunanjem ministr- stvu premalo tipkaric, ki bi lahko to zapisale. Lepo je bilo slišati še to, da Optyl nima ne likvidnost- nih težav in ne dolgov, menda pa, tako je dejal Tone Rizman, ki je direktor te firme, so osebni do- hodki za delo, ki ga ljudje opra- vljajo, prenizki. Tone Luskovič iz podjetja Jeruzalem je omenil, da imajo pri njih velike težave pri poslovanju enot izven Slove- nije. Dodal je še, da bodo uredili status teh enot, saj so konec mi- nulega tedna na Reki ustanovili prvo mešano podjetje, ki bo vsaj začasno reševalo nekatere pro- bleme. Osebni dohodki se vrtijo v začaranem krogu. Ti se res pri- bližujejo republiškim povpreč- jem, včasih so bili globoko pod njimi, a je sedaj težko slediti zah- tevam podpisanih kolektivnih pogodb. Anton Rizman je v zvezi z osebnimi dohodki, ki naj bi bili po nekaterih izračunih »previso- ki«, povedal, da gre za nepravil- ne izračune, ki ne upoštevajo »Ion poslov«, pri katerem ni upoštevana vrednost začasnega uvoza in je tako pri Optylu vide- ti, da v strukturi stroškov znašajo plače kar 50 odstotkov, to pa v resnici ne drži. Vida Topolovec Opozorilo glede odlaganja in sortiranja odpadkov Na podlagi odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini I*tuj (Uradni vestnik občm Ormož in Ptuj, št. 6/91), Odredbe o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/91), ter Odredbe o spremembi odredbe o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/91), se uvaja obve- zno redno zbiranje in sortiranje ter odvažanje komunalnih od- padkov na območju celotne občine. Kjer je sortiranje odpadkov že uvedeno^ so dolžni vsi upo- rabniki, to je vsi preoivalci, obvezno sortirati papir, belo in bar- vno steklo. Za zbiranje teh uporabnih odpadkov-surovin so na nekaterih območjih ze nameščene posebne tipizirane posode. Vsaka posoda je točno označena z napisom, za katere odpadke je namenjena. Pri pregledu posod pa je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih posodah oaložem tudi razni drugi, v glavnem neuporabni od- padki-smeti; te so uporabniki dolžni odlagati le v tipizirane po- sode, ki so namenjene za smeti. Opaziti je bilo tudi to, da je v tipiziranih pospdah za star papir odložena razna embalaža od mleka, sokov in podobno, vendar ta ne sodi med star papir, saj je plastificirana. Za star pa- pir se šteje ves papir in karton razen alufoliie ter kartonske in papirne embalaže od raznih tekočin, ker je le-ta plastificirana. 14. člen odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki govori, da je v posode, ki so namenjene za zbiranje in odlaganje sortiranih komunalnih odpadkov (papirja, belega stekla, barvnega stekla), prepovedano odlagati druge odpadke, zato opozarjamo vse upo- rabnike, naj uporabljajo posode za sortirane komunalne odpad- ke v skladu z njihovim namenom. Komunalna inšpektorica Jožica TEŽAK Petnajst let mlekarskih skupnosti P^a območju Kmetijske zadruge Ptuj so v letih 1976—77 začeli ustanavljati mlekarske skupnosti. Po petnajstih letih ugotavljajo, da so prav te skupnosti največ prispevale k razvoju prireje mleka, tako v koli- činskem kot kakovostnem smislu. V omenjenem letu je bilo na območju KZ Ptuj le 48 zbiralnic, danes jih je 118. Takrat so zbirali mleko v glavnem v vrče, pogojev za hlajenje ni bilo. Danes so vse zbiralnice opremljene s hladilni- mi bazeni, obložene s keramični- mi ploščicami, prav tako so opremljene z bojlerji za toplo vo- do. Pred desetletjem in pol je bil odkup mleka organiziran samo na Dravskem in Ptujskem polju ter delu Slovenskih goric, danes ima sleherni rejec možnost odda- je mleka. Tudi na območju Ha- loz z najtežjimi razmerami. V letih razvoja prireje mleka se je bistveno spremenila struk- tura pridelovalcev. Takrat na- mreč ni bilo nobenega rejca, ki bi oddal dnevno 100 litrov mle- ka. Danes je že kar 30 kmetoval- cev, ki namolzejo dnevno od 200 do 500 litrov. Razumljivo je, da se je zaradi tega procesa količina oddanega mleka nenehno pove- čevala. Leta 1988 se je prejšnje občutno povečevanje ustavilo, predvsem zaradi že omenjenih strukturnih sprememb, torej upa- danja števila malih prideloval- cev. Kljub temu je takih z dvema do pet kravami še vedno 65 od- stotkov. Sicer pa je upadanje šte- vila malih pridelovalcev mleka normalen proces, ki so ga v Ev- ropi preživeli pred desetletjem ali dvema. Ogromno naporov je bilo v tem času namenjenih izboljševa- nju kakovosti mleka. Število do- voljenih bakterij v mililitru mle- ka se je zmanjševalo z 10 na pet milijonov, danes je dovoljeno le še tri milijone klic v mililitru. Po- leg tega so čas reduktaznega te- sta z ene podaljšali na dve uri. Vse to je bilo nujno doseči že za- radi tega, ker smo pred vrati neu- smiljenega ' evropskega tržišča. Kot je poudaril Drago Zupanič, vodja mlečne proizvodnje v KZ Ptuj, pa uspehov ne bi bilo brez dela prek mlekarskih skupnosti, saj so prav te mesto za izobraže- vanje in izmenjavo izkušenj. Ob- čni zbori mlekarskih skupnosti potekajo prav v tem zimskem ča- su. Letos dajejo poudarek preda- vanju o še boljši kakovosti mle- ka, o možnostih doseganja real- ne cene mleka ter o prehrani krav molznic. Zadnja leta preda- vanja popestrijo z videofiimi. Na občnih zborih seveda oce- njujejo tudi prirejo mleka in po- ložaj živinorejcev v lanskem letu. Na splošno velja, da je bilo to zanje eno najtežjih let doslej. Ce- ne reprodukcijskega materiala so namreč vrtoglavo rastle, odkup- na cena mleka pa je vedno osta- jala daleč zadaj. Tako se je že sredi leta zmanjšala intenzivnost gnojenja travnikov in pašnikov, to je vplivalo na zmanjševanje količine kakovostne krme, posle- dice pa se utegnejo pokazati v manjši prireji mleka. Kljub vse- mu je razveseljiv podatek, da je bila lanskoletna oddaja mleka v zbiralnicah od predlanske večja za pet odstotkov; za območje KZ Ptuj to pomeni trinajst milijonov litrov mleka. Še informacija o trenutni od- kupni ceni mleka: cena za janu- arja oddano mleko bo enaka de- cembrski. Osnovna cena za liter oddanega mleka s 3,6 odstotka tolšče je 12,10 SLT. K temu je potrebno prišteti tolar za pokri- vanje razlike v ceni in tako dobi- mo skupno ceno 13,10 tolarja. V resnici pa znaša povprečna cena za liter mleka 14 tolarjev, vendar le pri tistih kmetovalcih, ki dobi- jo mleko plačano po bakteriolo- škem načinu. V tak obračun so zajeti le rejci, ki so v preteklem letu oddali nad 20 tisoč litrov mleka. J. Bračič Vodja mlečne proizvodnje v KZ Ptuj Drago Zupanič. DR. ROMAN GLAZER - PRVI MOŽ PERUTNINE Perutnina je tudi svetovno podjetje v malem ptujskem mestu se govorice hitro širijo. Povod zanje je lahko že nepomemben dogodek. Če pa se razve o odstopu vodilnega moža Perutnine, kije eno najpomembnejših podjetij v občini in Sloveniji, je to dober razlog za namigovanja : Znotraj podjetja nekaj hudo škriplje. Perutnina je v velikih težavah, z njo vred se tudi obcini ne pise nic dobrega. Nad govorice lahko seže le resnica. In kakšna je resnica o Perutnini? Podatke o tem nam je prijazno na- trosil vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora dr. Roman Glazer: »Leto 1991 je bilo kot za dru- go slovensko gospodarstvo težko tudi za Perutnino. Na naš polo- žaj so vplivali izguba jugoslovan- skih trgov, problemi z likvidnost- jo, padec standarda naših kup- cev. Je pa Perutnina leto 1991 kljub temu prebrodila dokaj nor- malno tako v proizvodnem kot finančnem poslovanju. Niti en dan nismo imeli blokiranega ra- čuna, zaposleni in kooperanti so dobili osebne dohodke izplačane pravočasno.« Perutnina je bila jugoslovansko orientirana firma. Vaša zelo po- membna tržišča so bila v Srbiji, Bosni, Makedoniji. Predvsem s Srbijo so se poslovne vezi povsem pretrgale. Kako ste nadomesitli izpad prodaje na teh območjih? »Res je bila Perutnina jugoslo- vansko, na srečo pa je tudi sveto- vno orientirano podjetje. Izgube omenjenih trgov poskušamo kompenzirati tako, da smo še da- nes prisotni na hrvaškem in bo- sanskem trgu, sodelovati posku- šamo tudi z Makedonci. Težave v odnosu s Srbijo so takšne, da tam ne uspevamo prodajati svo- jega blaga. Svoje blago skušamo močneje plasirati na domačem, slovenskem trgu, zelo pa smo po- večali izvoz v zahodnoevropske dežele in na Bližnji vzhod.« Prednost Peruinme je torej v tem, da se je že od nekdaj poja- vljala na tujih, tudi zahodnih trži- ščih. »Absolutno. Trdno sem pre- pričan, da je prednost Perutnine v tem, da smo lani odprli eno najsodobnejših perutninskih klavnic v Evropi in s tem dobili licenco za prisotnost na svetov- nih trgih. Perutnina je bila odvisna od Sr- bije tudi surovinsko. Večji del ko- ruze ste kupovali v Vojvodini. Ka- ko ste nadomestili ta izpad? »Res smo bili v tem pogledu odvisni od južnih predelov Jugo- slavije, predvsem od Vojvodine. To je bila za nas velika težava, saj izpada nismo mogli nadokna- diti na slovenskem trgu. Delno smo poskušali koruzo zagotoviti na sosednjem hrvatskem trgu, v zadnjem času pa se intenzivno ukvarjamo z uvozom koruze.« Kako pa ste rešili zaplete s pla- čilnim prometom med Slovenijo in Hrvatsko? »V Zagrebu smo ustanovili svoje podjetje z imenom Perutni- Vršilec dolžnosti in edini kandidat za predsednika poslovodnega od- bora Perutnine dr. Jože Glazer. na Zagreb. Smo tudi pred regi- stracijo Perutnine Reka. Tako smo prepričani, da bomo uspeli ostati na tem delu bivšega jugo- slovanskega tržišča in da nam bodo omogočeni normalni go- spodarski tokovi.« Zadnjih 20 let je Perutnina ne- nehno skrbela za razvoj. Tako v vzreji piščancev kot v predelavi ste dosegli najvišji tehnološki nivo proizvodnje. Kljub temu pa gotovo niso izčrpani vsi načrti. »Kot sem omenil, smo lani uspeli odpreti sodobno perutnin- sko klavnico z dnevno zmoglji- vostjo 105 tisoč brojlerjev. Naša usmeritev je večja dodelava. Tu- di v predelavi smo zadnja leta že dosegali zavidljive rezultate, iz leta v leto smo proizvodnjo klo- basičarskih izdelkov povečevali za okoli 15 odstotkov. V tej pro- izvodnji smo lani uvedli novo ge- neracijo izdelkov, imenovano KOKETL Smo v novi fazi razvo- ja in v naslednjih dneh bomo da- li na trg marinirane izdelke; pre- pričani smo, da bomo z njimi za- dovoljili naše kupce. Lani smo začeli z idejnim projektom mo- dernizacije predelave, prizadeva- nja na tem področju tečejo ne- prekinjeno, čas pa bo pokazal, kdaj bo mogoče načrte uresniči- ti.« Perutnina je vezana na koope- racijsko proizvodnjo, saj z njo za- gotavlja kar okoli 90 odstotkov brojlerjev. V bližnji preteklosti so bili odnosi med Perutnino in ko- operanti skrhani, vzrejeni rezulta- ti so bili nekoliko slabši, odnose so obremenjevali zdravstveni pro- blemi, kooperanti niso bili povsem zadovoljni s plačilom svojega de- la. »Težave, ki smo jih imeli lani v tej fazi proizvodnje, smo sani- rali. V zadnjih mesecih smo do- segli tudi tu izredno dobre rezul- tate. Na osnovi tega so bili ko- operanti bolje in pravilno nagra- jeni in tako bolj zadovoljni z ma- tično hišo. Delamo s tristo ko- operanti in dogajalo se je, da so V razpisanem roku se Je na odgovorno delovno mesto predsednika poslovodnega od- bora Perutnine prijavil dr. Ro- man Glazer. Tako lahko s pre- cejšnjo gotovostjo zapišemo, da bo dr. Glazer v naslednjem obdobju opravljal najvišjo vo- \Mno funkcijo v Perutnini Ptuj^ bili nekateri občasno nezadovolj- ni z nami. Medsebojne težave smo poskušali reševati tako, da smo skoraj vsak mesec sklicevali pogovore s predstavniki koope- rantov. Na njih smo odgovorni delavci Perutnine pojasnjevali naš pogled na razvoj Perutnine, predstavljali naše delo in skušali doseči medsebojno razumevanje. Menim, da so se odnosi med Pe- rutnino in kooperanti v zadnjem času uredili in da skušamo sode- lovati na miren, strpen in pošten način.« Še vedno nista sprejeta zakona o lastninjenju in zadrugah. Oba sta bila sporna tudi za Perutnino. Kakšen je vaš odnos do predlaga- ne zakonodaje? »Zakona nista sporna le za nas, ampak za večino gospodar- stva v Sloveniji in tudi za poslan- ce, saj ju v parlamentu niso pod- prli. Mi v tem trenutku razmišlja- mo le o enem: o normalnem funkcioniranju Perutnine in nje- ne proizvodnje in o tržnem pri- stopu. Upoštevali pa bomo vsak zakon, ki bo v parlamentu spre- jet.« Kakšne so vaše želje v novem letu? »Želim, da bi Perutnina proiz- vajala v normalnem obsegu kot doslej, dosegala vsaj tako, če ne boljšo kakovost svojih izdelkov, da bi dosegli boljši dostop do kupca, da bi izboljšali likvidno- stno situacijo, da bi pri svojem trdnem delu dobili tudi podporo oblasti. Želim zanesljivo prihod- nost delavcev in kooperantov in da bi imeli skupen cilj v napred- ku podjetja.« J Bračič (Foto: Lojze Cajnko) ALŽIRIJA: Težko je napove- dati, kaj se bo dogajalo po sobot- nem odstopu predsednika Sadli- ja Bendžedida. Državo je vodil od leta 1979, odstopil pa je, kot je dejal, zato, da bi ohranil enot- nost v državi. Poznavalci pove- zujejo odstop z razpletom več- strankarskih volitev. Tako je biv- ši predsednik dal možnost pred- vsem represivnemu aparatu. Voj- ska je že zavarovala pomembne vladne objekte v glavnem mestu. S tem so vprašljive tudi volitve oziroma njihov drugi krog. Sicer pa so opozicijske stranke že dol- go pred predsednika postavljale zahteve, ki so ga spravile na rob priljubljenosti. Že lani je odsto- pil s funkcije predsednika vlada- joče Fronte za nacionalno osvo- boditev. Na alžirskih ulicah je zaenkrat še mirno, poznavalci pa napove- dujejo, da se bo zapletlo tik pred drugim krogom volitev. • • • RUSIJA - UKRAJINA: Za- plet z nadzorstvom nad črnomor- sko fioto se je zaenkrat zadovo- ljivo rešil. Obe državi sta se po- trudili in našli sporazum, ki uva- ja nadzor nad črnomorsko floto na naddržavni ravni za njen stra- teško najpomembnejši del, drugi del pa bo ostal pod poveljstvom Ukrajine. S tem so dosegli tudi mogoč model za reševanje voja- škega vprašanja v novo nastalem položaju. • • • RUSIJA: Boris Jelcin je od- stopil s funkcije predsednika vla- de. V to so ga prisilili predvsem zaradi preostrih gospodarskih re- form. Najbolj neposreden povod pa so zagotovo vratolomne po- dražitve v začetku tega leta. Ostal bo še predsednik Rusije. Gospodarstvo bo, kot kaže, mo- ral prepustiti strokovnjakom, ko- likor jih glede na netržno narav- nanost dosedanjega sistema pač ima. • • • BOLGARIJA: Prvič v svoji zgodovini so Bolgari in Bolgarke minulo nedeljo neposredno voli- li predsednika republike. Na vo- lilna mesta je prišlo okoli 6,7 mi- lijona volilcev. V prvem krogu je disident dr. Željo Želev dobil 44 odstotkov glasov, drugi krog bo v nedeljo. Pri teh volitvah je bilo opaziti tudi nekaj pristnih pred- volilnih potez. Najbolj zanimiv je bil predsedniški kandidat Georg Gančev, ki je največ svoje mladosti preživel v Veliki Brita- niji. Bolgarom je obljubil, da jih bo naučil, kako čimprej obogate- ti. • • • BRUSEIJ: Evropski parla- ment je te dni dobil novega pred- sednika. Pravzaprav gre za pre- dajo poslov med Socialistično in Krščansko-demokratsko stranko. Socialista, Španca Barona Cre- spa, je zamenjal krščanski demo- krat, Nemec Egon Klepsch. Star je 61 let in je član parlamenta že skoraj dve desetletji. • • • DUNAJ: Avstrijske oblasti so aretirale Gottfrieda H. Kiissla, za katerega domnevajo, da naj bi vodil avstrijske neonacistične si- le. Javno mnenje se je ob tem do- godku močno razdelilo. Nekateri nasprotujejo medijski pozorno- sti, ki je je deležen, drugi pa raz- mišljajo o zakonodaji, ki z do- smrtnim zaporom grozi kršite- ljem ustavnega zakona o prepo- vedi oživljanja nacistične dejav- nosti. Zakon namreč pozna samo to vrsto kazni, nekateri Avstrijci pa kot možnost predlagajo naj- manj pet let zapora, češ da bi ta- ko porotniki bili v bolj normal- nem položaju. Po drugi strani pa se zaradi tako hude kazni poro- tniki raje sploh niso odločili za kazen, čeprav je bil obdolženec tudi kaj kriv. pripra\ila: d. 1. TEDNIK - januar 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 O političnih kameleonih Odkrito povedano: že zdavnaj bi preneha! pisati v Tednik, če me ne bi nekateri od mojih bralcev — tudi tisti, ki doslej niso vedeli, kdo sem — spodbujali s tistim: Radi beremo tvoje članke, pišeš to, kar nam leži na duši, napiši še kaj. Ker sam nimam zaradi svojih člankov nobenih osebnih koristi — prej nasprotno — pišem zaradi svojih bralcev še naprej, čeprav so moji članki skoraj redno naslo- vljeni s »Prejeli smo«, kar pome- ni, da se uredništvo Tednika ogra- juje od njih. Pa me to sploh ne moti. Pa preidimo k dogajanju. Pre- cej dobro poznam Slovenca (pa tudi vi ga poznate), ki je bil še pred leti partijec, ki je pisal knji- ge o komunističnem samoupra- vljanju, ki je pred leti izjavil pred menoj, da je bil Kristus »prekleti Žid«. Vse to je bilo še pred seda- njo spremembo v Sloveniji. In kako se vede ta človek danes? Prestopil je v stranko, kjer je ve- čina vernikov, zato je napredoval v sam državni vrh, redno se poja- vlja v javnih medijih na verskih shodih, ustanavlja teološki sklad itd. Torej predstavnik tistih tiso- čev kameleonov, ki so pred ne- davnim zamenjali svojo barvo iz rdeče (partijske) v črno (klerikal- no). Saj mu ni zameriti, ko pa je sam sistem ostal še vedno tak, da povzdiguje ljudi brez hrbtenice m tlači ljudi s hrbtenico, name- sto da bi bilo obratno. O političnih kameleonih bi lahko povedal še mnogo. Neka- teri so začeli že pred drugo sve- tovno vojno s črno barvo, nato so se prebarvali v rjavo (nacio- nalno socialistično), tik pred koncem vojne v rdečo, to barvo so ohranili do pred kratkim, zdaj spet simpatizirajo s črnimi — v kaj se nameravajo prebarvati v prihodnosti? Človek, ki sem ga omenil na začetku članka, je imel versko vzgojo in zdaj, ko se je od rdečih povrnil med črne, bi lahko kdo rekel: »Izgubljeni sin se je vr- nil!« Toda če se bo kdaj barva režima spet zamenjala, se bo za- menjala tudi njegova barva — preveč hlepi po oblasti. Zaradi takšnih svojih članov, ki jih lju- dje dobro poznajo, črni že izgu- bljajo na svoji trenutni popular- nosti. Tudi prilika iz Nove zave- ze, ki govori o tem, da so popla- čani vsi enako, ne glede na to, kdaj pristopijo k veri, ne govori o takih, ki nekaj časa delajo, na- to pa ne delajo, pa spet delajo itd. Verjetno jim gospodar ne bo plačal na koncu kot tistim, ki so začeli delati sicer pozno, delali pa so do konca. Tisti, ki poznajo Sveto pismo, vedo, da gre za pri- liko (prispodobo), po kateri pri- dejo delavci delat h gospodarju ob različnih urah dneva, na kon- cu pa dobe vsi enako plačilo, če- mur se nekateri od tistih, ki so prišli delat bolj zgodaj, upro, go- spodar pa jih zavrne, da je storil pravično, in jim plača vsem ena- ko (tu torej ne gre za plačilo po delu). Političnih kameleonov ne ob- sojam, saj so sami dovolj revna bitja, ki ne vedo v pravem trenut- ku, kam naj bi se obrnili ali kje naj bi ostali, da bi si rešili svojo čast (vedo pa dobro, kje se bodo okoristili). Zal mi je le zaradi na- še nove — prvič po Karantaniji in Panoniji — slovenske države, da jo vodijo takšni ljudje, ki jo bodo skoraj zagotovo zavozili, če ne bo prišlo do takšnih spre- memb, ki bodo vodile v večjo stabilnost države Slovenije. Dr. Adolf Žižek, dipl. inž. Kaj moramo občani vedeti o spremembi zakona o dohodnini Zakon o dohodnini (ZD, Uradni list RS, št. 4S/90) je bit v Tedniku obširno razložen v več člankih. Konec leta 1991 pa je bil ZD spremenjen z Zakonom o spremembah in dopol- nitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91). V članku bom opisal samo bistvene spremembe in dopolnitve ZD, ki zadevajo večino zavezancev za dohodnino. Prva obveznost, ki nam jo nalaga ZD, je izpolnitev napo- vedi za dohodnino do 31/3-1992. Formularje napove- di bodo prodajali v vseh poslo- valnicah DZS, papirnicah in časopisnih kioskih. Formularju bo priloženo navodilo, kako napoved izpolnimo. Do tega roka morajo oddati napoved vsi občani, ki so med letom prejemali plače, pokojnine, imajo katastrski dohodek, če so plačali davek na dohodek iz kapitala ali davek na dohodek iz premoženjskih pravic. Obr- tniki in občani, ki imajo do- hodke iz premoženja, pa bodo do 28/2-1992 vložili napovedi za ti vrsti prihodkov, napoved za dohodnino pa v petnajstih dnevih po prejemu odmerne odločbe za te vire dohodnine. Napovedi za dohodnino lah- ko pošljete po pošti (priporoče- no zaradi dokaza) ali prinesete osebno na Upravo za družbene prihodke. K napovedi ni po- trebno prilagati računov, po- ložnic in drugih dokumentov, s katerimi boste dokazovali olaj- šavo, ki predstavlja do 10% zmanjšanje osnove za dohodni- no (7. čl. ZD). Osnova za do- hodnino se zmanjša tudi za pri- spevke, ki so bili uvedeni z za- koni (solidarnost, prispevki za odpravo vojne škode ter zneski krajevnega in občinskega sa- moprispevka), ter prispevke, ki smo jih plačali za obvezno po- kojninsko, invalidsko in zdrav- stveno zavarovanje ter zaposlo- vanje. Po 7. čl. ZD lahko zmanjša- mo osnovo za dohodnino tudi za znesek premij, ki smo jih plačali za povečanje socialne varnosti na področju pokojnin- skega in invalidskega zavaro- vanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja. Občani, ki so kupili obvezni- ce, delnice ali so vlagali sred- stva v ustanavljanje podjetij in zadrug, morajo potrdila o na- kupu vrednostnih papirjev pri- nesi na Upravo za družbene prihodke skupaj z napovedjo za dohodnino. Ker se obvezni- ce lahko koristijo za uveljavlja- nje olajšave samo enkrat, jih na Upravi za družbene prihod- ke ožigosamo in zavedemo v evidenco. Vsi, ki so v letu 1991 plače- vali stanarino, lahko 80% letne- ga zneska plačil stanarine uve- ljavljajo kot olajšavo iz naslova vzdrževanje stanovanjskih ob- jektov. Po spremembah ZD lahko tudi kmetje znižujejo osnovo za dohodnino (KD) za prispev- ke za socialno varnost, ki se obračunavajo od KD, in za ka- tastrske dohodke zemljišč, za katere so priznane oprostitve in olajšave (elementarne nesre- če). O višini KD in prispevkih iz KD bo Uprava za družbene prihodke vsem kmetom in last- nikom zemljišč poslala obvesti- lo, ki bo v pomoč pri sestavi napovedi. Podrobna obvestila bodo prejeli delavci in upoko- jenci od izplačevalcev prihod- kov. V spremembah ZD so spre- menjene tudi kazenske določ- be, s katerimi je zagrožena de- narna kazen občanu za nevlo- ženo ali nepravočasno vloženo napoved v višini najmanj 25.000 SLT. V naslednjih člankih vas bo- mo seznanili s spremembami ZD glede posameznih virov dohodnine. Direktor Uprave za družbene prihodke Stanislav ZAVEC, dipl. org. dela DELAVSKA UNIVERZA PTUJ SEMINAR DOHODNINA TEL. 771-539 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 8. RAZ. — BREZPLAČNO TEL. 771-539 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ UPRAVNA ŠOLA - 4. LETNIK TEL. 771-539 Slovenski krščanski demokrati v Ptuju in Vidmu Krajevni odbor SKD Ptuj je 10. januarja razpravljal o nekate- rih problemih, ki so zanimivejši za širši krog bralcev. Sklenili so namreč, da bodo na letni zbor stranke, ki bo predvidoma v fe- bruarju, povabili predsednika vlade ter stranke Lojzeta Peterle- ta. Obenem bi bilo po možnosti srečanje Peterleta s ptujsko vla- do. Stranka je še vedno za sodelo- vanje z nekdanjimi sodelujočimi partnerji, vendar enakopravno. Navzoči so bili zlasti ogorčeni nad Bavčarjevimi izjavami, ki ni- so ne v prid demokracije ne zdravih etičnih odnosov. Ne ma- ramo policijskega predsednika, policijske države, čeprav prizna- vamo njemu in tudi večini dru- gih njenih delavcev vse zasluge, ki so jih imeli pri osamosvajanju Slovenije, toda nočemo iz ene policijske države v drugo. Obravnavali so tudi problem ptujskih ulic in bili presenečeni, da je umaknjen predlog o pre- imenovanju Lackove ulice v U. Viktorina Ptujskega, da se ukine N4urščeva ulica, saj je vendar Muršec za Ptuj in ptujsko slo- venstvo v prejšnjem stoletju eden najpomembnejših in je ta naglica brez razprav sumljiva, nelogična, saj bi morali po isti logiki spre- meniti Prešernovo (v Gosposko ali Žitno), Aškerčevo. Jadransko idr. Enako so bili mnenja, da če je že komisija prisluhnila mne- nju občanov, zakaj ni upoštevala njihovih mnenj, ko so bili za uki- nitev Ulice 5. prekomorske bri- gade, za varianto Florijanov ^rg- Mestni trg idr. Za 8. februar je bilo predlaga- no, naj avtorji predstavijo v Ptu- ju Slomškovo berilo, ki ga je iz- dala celjska Mohorjeva družba. Naslednji dan, v soboto, pa je bila v Vidmu letna konferenca, ki jo je organiziral občinski od- bor SKD Videm. Med gosti iz Ptuja omenimo predsednika ptujskih kršč. demokratov Ivana Jurkoviča ter iz republike Petra Reberca. Poleg organizacijskih zadev so največ časa posvetili ogroženosti Haloz, zanemarjanju KS Videm na račun drugih, zla- sti iz sredstev, ki so bila podelje- na nerazvitim. Težnja nekaterih po regionalni zastopanosti po- slancev ob novih volitvah.se je zdela g. Jurkoviču še bolj negati- vna, saj bi še prej pretila blokada slehernemu predlogu, ki ni v ne- posredno korist moji bazi, ker bi poslanci v strahu, da jih volilci ne bodo imeli za izdajalce, ved- no glasovali proti. Toda država je tista, ki mora skrbeti za vse, začenši od meje, kjer ne sme biti logike, ali moje ali tvoje, ali gno- jiti tvojo njivo ali mojo, temveč obe! Videmčani so podprli ustano- vitev manjših, bolj dejavnih ob- čin, med katerimi naj bo tudi Sv. Vid, so za šolo, videmsko zdrav- stvo, za skrb zlasti za ostarele'in socialno ogrožene občane. Go- vorili so o zakonu o nacionaliza- ciji, ekološki zavesti v kmetijstvu in drugje, kulturni dediščini idr. Seveda sta se prepletala krajevni in občinski program, kar pa je razumljivo. O volitvah za novi državni zbor ter državni svet, seveda z manjšim aparatom, ter volitvi predsednika republike, ki naj bi bile spomladi, je govoril g. Re- berc. Usula so se številna vpraša- nja, zlasti o umazanem delu ne- katerih medijev — od RTV, ki je skoraj popolnoma v rokah stare komunistične oligarhije, do ne- katerih časopisov. »Katera nor- malna država dovoljuje take ne- smisle, ko na primer obišče pred- sednik vlade nordijsko državo ali Avstrijo, da ga televizija omeni bodisi mimogrede bodisi napa- dalno, skoraj kot privesek zuna- njega ministra, ki ga kažejo v vseh pozah! Vse ima svoje me- je!« seje ogorčen spraševal eden od ptujskih poslancev. Tudi o ptujskem Tedniku so bili mne- nja, da če bo objektiven, tvoren, ustvarjalen, resnično pluralen, naj ostane in deluje še naprej, če pa bo umazan, politično eno- stranski in lažniv, pa naj gre, kaj- ti tudi tu so bile težnje, da se opozicija kaže v vseh detajlih, bi- vše članice DEMOS-a pa so bile prikazane večkrat le površinsko. Tudi Bavčar s svojimi avtomobili ni med spraševalci zbujal ravno simpatij. ^ ^ Demonstracije Ptujčanov proti militarizaciji mesta v decembru lanskega leta smo lahko na TV ekranih videli, kako Ptujčani protestirajo proti na- mestitvi vojakov Teritorialne obrambe v vojaške objekte v Ptuju. Demonstranti zahtevajo, da naj bi vojaški objekti služili za civilne namene, tako da bi bil Ptuj demilitarizirano mesto. Sprašujem udeležence, posebno pa organizator- je demonstracij, zakaj so se ravno sedaj spomnili, da bi bil Ptuj brez vojakov. V preteklih 45 letih pa jim je ugajalo, daje bilo v Ptuju polno vojakov, ki so imeli nalogo varovati komunistični družbeni red (kar izhaja iz ustave SFRJ). Ali jim je ustreza- lo, da se komunistični režim obdrži še vnaprej? Zakaj Ptujčani niste organizirali protivojaških demonstracij, ko je v junijski vojni jugovojska v Ptuju obstrelila civila? Demonstracije ste orgariizi- rali sedaj, proti našim, slovenskim vojakom, ki so se borili proti okupatorju v junijski vojni in nam pridobili resnično svobodo in demokracijo. Ce se naši fantje ne bi postavili po robu jugovojski, bi danes bili sužnji Srbije, kot smo to bili prejšnjih nekaj desetletij. Organizatorje demonstracij sprašujem, ali jim je bilo 4«; ift Ifpo, ko so se družili z jugovojsko in go- vorili z njimi v tujem (srbskem) jeziku? Jugooficir- ji so bili nekateri v Sloveniji 30 in 4.0 let, pa niso hoteli govoriti našega jezika. Kaj so ti ignorantski ljudje za vas? Menim, da pravi okupatorji! Še pred nekoliko leti je pisalo na žel. postaji v Ptuju in drugod v cirilici. Konkretno v Ptuju: »ŽELEZ- NICKA STANIČA PTUJ.« Kaki zavedni Slovenci ste? Mladino ste vseh 45 let učili v jugoduhu, zato so tudi nekateri tako vzgojeni prišli na demonstracije. Danes, ko smo si priborili svobodo in demokra- cijo, pa se še vedno med seboj obtožujemo, meče- mo polena pod noge zakonito izvoljeni oblasti in vladi. Tisti, ki samo nerga, sam pa ne stori nič za dobro svojega naroda, ni vreden, da živi v svoji domovini. Iz vseh dogodkov v naši domovini se vidi, da so še na vodilnih položajih v večini organizacij lju- dje, ki so prišli na položaje kot politično neopore- čni (za tiste čase) in nikakor ne morejo sprejeti de- mokratičnega načina obnašanja, saj večina prebi- valcev Slovenije drugače misli kot oni. Alojz Senekovič, Maribor S STAJ ERSKA HRANILNICA PE PANONSKA 1, Ptuj, IŠ? 776-587 775-359 OBRESTOVANJE TOLARSKJH SREDSTEV V JANUARJU 1992 1. HRANILNE VLOGE IN NENAMENSKA SREDSTVA VPOGLEDNA SREDSTVA: hranilne vloge 10.35% tekoči računi 10.35% žiroračuni 10.35% nenamenska sredstva 10.35% SREDSTVA, VEZANA NAD 1 MESEC 15.88—16.71% SREDSTVA, VEZANA NAD 3 MESECE 16.71 —16.95% SREDSTVA, VEZANA NAD 6 MESECEV 16.95—17.33% SREDSTVA, VEZANA NAD 12 MESECEV 17.48% SREDSTVA, VEZANA NAD 24 MESECEV 17.63% SREDSTVA, VEZANA NAD 36 MESECEV 17.77% 2. NEGATIVNI SALDO NA TEKOČEM RAČUNU DOVOLJENA PREKORAČITEV SALDA TR 17.33% NEDOVOLJENA PREKORAČITEV SALDA TR 18.87% NAVEDENE OBRESTNE MERE VELJAJO IN SE UPORABLJAJO . S 1. 1. 1992 , PREJELI SMO # PREJELI SMO Ne sprašujte, zakaj bo elektrika še dražja Nobene skrivnosti ni, da se bo električna energija najpozneje s 1. februarjem ponovno podražila. Kolikšna bo tokratna podražitev, še ni povsem določeno. Znano pa je, da ELES že išče vsemogoče luknje, kako bi lahko elektriko čimbolj podražili, tudi tako, da bodo za eno uro skrajšali porabo nočnega toka, ki je cenejši, in sicer bodo ure števcev premaknili s 7. na 6. uro in od takrat bomo porabniki že mo- rali plačevati dnevno tarifo, ki je enkrat dražja od nočne. Ob teh podražitvah elektrike mi vedno zveni v ušesih izjava ene- ga vodilnih pri elektrogospodarstvu Maribor (sedaj je že upokojen), ki mi je pred dvema, tremi leti dejal: »Mi lahko podražimo elektriko vedno, kadar si izmislimo. Zahtevamo le dosti višji odstotek poviša- nja, da naposled lahko povišamo ceno električne energije za toliko, kolikor potrebujemo denarja .. .« Kako mastne plače imajo v ELESU, naj povzamem kar kratke vest po KAJU, objavljeno pod naslovom Bajna plača za elektrobogo- ve, da so si v Primorju oziroma Tolminu ob koncu lanskega leta delili 13. plačo v povprečju okoli 30 tisočakov, direktorje pobasal 150 tiso- čakov, generalni v Ljubljani pa kar 500 tisočakov SLT. Pa naj še kdo reče, da nas elektrika ne pogreje ... Ostane mi še samo nerešeno vprašanje, kako si gospod Lojze Pe- terle še sploh dovoljuje, da elektrikarjem prižiga zeleno luč za neneh- ne podražitve. Ali ga res ne zapeče vest? Zakaj ne razreši ministra za energetiko Miha Tomšiča? Franjo Hovnik Govori se.. . ... da obrtniki slačijo Agato. Najprej so jo oblačili in skrbeli tudi za njeno notranjost, iz nje so želeli narediti lepotico. Ker pa jim lepotica oziroma njen lastnik nista plačala, sedaj skrunijo nje- no lepoto. (Agata je obetajoči hotel v občini Lenart.) ... da v Dornavi živijo največ- ji rodoljubi v Sloveniji. Tako lju- bijo Slovenijo in njene zastave, da so delali zbirko zastav, ki so prej krasile središče krajevne skupnosti. Kako so zastave upo- rabili, še ni znano. ... da se srbstvo in Jugoslavi- ja korak za korakom umikata iz Ptuja. Prejšnji torek so z občin- skega zemljevida na državni stavbi na Srbskem trgu črtali Ju- goslavijo. Sedaj je na vrsti črta- nje Srbskega trga. . . . da ima tudi dedek Mraz k sebi obrnjene prste in da bi tudi on sam sebi najprej ustvaril bra- do. V ptujskem primeru je ob ob- darovanju otrok največje darilo dobil prav dedek Mraz ali vsaj organizatorji njegovega nasto- pa. ... da pes na ptujski PM (o katerem smo pisali lani) ni bil predmet poskusa. Imel je samo shujševalno. Menda obstaja strokovno mnenje v pisni obliki, da je pes predebel. . . . da na mrliških listih in po- dobnih dokumentih še vedno pi- še SOCIALISTIČNA FEDERA- TIVNA REPUBLIKA JUGO- SLAVIJA. Jugoslavija je sicer umrla, umrli občani tudi. Sami so krivi, da so živeli v socialisti- čni preteklosti. ... da bodo nekateri ptujske občinske službe predlagali za inovativno nagrado. Občina je namreč omogočila občanom, da usluge, ki so jih potrebovali 27. decembra, zahtevajo že na prvo uradno soboto, 14. decembra 1991. .. . da je predsednik Skupšči- ne občine Ptuj prebral tudi novo- letno številko Tednika in da je zaradi pisanja v njej postal naš dopisnik. Zaenkrat v rubriki, ki jo pravkar prebirate: MOJ DRAGI (NE PA VDANI) OBČAN! Pričakovanje novega, 1992. leta je bilo zaradi vašega pisma prijetnejše in skrivnostnejše. Priznam, da sem porabil nekaj časa za razmišljanje, ali naj se na vaše simpatične predloge odzovem ali ne — vendar le toli- ko, da sem v sebi še enkrat premlel, kakšno nalogo pravzaprav opravljam kot predsednik skupščine in kako. Nisem politik in zato funkcijo predsednika skupščine opra- vljam kot nekaj, kar je nekomu naloženo, ne pa profesionalno. Takšen je tudi mandat, določen v poslovniku skupščine. Mimo- grede — profesionalnost je prepuščena izvršnemu svetu in dejal bi, da se je v teh nekaj mesecih pokazala njegova delavnost in skrbnost. Prepričan sem, da se v življenju uresničujejo le dobri sklepi (ne vedno dobronamerni), zato mi ni žal, če se ne uresničijo sla- bi ali za »lase privlečeni« sklepi. Oblasti zaradi oblasti ne jemljem resno in v prehodnem ča- su, ko se dogaja toliko novih stvari, bi oblastništvo le oviralo na- stanek sprememb. Ali pa so spremembe okoli nas takšne in to- likšne, da bo jutri lepše od danes? Kaj popraviti, kaj vzpodbudi- ti, kako motivirati za spremembo? Kar naprej se pojavljajo vpra- šanja, ki terjajo odgovore. Bič in vajeti niso potrebni. Ljudje ta orodja nadomestimo z voljo. Strinjam se z vami, da bi bil lektor slovenskega jezika — po- sebno če bi bil živ — pogosto koristnejši od dolgih razprav. To pa bi lahko pomenilo, da imamo že pred skupščino jasno obli- kovane misli, pretehtane in odmerjene odločitve. Dobro je, da ni vedno tako. Nekoliko preveč podobno bi bilo preteklemu času, mar ne? Življenje ni nikomur z rožicami postlano. Je pa prijetno ži- veti z mislijo, da te bo pot morda peljala tudi skozi cvetlični vrt. Pomagajmo torej sejati rožice. Na Ptuju. 13. januarja 1992 ^ PREDSEDNIK > SKUPŠČINE OBCINP PTUJ--- 4 — OD TU IN TAM 16. januar 1992 - TEDNIK OD Apač ... Rubrika je postala precej živahna. Kličete in pišete in prav je tako, saj je namenjena predvsem vam, ki imate vsakdanje te- žave. ^e naprej vas vabimo, da sodelujete z nami, nas opozarjate na nepravilnosti in tudi na dobra dejanja. Še naprej tudi velja, da nam vse, kar želite, lahko sporočate na telefonsko številko 771 226 — za rubriko Od Apač do Z u peč je vasi. TEDNIK APAČE: Od tam smo dobili kritično pismo Oskarja (naslov ima- mo v uredništvu), ki opisuje malomarno ravnanje z zbranim denarjem za gradnjo novega gasilskega doma. Ne samo z denarjem, temveč tudi z gradbenim materialom. Meni, da bi z materialom podrte stare zgradbe lahko delali bolj varčno, ni pa mu tudi všeč, da tako počasi gradijo in da gradbeni material ni zaščiten. Sicer pa pravi, da so v tej vasi že veliko naredili in da je nedograjen gasilski dom le izjema. TEDNIK BLOKOVSKO NASEUE v Ptuju: 2e nekaj časa kazijo podobo tega naselja, poleg že omenjenih odpadkov in neurejenih zelenic ter povsod parkiranih avtomobilov, tudi spomeniki, ki bi jih morali od- straniti. In zdaj boste pomislili na nehvaležno odstranjevanje in pre- stavljanje spomenikov — ne, tokrat gre za spomenike avtomobilski industriji: Simci, Moskviču in Trabantu. TEDNIK CIRKOVCE: Pred tednom je prebivalce tega kraja vznemirila akcija Eko-Lesa in tamkajšnjih gasilcev. Kar tako so prišli in razložili posode za odpadke, šele čez nekaj dni pa so jih poklicali v krajevno dvorano in jim povedali kako in kaj. Krajani sicer niso imeli veliko proti samemu odvažanju odpadkov, zanimalo pa jih je, koliko jih bo to stalo. Menili so, da vsa gospodinjstva ne morejo imeti enako veli- kih posod, saj so ponekod samo po en ali dva člana. Ker je obračuna- vanje cene odvoza v odloku določeno po količini odpadkov, je seve- da razumljivo, da tisti, ki ne bodo v tednu napolnili posode, ne more- jo plačevati odvoza polne posode. Lepša rešitev je v tem, da izvajalec namesti manjše posode ali uvede skupne za več malih gospodinjstev. Seveda je pa najbolj nevarno to, da bi zaradi tega načina, kot so ga ubrali, ljudje sedaj še naprej odlagali odpadke v naravi. TEDNIK DORNAVA: Kaže, da bodo morali tam sesti skupaj predstavniki krajanov in trgovskega podjetja Solid (to sicer nima sedeža v Dorna- vi, temveč v Zelini na sosednjem Hrvaškem). Od tam smo dobili tudi fax z naslednjo vsebino: »Glede na Vaš sestavek v Tedniku 9. 1. 1992 v rubriki Od Apač do ... bi vam radi sporočili tole: Podjetje Solid ni samovoljno posta- vljalo napisnih tabel, kakor to navajate v vašem časopisu, ampak je od pristojnega organa, to je Cestno podjetje F^uj, pridobilo dovolje- nje (štev. 3—91/NZ—SD), ki gaje pred postavitvijo tabel dobil pred- sednik krajevne skupnosti Dornava. Prav tako glede plačila obvezno- sti do KS sporočamo, da smo svoje obveznosti poravnali.« TEDNIK GORIŠNICA: Tam seje v evforiji novoletnih praznovanj pojavil velik in pomenljiv grafit. Prebivalci Gorišnice sedaj ugibajo, kdo gaje napisal in kaj pomeni. Ko bodo dognali in ko bo njihova sodba do- končna, vam bomo to sporočili. TEDNIK PTUJ: Po mestu so se čez novoletne praznike pojavili zanimivi plakati z bolj ali manj domiselnimi napisi. Za tiste, ki so jim plakati všeč, in za tiste, ki se zaradi njih hudujejo, tale podatek: V Ptuju živi eden od aktivistov zanimive nizozemske organizacije, ki se imenuje Loesje. Ime je dobila po deklici, ki je baje bajno lepa. In kar velika skupina mladih Nizozemcev in Nizozemk se je odločila, da bo prele- pila s svojimi mislimi tudi Ptuj. Ta je tako vsaj po tem sodeč že v Ev- ropi. In še misel s teh plakatov: Kaj pa, če bi Kurdi imeli nafto ... TEDNIK TRNOVSKA VAS: Tam so zelo dejavni gasilci, strelci in čebelar- ji. Posebej dobrodošla je tudi dejavnost Rdečega križa. Krajani, pred- vsem starejši, namreč vsako nedeljo množično odhajajo na merjenje krvnega tlaka, ki ga pripravlja krajevni odbor RK. Kdo ve, kaj bi me- ritve pokazale, če bi krajane ob tem povprašali, kdaj jim bo PTT pri- ključil 88 novih priključkov za telefon, ki so jih že zdavnaj uredili in zanje mastno plačali, ter kdaj bodo dobili svojo zdravstveno ambu- lanto. Sicer pa nam je tajnica KS povedala, da naj se, če želimo kaj več zvedeti, podamo na zbiralnice mleka — tam se kroji vaško javno mne- nje. TEDNIK VIDEM: Tamkajšnja župnijska Karitas pričakuje, da bodo jutri k njim pripeljali dva od dvanajstih kamionov, ki bodo v Slovenijo pri- peljali pomoč za begunce in druge ogrožene. Pomoč naj bi poslala nemška Karitas. TEDNIK ŽABJAK: Krajani iz okolice Opekarne Opte so nas ponovno opozorili na neustrezno ravnanje z galvanskimi mulji. Res je sicer, da Opekarna zaenkrat ni nadaljevala postopka za pridobitev dovoljenja za postavitev novih prostorov, v katerih bi skladiščili in nato vpekali galvanske mulje v opeko. Vendar to še ne pomeni, da teh galvanskih muljev pri njih ni in da jih v proizvodnji ne uporabljajo. Njihova za- skrbljenost je na mestu, saj neustrezno skladiščenje galvanskih muljev lahko resno ogrozi zdravje, znano pa je tudi, da zapekanje muljev v opeko pomeni onesnaženje ozračja. Še posebej zato, ker v Opekarni nimajo nikakršnih čistilnih sistemov. Ponovno pa naj spomnimo na dejstvo, da že sama proizvodnja opeke onesnažuje okolje zaradi pri- mesi v tukajšnji glini. Občinski inšpektorji so na poslansko vprašanje o ravnanju z mu- lji odgovorili zelo skromno. Najpoglavitnejše je to, da so taki odpad- ki v pristojnosti republiške sanitarneMnšpektorice. Ta pa je uporabo dovolila. Dejstvo je namreč, da ravnanje z galvanskimi mulji v Slove- niji ni urejeno in da jih vsi skrivajo pod preprogo. In še droben na- mig: v jedilnici Opteja se je nenadoma pojavilo zelo veliko izdelkov Gorenja. To pa je hkrati tudi eden največjih »proizvajalcev« galvan- skih muljev ... Zgolj naključje? Darja Lukman ... DO ZupeCje vasi POBUDA PTUJSKE PODRUŽNICE SKZ-LS Nastane naj Slovenska ljudska stranka Upravni odbor ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke je v petek z enim vzdržanim glasom sprejel predlog, s katerim ptujska organizacija republiškemu vodstvu stranke predlaga preoblikovanje v Slovensko ljudsko stranko. Ta bi znotraj stranke zdru- ževala profesionalne, stanovske in interesne zveze. Kakšna bo SLS? Do takšnega predloga so v ptujski podružnici prišli na osno- vi ocene dosedanjega dela stran- ke. Kot ugotavljajo, je ta stranka bivše Demosove koalicije v celo- ti potisnjena na rob dogajanja. Vzroki za to naj bi bili v preoz- kem kmečkostanovskem progra- mu, odsotnosti izobraženstva in v pomanjkanju podpore v drugih poklicnih gibanjih in v družbi. V ptujski podružnici tudi ugota- vljajo, da dosedanja SKZ ni ra- zlikovala profesionalno politi- čnega gibanja od stanovske orga- nizacije in politične stranke, ki prevzame oblast in tudi odgovor- nost za reševanje gospodarskih in socialnih problemov posamez- nika in države. Slovenska ljudska stranka naj bi bila razvejana zveza profesio- nalnih združenj (kmečkega, de- lavskega in podjetniško-obrtni- škega), stanovskih zvez (ženskih, mladinskih in upokojenskih) ter interesnih zvez (krščanskih, zele- nih in demokratičnih). Sedanji program SKZ naj bi se znotraj SLS razvijal samostojno in iskal predvsem stike z delav- stvom in obrtništvom Kmetje na- mreč menijo, da je spor med te- mi sloji umeten in nepotreben. Na osnovi tega predloga naj bi znotraj ptujske podružnice usta- novili krščansko zvezo, zvezo ze- lenih in demokratično zvezo. Os- novni cilji SLS naj bi bili: social- no partnerstvo med delavci, kmeti in podjetniki, socialna pra- vičnost za izobražence, mlade, ženske ter upokojence, socialno tržna ekonomija, ki temelji na podjetništvu in zadružništvu. Po- sebna skrb SLS naj bi bila tudi zdravo okolje in pridelava zdra- ve hrane. O predlogu so na upravnem odboru temeljito razpravljali. Menili so, da je preoblikovanje sedanje SKZ nujno, če želijo kmetje tudi v prihodnje biti mo- čni v parlamentu in vplivati na dogajanja. Nekateri so imeli tudi pomisleke, ali se kmečka zveza ne bo izgubila v taki organizaciji, drugi pa so ocenili, da brez pove- zave z drugimi sloji kmetje na prihodnjih volitvah le težko pri- dejo v državni svet. Kakorkoli, ptujski kmetje so predlog posredovali v Ljubljano, tam pa se bodo tudi druge po- družnice morale odločiti, kaj me- nijo o njem. Še posebej, ker se je predvolilni boj že začel in bodo stranke morale slej ko prej poka- zati, kako se nameravajo v njem postaviti s programom in zavez- ništvi. Večina članarine v krajevnih od- borih Na seji upravnega odbora so se v petek pogovorili tudi o pla- čevanju članarine. Vsak prvi član v gospodinjstvu bo plačal 200, vsi naslednji pa po 100 tolarjev. Sprejeli so tudi sklep, da bodo dve tretjini članarine pustili kra- jevnim odborom, le tretjino bo dobila občinska organizacija. Predvsem zato, so dejali, ker bo- do krajevni odbori potrebovali denar v pripravah na volitve. d.l. PISMO IZ UUBUANE Dragi Franček! Hvala ti za novoletne in božične čestitke in dobre želje zU leto 1992, ki se je komaj začelo, posebna zahvala pa še za ozimnico, ki nam bo prav prišla, čeprav se nam v tem letu očitno obetajo lepši časi. kot sta zagotovila tudi Pučnik in Peterle v TV Žarišču, ko sta izrazila velik optimizem glede naše prihodnosti. Sploh smo lahko optimistično razpoloženi, saj je naša Jugoslovanska ljubljena arma- da z vso odločnostjo obžalovala sestrelitev helikopterja z opazovalci OZN ter jasno in nedvoumno izjavila, da bo krivce, seveda če jih bo našla, strogo kaznovala. Optimizem nas lahko navdaja tudi zaradi odstopa Kadijeviča. kar se je zgodilo predvsem zaradi njegove poli- tične bolezni, saj ga bo zamenjal čistokrvni Srb Adžič. ki se bo zani- mal samo za srbske probleme znotraj Srbije — seveda ne velike Sr- bije. saj je splošno znano, da je ta general zelo miroljubne sorte. V svetlo prihodnost lahko zelo optimistično zremo tudi zaradi stroge- ga ukora, ki ga je Miloševič izrekel svojemu rojaku dr. Babiču v Kninu na Hrvaškem zaradi njegovega preveč zvestega služenja Mi- loševičevi politiki. Babič očitno še ni spoznal, kdaj je treba nehati trmoglaviti, če hoče ostati zapisan v Miloševičevo srbsko zgodovino. Optimistično lahko zremo tudi v nebo, saj začasno ne bodo preletavali naših krajev tuji avioni. ki smo jih — vse zaradi ljubega miru — pustili pri miru. da so se vrnili na Hrvaško in eden od njih je mimogrede sklatil že omenjeni helikopter ter s tem dokazal, da pri nas še vedno niso minili časi junaških hajdukov. Podpisali smo sarajevski sporazum, predsedniki jugoslovan- skih držav so se zbrali v Bruslju, kjer jim je bral levite Carington. v Zagrebu se sestajajo predstavniki hrvaške in srbske vojske — vse zaradi ljubega miru, v počastitev katerega žal samo občasno poka v deželi Hrvaški. Manjkajo še samo kresovi in rakete, da bi bilo sla- vje še bolj svečano. Slavili so. dragi Franček. tudi v Škojji Loki. kjer so sploh zelo evropsko usmerjeni, saj so ukinili občinsko praznovanje v spomin na dražgoško bitko, ker nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če se par- tizani ne bi borili zoper okupatorja, saj v tem primeru ne bi bilo žr- tev, ali pa naj bi se bili borili na drugi lokaciji. Res so bili ti partiza- ni čudne sorte. Namesto da bi doma počivali ali pa vsaj Nemce zva- bili na kak osamljen kraj, so se z njimi spopadli kar v Dražgošah. Ne vem pa, kaj bo s Slovenjebistričani. ki še kar trmasto vztrajajo, da bodo slavili spomin na padli Pohorski bataljon. Po mojem bi bi- lo najboljše, da bi imeli pri nas samo en praznik v spomin na zad- njo vojno, in sicer dan sprave, s tem da bi rekli: vsi so se borili, vsi so imeli žrtve in vsi imajo zasluge. In tako bi bil volk sit in koza ce- la. Še ni dolgo, kar sem ti pisal, da če je padel berlinski zid. bo padel tudi Demos. In to se je na žalost nedavno zgodilo. Žalujoči ostali sedaj razmišljajo, kako bi še naprej delovali skupaj, da ne bi bilo preveč očitno, in kako bi čirn prej opravili volitve, da bi tako vlada častno odšla v zgodovino. Žal jim je opozicija spet prekrižala račune, saj je ugotovila, da bodo volitve lahko kvečjemu konec juni- ja. In sedaj, bog ne daj. nekateri zahtevajo novo vlado kar po hi- trem postopku, čeprav sedanja, zlasti pa njen prvi minister, vedno znova optimistično zatrjuje, da z njo pravzaprav — razen nekaj malega — ni nič narobe. In ti nesrečni opozicijski in tudi pozicijski poslanci se obnašajo, kot da ne slišijo, kaj jim pravi ministrski predsednik Peterle. Saj si bral, da so se nedavno v Postojni sestali prenovitelji, ki se kar naprej prenavljajo. Do zdaj so se imenovali Stranka demo- kratične prenove, sedaj pa so vzpostavili neposredno konkurenco Pučnikovim socialdemokratom, saj so se preimenovali v stranko Socialnodemokratske prenove. Pa lep pozdrav tebi in tvojim! TONČEK Z LETNE KONFERENCE SOCIALDEMOKRATSKE PRENOVE PTUJ Na volitve s programoin in izkušenimi kadri Letna konferenca, kije imela tudi volilni značaj, saj so izvolili novega predsednika, je bila dobro obiska- na. Sodelovalo je blizu petdeset članov, nekaj gostov, med njimi MIRAN POTRČ, predsednik poslanskega kluba SDP Slovenije, KAREL LIPIČ, predstavnik območne konference SDP Ljubljana-Center, ter predstav- niki LDS in Socialistične stranke. Dosedanji predsednik ptujske- ga SDP Vilko Pešec je med dru- gim poudaril, da se je stranka v zadnjem letu in pol pokazala kot zaupanja vreden partner, zavez- nik in spoštovanja vreden nas- protnik. Njeno enačenje s starim sistemom je nesmiselno, saj gre za stranko prihodnosti. Prenovi- telji se aktivno vključujejo v reše- vanje vseh težav, ki jih v občini ni malo. Letošnje leto bo leto ve- likih preizkušenj. Vojna v Hrvat- ski, gospodarska recesija, neza- poslenost, revščina... — vse to bo bistveno vplivalo na dogaja- nja v Sloveniji. Le tiste stranke, ki bodo našle rešitev iz teh težav, ki bodo znale prisluhniti teža- vam v bazi, bodo lahko računale na zaupanje volilcev, je še pou- daril Vilko Pešec. O izhodiščih za novi program stranke je govoril Miran Potrč. Narodno-konzervativna koalici- ja Demosovih strank ni bila spo- sobna oblikovati gospodarskega in socialnega razvojnega progra- ma, ki bi Slovenijo potegnil iz globoke recesije v nov razvojni ciklus. Prenovitelji si bodo priza- devali, da bi še pred volitvami oblikovali program. Zavzemajo se za sprejem pozitivnega alter- nativnega ekonomskega in soci- alnega programa, da bi Slovenija bila ekonomsko uspešna in soci- alno pravična država. Na volitve bodo šli z izkušenimi kadri. Zav- zemajo se, da bi čimprej prišli do zamenjave republiške vl?de, ven- dar ne za ceno izsiljevanja kogar- koli. Po Potrčevih besedah so de- mokrati naredili dobro potezo, kljub temu pa nosijo odgovor- nost za vse, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol. Slovenski prenovitelji zahtevajo, da se akti- vno dela pri pripravi nove volil- ne zakonodaje in da so volitve čimprej. V zelo živahni in kritični raz- pravi so člani opozorili na vrsto težav, izstopale so gospodarske. Gospodarski in socialni položaj občine je vse bolj kritičen, na de- lo čaka že čez 4000 Ptujčanov. Franc Šnajder je nezadovoljen, ker samo ugotavljamo dejstva, nič pa se ne spreminja na bolje. Vprašuje se, kje so mladi, da jih ni v stranki. Vilko Pešec je pove- dal, da je bilo delo stranke v zad- njem obdobju opazno in dokaj uspešno. V skupščini so njene predloge sprejeli kot strokovne, ne pa kot politično-evforične. Leva koalicija v Ptuju dela že dalj časa in je lahko vzor drugim v Sloveniji. Od občinske vlade so zahtevali, da se konkretneje vključi v gospodarske tokove. Že na prihodnji seji skupščine naj bi razpravljali o gospodarskem sta- nju v občini. Edi Kupčič je pre- pričan, podprli so ga tudi nekate- ri drugi, da sedanja oblast želi uničiti tudi dobra podjetja, kot so Kmetijski kombinat. Perutni- na, Mecator-Izbira Panonija in druga. Sitska delavcev in upoko- jencev je iz dneva v dan hujša, še nikoli niso živeli v tako slabih razmerah kot danes, je še pouda- ril. Franc Klemenčič je govoril o jalovem delu skupščine in po- slancev. Službo izgubljajo le re- vni, vprašuje, kako so obogateli vladni ljudje. Za sindikat pa je dejal, da ni toliko močan, da bi koga spravil v službo. Ciril Mur- ko vprašuje, kaj bo Ptuj potegnil iz svoje maloobmejnosti. Robert Muhič je prepričan, da bi morali zamenjati občinsko vlado, saj za gospodarstvo ničesar ne naredi. Neuspešen je tudi občinski par- lament. Število občinskih orga- nov se ni zmanjšalo, le da so do- bili nove prostore. Dr. Jože Pe- trovič je bil kritičen do nove zdravstvene zakonodaje, ki smo jo prekopirali od ekonomsko močnejših, pri tem pa naši ljudje v povprečju zaslužijo mesečno 300 nemških mark. V takih raz- merah ne bodo mogli plačevati prostovoljnega zavarovanja. Franc Simeonov se zavzema za celovit nastop ptujskih poslan- cev v republiški skupščini, ne pa da zastopajo samo interese svoje stranke. Prenovitelji so imeli v zadnjem letu in pol marsikatero dobro idejo, ki pa ni bila uresničena, saj kdor v pralementu nima veči- ne, lahko pove, nima pa moči, da bi stvar bila sprejeta in izpeljana. Že od konference v Mariboru poudarjajo, da je potrebno dati osrednjo pozornost gospodarski in socialni politiki. Glede pokoj- ninske zakonodaje si prizadeva- jo, da se pogoji za upokojevanje ne bi spremenili. Tudi pri zdrav- stveni zakonodaji niso prodrli s svojimi predlogi. Zahtevali so, da se sprejem odloži do takrat, ko bodo znane njene posledice za zdravje posameznika, ko se bo vedelo, kako bo zdravstvo orga- nizirano in kakšen bo položaj zdravstvenih delavcev. Miran Potrč je tudi povedal, da so bili prenovitelji že pred enim letom za ekspertno vlado, v kateri ne bodo pomembni ideološki pred- znaki. Ptujske prenovitelje bo v bo- doče vodila Anka Ostrman, dose- danji predsednik Vilko Pešec pa bo še naprej vodil poslanski klub. V predsedstvu bo v bodoče delal tudi Franc Fideršek, novi član nadzornega odbora pa je Robert Muhič. Na konferenci so se nekaterim članom zahvalili za dolgoletno delo: za 30 let dela Jožetu Petro- viču, Albinu PIšku in Cirilu Mar- ku za 40 pa Janezu Marina, Francu Klemenčiču, Jožetu Kodri- ča in Jožetu Lovrenčiču. MG TEDNIK - januar 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Na magistratu razstavlja Albin Lugarič y galeriji Magistrat, kot so poimenovali avlo mestne hiše, ki je že nekaj časa kulturni hram v malem, je od 10. januarja na ogled razstava akademskih del Albina Lugariča. Slikar je bil ze- lo vesel pozornosti s strani obči- ne, njenim predstavnikom je če- stital da so uredili takšen koti- ček, ki je dostopen vsem. Kultu- ra se na ta načm širi in omejuje širitev vulgarizma in primitiviz- ma, ki ga je v vsakdanjem življe- nju že preveč, je poudaril, mg (Posnetek: M. Ozmec) Šolski zvonec nam je zaupal. PTUJ • Učenci sedmih razredov osnovne šo- le Ljudevita Pivka so imeli 20. decembra kultur- ni dan. Na ptujskem gradu so si ogledali razsta- vo Narodne galerije iz Ljubljane z naslovom NEVIDNE ^RANI VIDNE UMETNOSTI. Ogled je potekal v delovnem vzdušju, učenci so reševali delovne liste, pri tem pa gledali tudi fil- me o slikarskih tehnikah. Razstavo so si ogledali še učenci osmih razredov. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • Učenci plesne skupine in pevskega zbora se v teh dneh pripra- vljajo na nastop od slovenskem kulturnem praz- niku. VELIKA NEDELJA • V torek so učenci ra- zredne stopnje prisluhnili koncertu, ki gaje izva- jala PRO MUSICA TIBICINI; med glasbeniki je tudi dirigent mariborske opere Simon Robin- zon. SREDIŠČE OB DRAVI • V poneliek je bil za starše učencev prvih in drugih razredov DAN ODPRTIH VRAT. Po končanem pouku so si skupno še ogledali filme, in ker je bil minuli po- nedeljek prvi po praznikih, so bile za vse razrede organizirarje se govorilne ure. ROMAZ PRI ORMOŽU • Minuli petek s o imeli učenci od 5. do 8. razreda naravoslovni dan na temo zdravstvena vzgoja. V torek pa so prisluhnili koncetu »S flavto skozi stoletja«. Butaicl med nami Lutkovna sekcija DPD Svobo- da iz Slovenske Bistrice je pri- pravila v petek zvečer v kinodvo- rani premiero lutkovne igrice za otroke in odrasle BUTALCI MED NAML Sediš takole med but... par- don — med publiko in zreš na lutkovni oder, kjer lutke modru- jejo to in ono. Pa se skloniš k so- sedu in ga vprašaš, kako je na- slov tega, kar gledamo na odru. »Butalci med nami«. Pa si mi- sliš, kje neki so Butalci, saj ven- dar ne vidim nikjer nobenega. Pomiriš se, češ saj je to samo na- slov. Naslov gor ali dol, v vsakem od nas je vendarle košček butal- ca, razlika je samo v njegovi veli- kosti. Skratka, vsak naj si vzame, kolikor mu pripada, ostanek bo- do dobili drugi. Butalstvo je v nas, to je tudi edina dediščina, na katero lahko računamo. Eni z njo dobro shajajo, eni se je sra- mujejo, drugi pa tuje butalstvo izkoriščajo. Takšno je pač življe- nje. Bičati druge — to je tisto pravo; zazreti se sam vase — le zakaj, saj jaz vendar nisem tak- šen. Lutkovna igrica za odrasle in otroke BUTALCI SO MED NA- MI je trilogija kratkih igric, kjer vam vsaka pove in prikaže del našega vsakodnevnega življenja, od najbolj navadnih neumnosti, ki jih zagrešimo takole mimogre- de in ki nam popestrijo življenje, do skrajno nemogočih situacij, ki zavedejo tudi nas same. »Če boste po naključju zavili kje mimo in se znašli pri nas — pred lutkovnim odrom, ne bodi- te presenečeni, če se vam bo zde- la kakšna lutka znana. Nič hučle- ga, to je še bolj privlačno,« so med drugim povedali člani lu- tkovne sekcije, ki se trudijo biti z igrico prepričljivi. Nastopajo Aleš Negovan, San- dra Šljivar, Tina Smogavec, Ma- tevž Gregorič, Miran Babič in Maja Pušnik. Nepogrešljivi pri lutkovni igrici so še Mojca Tišler, Helena Tišler, Vinko Pozeb, Zlat- ko Verzelak in Dana Krajnc. Delo je priredba BUTALCEV Frana Milčinskega, vsaka po- dobnost med igro in resničnim življenjem je zgolj naključna (ali pa namerna). Repriza lutkovne igre bo 17. f^ebruarja v kinodvo- rani Slovenska Bistrica. Vida Topolovec 2 BOGOVI RIMSKE POETOVINE Med I. in 4. stoletjem je imela rimska Poetovina dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro- manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni- ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika, častili so najra- zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki Jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografi- je: Bine Kovačič. JUPITER (nadaljevanje) Jupiter ni bil le najvišji med nebeškimi bogovi, ampak je bil zaščitnik vsega rimskega ljudstva in še posebej rimske države. Nanj so se obračali s prošnjami funkcionarji vseh stopenj, od mestnega uradnika do cesarja. Uradno je bil čaščen kot Jupiter, Najboljši in Največjr (luppiter Optimus Maximus, kar je v po- svetilnih kamnih običajno izkle- sano s kratico lOM). Takšnih posvetil je v Poetovioni tudi naj- več, na primer starša Julij in Sal- vija prosita lOM za zdravje Vale- rija, ki je bil član poetovionskega mestnega sveta, arhitekt, blagaj- nik in vršilec dolžnosti mestnega sodnika. Iz mesta nam je pozna- no posvetilo provincialnega pro- kuratorja Zgornje Panonije, Marka Antonija Rufma, ki je dal postaviti kamen lOM in geniju cesarja, verjetno Komoda. Oba kamna si lahko ogledate v lapidariju Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ze gornji napis nam kaže, da je bilo čaščenje Jupitra in cesarja povezano, tako kot je bil Jupiter vladar na nebu, je bil cesar vla- dar na zemlji. Cesar in cesarska družina sta bila pod njegovo za- ščito, cesar pod Jupitrovo, cesa- rica pod Junonino. Posvetilni kamni cesarju so zato večkrat okrašeni z reliefom Jupitra. V Poetovioni na primer kamen, ki ga je dal postavit osvobojenec Junijan, pomočnik pisarja pro- vince Zgornje Panonije: lOM za zdravje in zmago cesarja Septi- mija Severa (glej sliko). Jupiter je prikazan gol s svojimi atributi: vladarskim žezlom v levici ter strelo in bliskom v desnici. Reliefna upodobitev Jupitra s posvetilnega kamna cesarju Septimiju Severu. Konec 2. ali začetek 3. stoletja. Ptuj — Prešernova ulica. 6 - OD TU IN TAM 16. januar 1992 - TEDNIK Zimsko usposabljanje vinogradnikov Pri Društvu vinogradnikov Jeruzalem, ki združuje številne vino- gradnike z območja ormoške, ljutomerske in ptujske občine, so se v začetku decembra pričela predavanja za vinogradnike, kletarje in sad- jarje. Teme se navezujejo na muhasto letino 1991. Govorili so že o ob- delavi vinogradov, prizadetih po toči, problematično je zorenje vina letnika 1991 ter nega starega vina, letnika 1990. Po letošnji obilni toči bodo morali številne vinograde obnoviti; tudi to je ena izmed tem zimskega usposabljanja. Prihodnjo nedeljo bodo vinogradniki prisluhnili negi vin poseb- nih kakovosti ter vinski zakonodaji, predavala bo dr. Slavica Šikovec. V programu so si vse tja do aprila zapisali teme, ki so aktualne v teh mesecih in letnem času. Nekaj tem so namenili sadjarjem, pripravljajo pa tudi enodnevni seminar za mlade kletarje — tečajnike 1990, kjer bo potekal tudi tečaj za degustiranje vina. Predavanja opravljajo priznani domači strokov- njaki in iz kmetijskega zavoda Maribor. V zimskem času opravljajo tudi številne društvene aktivnosti. Ko- nec'decembra so pripravili okroglo mizo na temo slovenski vinski ko- zarec oziroma izpeljanko iz že nagrajenih primerov. Februarja bodo imeli letni občni zbor in tretji vinogradniški ples. Vse skupaj bodo sklenili s 16. praznikom vina v Podgorcih in z dvema strokovnima ekskurzijama. Vida Topolovec Marija Plohi, frizerka na Polenšaku Polenšak je znan turistični kraj. Najbolj znan je po prazniku žetve in razstavi kruha in pogač. Turistični delavci tega kraja si najbolj želijo, da bi čim prej prišli do turističnih postelj in tako tudi do stacionarnih gostov. Na to, da bodo nekoč poleg izletniškega turizma imeli tudi go- ste, ki bodo bivali pri njih več dni, se že sedaj pripravljajo. Nov in hkrati prvi frizerski salon je že ena izmed dejavnosti, kijih vsak, ki se želi v tu- rizmu uveljaviti, mora imeti. Marija Plohi, doma iz Ritmer- ka v krajevni skupnosti Podgor- ci, je v kletnih prostorih stano- vanjskega bloka v neposredni bližini turističnega doma na Po- lenšaku 2. Decembra lani odprla ličen frizerski salon. Ob odprtju ga je blagoslovil brat, kaplan Marjan Plohi. Prej je nova zaseb- nica delala v frizerskem salonu Marica v Moškanjcih. Po konča- nem pripravništvu je ostala brez zaposlitve, zato je šla v obrt. Lo- kal si je uredila in opremila sa- ma. Po več kot mesecu dni dela na svojem je več kot zadovoljna. Odprto ima vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljka, ob so- botah pa od 8. do 13. ure. Želi si, da bi imela čim več obiska in da bi bile stranke zadovoljne. MG Marija pri delu. (Posnetek: Lau- ra, Gorišnica) O pretoku vina V letu, ki je za nami, smo imeli obilo težav s pridelavo grozdja. Pestili so nas bole- zni, toča in neugodno vreme v času dozorevanja. Vino- gradniki-kletarji, ne uničite svojega truda v kleti s površ- nim ravnanjem z vinom, ki je živo, saj se rodi, raste in do- zori. Zato ga moramo nego- vati in v kleti večkrat pokuša- ti. Že ob najmanjši napaki moramo takoj reagirati in vi- no pretočiti. Mlado vino zahteva na- slednje ukrepe: — zaščito pred oksidacijo, — biološko stabilizacijo, — ločitev od usedline (droži). PRVI PRETOK opravimo 2 — 4 tedne po končanem vre- nju. Če želimo doseči biolo- ški razkis, prvič pretočimo šele 4—12 tednov po konča- nem vrenju (želimo znižati grobo jabolčno kislino). Pre- tok pomeni, da vino ločimo od usedline-droži. Pri mdštu, ki smo ga razsluzili (pretok po 24 urah), so droži sesta- vljene pretežno iz ostankov kisovk. Droži nerazsluzenega mošta pa vsebujejo: ostanke škropiv, zemlje, dele jagod- nih kožic, pečke, kvasov- ke . . . Mlado vino čimprej preto- čimo, da se izognemo raznim napakam, ki so posledica razpada droži. Zato opravi- mo prvi pretok čim prej, to je 2 — 4 tedne po končanem vre- nju. Najpogostejši napaki mla- dega vina sta: — vonj po gnilih jajcih — BEKSER: Ce ga ugotovimo. vino takoj zračno pretočimo skozi cedilo ali na metlo, da se močno speni ter tako pre- zrači. Žveplamo z enim tra- kom na 100 1, če pa nismo uspeli, pa zračni pretok po- novimo čez 7—14 dni, vdn- dar takrat žveplamo s 1/2 traka na 100 I. — oksidacija — PORJA- VENJE VINA: Ko mošt od- vre, moramo mlado vino kontrolirati na obstojnost z zračnim testom. Če vino v kozarcu po 24 urah spremeni barvo — porjavi, ga moramo takoj pretočiti in žveplati z enim trakom na 100 1. DRLGI PRETOK opravi- mo 4 -6 tednov po prvem pretoku, in sicer brez prisot- nosti zraka. Zdravo vino nor- malno žveplamo z enim tra- kom na 100 1. Čas drugega pretoka je približno ta mesec, odvisno od tega, kdaj smo prvič pretakali. Primerno je, da pred drugim pretokom napravimo analizo vina, da ga pravilno žveplamo. POZOR! Pazimo na čisto- čo posode in kleti, vino stal- no poskušamo in ga že ob najmanjši napaki pretočimo ne glede na čas prvega ali drugega pretoka. Ce napake ne poznamo, se posvetujmo s strokovnjaki v vinski kleti ali pri svetovalni službi. Miran Reberc Evropa v stilu dunajske kavarne Od 2. decembra prejšnjega leta ima gostilno Evropa v najemu Marjan Mesarič. V gostinstvu de- la že dolgo, dal je »skozi« razli- čne lokale — od kolodvora do ho- tela kategorije A. Nazadnje pa je delal kot vodja recepcije in opra- vljal komercialne posle v Ptujskih toplicah. »Najem Evrope je zame mo- čan izziv v osebnem in poslov- nem pogledu. Poskušal bom iz lokala, ki ima in je imel bogato preteklost, narediti to, kar je bil nekoč — kavarno v dunajskem stilu. Prizadevam si, da bi lokal pre- uredil v najkrajšem času. Vse je odvisno od tega, ali bom lahko zagotovil potrebna finančna sredstva. Preureditev lokala je povezana z ogromnimi vlaganji. Denar naj bi zagotovil z ugod- nimi krediti, lastnimi sredstvi, pogovarjam pa se tudi z občin- skimi možmi. V gostilni Evropa so gostom na voljo poleg najrazličnejših pijač, kave in drugega malice in kot novost abonentska kosi- la. Kuhinja je po novem odpr- ta cel dan, tako da gostje lahko dobijo tudi večerje. Dvanajst zaposlenih se za goste trudi od 6.30 ure do 22., ob nedeljah od 8. do 21. ure. December je za gostince in trgovce po navadi dober me- sec. Marjan Mesarič pravi, da pa bo že v tem mesecu kriti- čno, saj so denarnice prazne. Upa, da se bo kot gostinec ob- držal, čeprav je konkurenčni boj hud, pa tudi stroški najem- nine so visoki, prav tako drugi stroški. Zato se je za začetek dela v Evropi odločil za manjše naložbe, ki niso visok strošek. Zato pa bo toliko vecji zalogaj ureditev kavarne v dunajskem stilu. Arhitekti načrte o pre- ureditvi že snujejo, in če bo de- nar, bodo dela hitro stekla. Si- cer pa bo potrebno počakati na jesen oziroma začetek prihod- njega leta. Ne gre prezreti, da gre za investicijo, ki je bivše družbeno gostinstvo ni zmoglo. MG Marjan Mesarič (Posnetek: OM) TEDNIK - januar 1992 ŠPORT — 7 Zlom favoritov Klub borilnih veščin F*tuj je zadnje dni leta 1991 organiziral občinsko prvenstvo v semikon- taktu za pionirke, pionirje in čla- ne. Tekmovanje je bilo v osnovni šoli Olge Meglič v Ptuju in si ga je ogledalo lepo število privržen- cev borilnih veščin. Tekmovalo je 35 pionirjev, 7 pionirk in 14 članov. Borci so prikazali lepe boje, žal pa so neupravičeno manjkali nekateri najboljši, pred- vsem Bine Pernat in Leon Kau- čevič, ki bosta svojo odsotnost morala strokovnemu vodstvu še obrazložiti. Značilnost tekmovanja je bil pravi zlom favoritov, ki so na tekmovanjih širom države dose- gali najboljše rezultate. Tako sta se že pred finalom poslovila od tekmovanja republiška prvaka Sebastian Zinrajh in Boštjan Zaj- šek, ki sta si tokrat vse premalo prizadevala in preveč taktizirala, ter Boštjan Murat. Enaka usoda je doletela tudi člana Branka Fidlerja. Prav prijetno so prese- netili tekmovalci: Maja Ozmec, Toni Mileta, Milko Panikvar in mala Vesna Pavlica. Suvereno je zmagala v vseh dvobojih Barba- ra Murat, ki je edina ponovila lanskoletni uspeh. Rezultati: Pionirji — do 27 kg: 1. Tomi Mileta, 2. Vesna Pavlica, 3. Ma- tej Murat; do 35 kg: 1. Barbara Murat, 2. Matej Serdinšek, 3. Andrej Vindiš; do 42 kg: 1. Maja Ozmec, 2. Matej Bombek, 3. Boštjan Murat; do 50 kg: 1. Damjan Kaučevič, 2. Dani Lo- zinšek, 3. Boštjan Zajšek; nad 50 kg: I. Dejan Pevec, 2. Mihael Li- čen, 3. Simon Fras. Pionirke: 1. Klavdija Hrenko, 2. Katja Belšak, 3. Janja Pihler. Člani — do 60 kg: Damjan Kmetec, 2. Boris Šijanec, 3. Sa- mo Kralj; do 70 kg: 1. Branko Pečar, 2. Mladen Delin, 3. Damir Polajžar; nad 70 kg: Milko Pani- kvar, 2. Rado Kajsberserger, 3. Miran Haklan. Na tekmovanju so sodili do- mači sodniki: Sitar, Pavlica, Fid- ler in Zinrajh. Zvone Zinrajh Na Ptuju vrhunska gimnastika? GIMNASTIKA Množični program gimnastike je eden izmed splošnih programov, ki so sestavni del projekta GIM- NASTIKA 2000. Nosilec progra- ma je Gimnastična zveza Sloveni- je — odbor za množičnost. Mno- žični program je enoten za šolska športna društva, telesnovzgojna društva Partizan in gimnastična društva. Obsega športno gimna- stiko, akrobatiko, skoke z male prožne ponjave, skoke na veliki prožni ponjavi in športno ritmično gimnastiko. Gimnastična zveza Slovenije organizira vsako leto v vseh dejavnostih slovenska prven- stva. Najboljši pionirji in pionirke Gimnastičnega društva Ptuj se že vsa leta udeležujejo tekmovanj v mnogoboju in akrobatiki in dose- gajo odlične rezultate posamezno in ekipno. V programu GIMNASTIKA 2000 imajo pomembno vlogo tu- di posebni programi — selekcije, to pa pomeni vrhunski tekmoval- ni šport. V Gimnastičnem dru- štvu Ptuj smo se do sedaj ukvar- jali samo z množično gimnasti- ko, v sezoni 90/91 pa smo začeli načrtno delati z deklicami, stari- mi sedem let. V sodelovanju s Fakulteto za šport in GZS smo v prvih razredih osnovnih šol iz- vedli testiranje za gimnastiko po- membnih motoričnih sposobn . sti in antropometričnih mer. Te- stiranje je potekalo v okviru ra čunalniško podprtega sistema za četnega izbora in usmerjanja otrok v športno gimnastiko. Osemletne deklice se letos pri- pravljajo za tekmovanja v II. se- lekciji. Na podoben način smo izbrali deklice tudi oktobra lani. Zdaj že pridno trenirajo tri krat uro in pol. Letos bodo tekmova- le v I. selekciji. V soboto smo v Športni dvora- ni Center izvedli skupni trening s tekmovalkami TVD Partizan Stu- denci iz Maribora. Zraven tre- ninga na posameznih orodjih je bil velik poudarek tudi na razvo- ju moči in baletni pripravi. Zah- teve vrhunske gimnastike so ta- ke, da morajo biti tekmovalke iz- redno dobro telesno pripravlje- ne. Dobra telesna pripravljenost je eden pomembnih pogojev za izvajanje pravilne tehnike na orodju, njeno pomanjkanje pa je pogosto lahko vzrok poškod- bam. Baletna priprava je v špor- tni gimnastiki izredno pomemb- na, zato že sedemletne deklice uvajamo v svet baleta in plesa, pa čeprav to še ni pravi ples. To so predvsem vaje za pravilno dr žo telesa, rok, nog, glave, navaja- nje na sproščanje in napenjanje posameznih mišic in podobno. Skupni trening je uspel, po po- čitnicah pa načrtujemo podoben trening še v Rušah in Mariboru. Pri analizi treninga smo ugotovi- li, da v obeh društvih dobro de- lamo, da pa so tekmovalke iz Maribora hitreje napredovale predvsem zato, ker imajo trening štirikrat na teden po dve uri in pol. Ugotovili smo tudi, da ima- mo na Ptuju nekaj zelo perspe- ktivnih tekmovalk, ki bi ob kvali- tetnem večkratnem treningu lah- ko hitro napredovale. V marcu se bodo za te deklice začela prva prava tekmovanja, eno tudi na Ptuju. V petek, 17. januarja, pa člani GID Ptuj vabijo vse, ki jih zanima gimnastika, da si ogledajo nastop, ki bo ob 18. uri v S^portni dvorani Center. Predstavili se bodo ciciba- ni, pionirji in pionirke na presko- ku, bradlji, gredi, parterju, drogu in mali prožni ponjavi. B. L. Drava zopet pri vrhu JUDO Slovenski judoisti so se že tre- tji konec tedna v novem letu po- novno zbrali na eni mnogih te- kem, ki jih čakajo v novi sezoni 1992. Tekmovanje za naslove Pohor- skega bataljona, 23., je v spomin na zadnji boj tega bataljona. Le- tos je bil turnir mednaroden, saj so poleg slovenskih nastopali tu- di predstavniki sosednjih držav — Hrvaške (Mladost) in Avstri- je. Nastopilo je 80 mladincev in 91 članov iz 20 klubov. Po novih kriterijih Judo zveze Slovenije je turnir vključen v točkovanje po- sameznikov za uvrstitev v sloven- sko reprezentanco. Sodelovala sta tudi predstav- nika iz Ptuja — Drava ter Goriš- nica. Uspešnejši so bili tekmo- valci iz Drave. V ekipnem seštev- ku pionirske, mladinske in član- ske konkurence so osvojili tretje mesto za Impolom in Ivom Reyo iz Celja, pri mladincih so osvojili drugo mesto za mladinci iz Iva Reye ter pred Impolom, ki je os- vojil tretje mesto. Najuspešnejši iz ekipe Drave v mladinski kon- kurenci so bili: Dejan Vogrinec, ki je osvojil prvo mesto v katego- riji do 46 kg, v soboto pa že prvo mesto med pionirji v kategoriji do 42 kg, Sebastian Kolednik (prvo mesto do 49 kg) ter Črto- mir Munda v kategoriji do 55 kg, medtem ko je Gregorc osvojil tretje mesto do 77 kg. V članski konkurenci je ekipo Drave v kategoriji do 60 kg predstavljal Rajko Harter in os- vojil peto mesto, Boris Seneko- vič v razredu do 65 kg 9. mesto, Filip Leščak je v kategoriji do 86 kg osvojil prvo mesto, Andrej Murko pa v supertežki kategoriji tretje mesto in bronasto medaljo. Za Dravo sta nastopila še Bošt- jan Dobavišek in Mladen Toma- žič, a sta že v kvalifikacijah iz- padla. Manj uspešni so bili predstav- niki Gorišnice. V pionirski kon- kurenci sta Denis Rus in Boštjan Vinkovič v kategoriji do 31 kg osvojila tretje mesto. Med mla- dinci je Marko Petek osvojil v kategoriji 70 kg drugo mesto, Bezjak 3., Kovačec pa tretje do 59 kg. Edino medaljo v članski konkurenci je dosegel Miran Plošinjak, ki je bil tretji do 95 kg. Po končanem tekmovanju je bilo poravljeno tudi žrebanje za nastop v interligi, ki se prične s I. kolom 15. februarja. Jože Fajs S kurenti na lisico Smučarski klub Ptuj in skupina ptujskih kurentov bosta v so- boto organizirala brezplačen prevoz za tiste, ki želijo skupaj z nji- mi bodriti smučarke na tekmovanju za Zlato lisico na Pohorju. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred občinske stavbe na Srbskem tr- gu. SHOTOKAN KARATE KLUB JOŽE LACKO PTUJ Uspešna sezona 1991 v SKK Jože Lacko je letos treniralo 112 članov in članic. Treninge smo imeli vsak torek in četrtek od 18. do 21. ure v OŠ dr, Ljudevita Pivka. Začetnike sta vodila Saša Ceh (1. kyu) in Andrej Cafuta (1. kyu), člane pa Silvo Vogrinec (2. DAN). Tekmovalna sezona 1991 je bila doslej najuspešnejša, saj smo z republiških in re- gijskih prvenstev prinesli kar 7 medalj. Med člani je najboljše rezulta- te dosegel Andrej Cafuta. Na dr- žavnem prvenstvu je bil v srednji kategoriji 6., na regijskem pa 2. V absolutni kategoriji je na reg. prvenstvu osvojil 5. mesto, na občinskem pa 1. mesto. V katah je v Trbovlju na 19. turnirju TI- KA zasedel 6. mesto. Obenem se je zelo izkazal v ekipnih nasto- pih, kjer je dosegel same zmage. Saša Čeh je na reg. prvenstvu v poltežki kategoriji osvojil 3. mesto, v absolutni pa 6. Izvrstne rezultate je pokazal v ekipnem delu, zato je res škoda, da se ni bolj posvetil posameznim nasto- pom. Drago Furek je na reg. prven- stvu v srednji kategoriji zasedel 3. mesto, v absolutni pa 7. V veli- ko podporo je bil ekipi, z več tre- ninga pa bi njegovi rezultati lah- ko bili še boljši. Aljoša Horvan se je po dolgo- trajni bolezni vrnil v klubske vr- ste in navdušil s svojim nasto- pom na občinskem prvenstvu, ko je v katah osvojil 1. mesto. Med članicami se je najbolje izkazala Sonja Žumer, ki je na državnem in r^. prvenstvu v srednji kat. osvojila 2. mesto, kar je obenem najboljši ženski rezul- tat v 16 letih ptujskega karateja. Na pokalu Jožeta Lacka v Ptuju je v absolutni kat. zasedla 3. me- sto, isti rezultat pa ponovila na občinskem prvenstvu v borbah mešano (člani in članice). Liljana Vogrinec, ki je začela trenirati karate šele letos, je na občinskem prvenstvu v katah že osvojila 1. mesto, kar ji obeta le- pe rezultate v prihodnje. Med kadeti je najboljši rezul- tat dosegel Borut Tement, ki je bil 3. na državnem in reg. prven- stvu v lahki kat. To je doslej ne- ponovljivi dosežek kadetskega karateja v Ptuju. V klubu trenirata še dva obeta- vna kadeta: Gorazd Grula, ki je bil na občinskem prvenstvu 2. v katah in 5. v borbah, ter Sebasti- jan Strmšek, ki je na OP zasedel 3. mesto v katah in 6. mesto v borbah absolutne kategorije. Med starejšimi pionirkami se je najbolje odrezala perspektivna Lidija Cafuta, ki je na OP v ka- tah osvojila 2. mesto med člani- cami in v Trbovlju na 19. turnir- ju TIKA v katah 5. mesto. Ob mlajših pionirjev se je naj- bolje izkazal Igor Surič, ko je na OP zmagal v katah. Boris Bušlje- ta je zasedel 2. mesto. Med mlaj- šimi pionirkami se je najbolje uvrstila Valerija Breznik — 3. mesto na OP v katah. V ekipni konkurenci borbe sanbon shobu smo se kvalificira- li v vzhodno slovensko ligo, ven- dar zaradi pomanjkanja finan- čnih sredstev nismo mogli nasto- piti. Na začetku leta smo v Mari- boru na turnirju Borisa Kidriča zasedli 2. mesto, na pokalu J. La- cka v Ptuju pa 4. mesto. Na tur- nirju TIKA Trbovlje smo v novi disciplini demonstracije borilnih veščin zasedli 4. mesto. Veščino mečevanja iai-do so takrat prika- zali Silvo Vogrinec, Andrej Cafu- ta in Liljana Vogrinec. Za ekipo so v borbah nastopi- li: Saša Ceh, Adrej Cafuta, Dra- go Furek, Borut Tement, Branko Rodošek, Sebastijan Strmšek in Gorazd Grula. Najmlajši član SKK Jože Lac- ko je letos David Karahasanovič (7 let), kar dokazuje, da je karate res primeren za vse starostne skupine — od 7 do 77 let. V letošnji sezoni smo organizi- rali 2. izpitni polaganja za karate nazive, III. turnir za pokal J. La- cka, seminar karateja pod vod- stvom Ljuba Javorška (5. DAN) in 3. seminarje aikida — goloro- ke samoobrambe pod vodstvom Silva Vogrinca. Udeležili smo se več seminarjev karateja, ki so jih pripravili KZS, Dušan Dačič (5. DAN) in L. Javoršek. SKK Jože Lacko je član KZS (Karate zveze Slovenije) in s tem največje karate organizacije v svetu WUKO. Obenem smo letos pristopili k WKSA — Svetovni karate shotokan akademiji, ki jo vodi legendarni Taiji Kaze (9. DAN). S tekmovalno sezono 1991 smo nadvse zadovoljni in v pri- hodnje upamo na še boljše rezul- tate. Letos se je v klubu menjala celotna generacija karateistov, kar se ponavadi zgodi vsaka štiri leta. Nova generacija je že zaslu- žna za boljše uspehe, kar je po- sledica ustreznejše motivacije in doslednejšega dela. Drava na pripravah Večji del članske ekipe Roko- metnega kluba Drave je izkoristil ugodne pogoje in je prek agenci- je Štajertours na večdnevnih pri- pravah v Češko-slovaški federa- ciji, v bližini Olomouca, kjer na- črtujejo tudi nekaj prijateljskih tekem. Drugi del ekipe vsako- dnevno trenira v ptujski dvorani Center. 1. k. Proglasitev najboljših za leto 1991 v petek, 24. januarja, bo v športni dvorani Mladika progla- sitev najboljših športnikov, špor- tnic in ekip ptujske občine za le- to 1991. Izbor bo posebna žirija opravila v tem tednu. 1. k. MALI NOGOMET V soboto kadetski turnir Nogometni klub Drava bo v soboto popoldan v športni dvo- rani Center izvedel drugi med- narodni kadetski turnir Prija- teljstvo 92. Nastopile bodo slovenske in hrvaške ekipe, med njimi HAŠK Gradjanski iz Zagreba in Oiimpija iz Lju- bljane ter lanski zmagovalec, reprezentanca Medjimurja. Program bodo popestrili s tek- mo ženskih ekip, ki jo bodo začeli ob 17. uri. Začetek ka- detskega turnirja je napove- dan za 13. uro, trajal pa bo do večera. 1. k. ŠAH Odprto prvenstvo Ptuja šahovsko društvo Ptuj bo izvedlo odprto prvenstvo Ptuja. Potekalo bo devet kol od 24. januarja do 2. februarja od 16. do 22. ure, ob sobo- tah in nedeljah pa od 14. do 20. ure. Pravico nastopa imajo vsi šahisti z najmanj 1. kategorijo. Zmagovalec osvoji naslov prvaka Ptuja za leto 1992, najboljši član, članica in mladinec Šahovskega društva Ptuj pa naslov društvenega prvaka za leto 1992. Nagradni sklad je 35.000,00 SLT; denarne nagrade prejme prvih pet uvrščenih, prav tako najbolje uvrščena članica in mla- dinec, društveni prvaki v posa- mezni kategoriji pa še pokale. Za prvenstvo je že sedaj veliko zanimanje, saj bo po daljšem ča- su zaigral tudi MM Danilo Po- lajžer, ki si glede na osvojene ra- tinške točke trneutno deli 1. me- sto v Sloveniji. Nastopili bosta trenutno najboljši slovenski igralki, članska državna prvaki- nja Anita Ličina in olimpiade leta 1990 v N. Sadu Narcisa Mihevc (obe sta kandi- datki za letošnjo olimpiado na Filipinih), 4. do 6. z državnega prvenstva mladincev Matjaž Plajnšek in številni drugi z do- mačega društva in okolice. Na prvenstvu, ki bo v prostorih ša- hovskega društva Ptuj v Muršiče- vi ulici, bo možno osvojiti naslov mojstrskega kandidata, sodniški del pa bosta opravila Nandi Zu- pančič in Martin Majcenovič. Vabljeni. Silva Razlag Matjaž Planjšek odličen na prvem državnem prvenstvu Letošnja prva državna šahovska prvenstva Slovenije so bila iz- redno uspešna za ptujske šahiste. Odlično je pričela Anita Ličina, uspeh je dopolnila Narcisa Mihevc, prav zadnje dni lanskega leta pa so uspešne nastope Ptujčanov zaokrožili mladinci na 1. državnem pr- venstvu. Najboljši je bil ponovno Matjaž Planjšek, ki si je delil 4. do 6. mesto. To je vsekakor izreden uspeh, če vemo, da je Matjaž še pio- nir in je uspeh dosegel v izredno močni konkurenci starejših naspro- tnikov. Matjaž je v devetih kolih dvakrat izgubil, trikrat remiziral in štirikrat zmagal ter zbral 5,5 točk. Polovico možnih točk (4,5) je zbral Robert Roškar, ki je moral prav v zadnjem kolu priznati premoč klub- skega prijatelja Matjaža. Nekoliko pod zmožnostmi je igral Saša Pre- log, vendar se pri njem pozna, daje v lanskem letu nastopal nekoliko manj. Vsi ti in še drugi rezuhati ptujskih mladincev potrjujejo pravil- nost načrtnega dela v društvu in prav gotovo bo Matjaž eden prvih, ki bo posegel po naslovu M K. Silva Razlag Janko Bohak — prvak za leto 1991 Hitropotezniki so končali tekmovanja za leto 1991. Na novoletnem turnirju, kije spadal še med turnirje za leto 1991, se je ponovno zbralo veliko število ljubiteljev te šahovske »discipline«. Na lanskih dvanajstih turnir- jih je vse leto sodelovalo 36 šahi- stov, povprečno 14 na turnir. Med zmagovalce so se vpisali Bohak štirikrat (enkrat delil 1,—3. mesto), Kneževič dvakrat, Robert Roškar in Marko Podvrš- nik trikrat (enkrat sta si delila L—3. mesto) ter po enkrat Čič, Iljaž in Šeruga. V vodstvu so se memavali Kneževič, Iljaž, Šeru- ga, Čič in Bohak. Slednji je prev- zel vodstvo štiri kola pred kon- cem in ga ni več izpustil. Zmago- valec za leto 1990 Jože Čič je moral priznati premoč Janka Bo- haka, ki je prejel pokal kot zma- govalec novoletnega turnirja in celoletni zmagovalec. Pokale sta prejela še Jože Čič ter Igor Iljaž. Prvih pet je prejelo knjižne na- grade, posebno nagrado pa še najboljši mladinec Robert Ro- škar in najboljša članica Anita Ličina. Vsi udeleženci novoletne- ga turnirja so prejeli bogate praktične nagrade. Za vztrajnost in udeležbo na vseh dvanajstih turnirjih je prejel posebno nagra- do še Boris Žlender, posebej pa še najmlajši udeleženec novolet- nega turnirja, 13-letni Gregor Podkrižnik. Končni vrstni red za leto 1991: 1. Bohak 158,5 (10), 2. Čič 136,5 (10), 3. Iljaž 96 (10), 4. Šeruga 85,5 (10), 5. Žlender 72,5 (10), 6. Robert Roškar 70 (9), 7. Zlatko Roškar 61,5 (10), 8. Kneževič 55 (5), 9. Reberc 40 (4), 10. Težak 36,5 (6). Silva Razlag Uspešni strelci Slovenski strelci s standardnim zračnim orožjem so imeli več tek- movanj. V prvem kolu slovenske lige s standardno zračno pištolo je druži- na Jožeta Lacka osvojila tretje mesto, najboljši rezultat pa je dosegel njen član Alojz Trstenjak. V ekipi sta bila še Ludvik Pšajd mlajši in Slavko Ivanovič. Članice Majda RaušI, Mateja Rep in Mateja Roz- man so bile prav tako tretje, Raušlova pa med posameznicami četrta. Trstenjak je zmagal tudi na tretjem preglednem tekmovanju in se uvrstil v državno reprezentanco za nastop na mednarodnem turnirju v Miinchnu. Raušlova je uvrstitev zgrešila le za las. Družina Jožeta Lacka je s tremi ekipami nastopila tudi na medna- rodnem turnirju v Postojni. Člani in članice so bili tretji, mladinci pa deseti. Med posamezniki je bil Trstenjak drugi, Raušlova pa peta. S. Ivanovič Na najvišjih vrhovih kontinentov v torek, 21. januarja, ob 18. uri bo v Srednješolskem centru (dvorana za odrom) zelo zani- mivo predavanje z diapozitivi in glasbo. Gost bo svetovno uveljavljeni alpinist Viki Gro- šelj. Pričaral vam bo šestletno potovanje od tihomorskih obal Avstralije prek otožnih ruskih ravnih, vročega ledu Afrike, sa- motne Aljaske in skrivnostnih Andov do nezemsko visokih snegov Himalaje, kjer so bo- žanstva resničnost, ljudje pa le privid! Ne zamudite izjemne priložnosti! Viki Grošelj 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 16. januar 1992 - TEDNIK Ustanovitev fundacije dr. Antona Trstenjaka Osrednji dogodek sobotnega srečanja Priekor iz vsega sveta, ki je potekalo v hotelu Radin v Radencih, je brez dvoma ustanovitev fundacije dr. Antona Trstenjaka. Namen te ustanove je podeljevati štipendije naj- bolj nadarjenim ustvarjalnim ljudem za podiplomski in izjemoma tudi diplomski študij ter razvoj založniške, raziskovalne, kulturne in umetni- ške dejavnosti, ki so vezane na Priekijo. Poleg ustanoviteljev (duhovna očeta sta mag. Milan Lovrenčič in dr. Ludvik Toplak, oba iz Ljubljane) so veliko razumevanja pokazali tudi dr. Jože Osterc, dr. Peter Tancig in dr. Peter Vencelj. To naj bi bil tudi prispevek za hitrejši gospodarski in kulturni raz- voj občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Lenart in Ptuj, kar je bila tudi osrednja tema okrogle mize o Priekiji, kjer so prišli do ugotovitve (ki pa ni več nova), da je v tem času pri nas znanje še vedno vrednota brez prave vrednosti Na prvem srečanju Prlekov, ki je potekalo 23. novembra 1989. leta v Ljubljani in je imelo zna- čaj simpozija, so o Prlekih in nji- hovih značilnostih govorili števil- ni akademiki — Prleki. Sprejeli so sklepe o razvoju infrastruktu- re, ekološki zaščiti, pospeševanju pridelave zdrave hrane in še zla- sti o prosvetni in kulturni preno- vi teh krajev. Pobudi, da je po- trebno Priekijo tudi prosvetno in kulturno prenoviti, se je prvi odzval akademik dr. Anton Trste- njak z ustanovitvijo fundacije za štipendiranje najbolj nadarjenih mladih ustvarjalcev, motiviranih za hitrejši razvoj tega območja, ki bi s svojo ustvarjalnostjo in novim znanjem oplajali in plemenitili Priekijo. Okrogla miza, ki je potekala v hotelu Radin pred uradno raz- glasitvijo fundacije, je izzvenela v vprašanju, ali Slovenija in svet od Prlekov dobivata ne samo materialne dobrine, temveč tudi znanstvenike in druge strokov- njake, Prlekija pa ima od tega bolj malo. V zraku je ves čas okrogle mize viselo vprašanje, ali zna svet (in tudi bela Ljubljana) dovolj ceniti to, kar pride s tega območja. »Vsega danes ne bomo rešili,« je povedal eden izmed razpra- vljalcev. »Mnoge ideje, ki bodo danes povedane, bodo koristne tudi v prihodnje,« je menil aka- demik dr. France Bernik. Slišati je bilo zanimivo misel, češ »vrnimo se k rodni zemlji, ki nam je dala kruha in vina, niče- sar tako invalidnega nismo po- stavili tod, v teh krajih, da bi nas lahko bilo sram, samo nov go- spodarski prijem potrebujemo za prihodnost.« Temu je pritegnil tudi mag. Milan Lovrenčič in poudaril, da so današnje prizna- ne vrednote znanje, pamet in podjetnost. »Poželenje po Evro- pi — to naj bi bil drugačen način življenja, mogoče tudi bolj skro- men, kot ga živimo sedaj.« Dr. Jože Osterc je nekoliko v šaljivi obliki povedal, da se bodo Prleki »kot podskupina Slovencev« ohranili, če bodo znali ohraniti vasi — »žive« vasi, kjer se marsi- kaj dogaja, tudi na športnem in kulturnem področju, ne pa vasi, kjer bodo živeli samo izmozgani kmetje. »Zavedam se izjemnega pomena kapitala, vendar dajem prednost zn:.iju,« je še povedal in dodal, da se moramo vsi, ki nam je kaj do razvoja te pokraji- ne, truditi, da »naša Prlekija ne bi postala smetišče' . Ob-nofiC, ki je razdeljeno na dve regij; ter pet občin, ima vse možnosti za vrop:' i u«neh, le razd; /ibljen. . zak.>tništvo ob- čin ; pi.ireh premagali (dr. Stanko Ojnik: »Preveč smo raz- drobljc i, na" st ne čuje niti do Maribora, kaj šele do Ljublja- ne!«), spodbuditi podjetništvo, zgraditi infrastrukturo in dati mesto tudi znanju. Prav slednjemu pa je namenje- na ustanovljena fundacija dr. Antona Trstenjaka, v katero je ta znameniti Prlek sam prispeval vse prihodke od avtorskih pravic svojih strokovnih publikacij. Materialna baza fundacije šele nastaja. Vanjo je podjetnik mag. Milan Lovrenčič iz Ljubljane vložil 10.000 DEM, ljutomerski Tehnostroj 50.000 tolarjev in Šta- jerski forum iz Maribora 100.000 tolarjev. Izdatno pomoč je že za- gotovila Zveza hranilno-kredi- tnih služb v Ljubljani, prispevali pa bodo tudi drugi: republiško ministrstvo za izobraževanje in raziskovalno dejavnost... Ustanovitev fundacije so ob navzočnosti akademika dr. Anto- na Trstenjaka, ki je 8. januarja praznoval 86. rojstni dan, slove- sno potrdili v Radinovi kongre- sni dvorani, kjer je o slavljencu — teologu, psihologu, filozofu in sociologu govoril akademik dr. France Bernik. Še posebej je poudaril Trstenjakovo misel, da lahko majhen narod z večjimi tekmuje le z znanjem in kako- vostjo. V kulturnem programu, ki je sledil slovesni razglasitvi funda- cije, se je predstavil obetaven mlad prleški violinist Milan Kolbl, ki ga je na klavirju sprem- ljal prof. Andrej Jarc iz Ljublja- ne. Ob tej priložnosti so v eni iz- med dvoran hotela Radin pripra- vili tudi razstavo Trstenjakovih del. V veselem delu večera, ki je bil pod taktirko Zlatka Šugma- na, je dogajanje potekalo v čisti prleščini. Muzika, dobro vino in dobra volja pa so prispevali k vsesplošnemu razpoloženju vseh, ki so se udeležili prireditev Žlahtna Prlekija. Ta bo postala vsakoletna, z njo pa tudi prleški ekspres, ki bo vsako leto pripe- ljal v te lepe kraje Prleke iz »vse- ga sveta«. Tekst in foto: Vida Topolovec Ustanovitelj fundacije dr. Anton Trstenjak in Prleki »vsega sveta«. V vsako vlogo se moraš vživeti... Več kot 70-krat je pred publiko nastopil kot Janez Svetokriški, prav tolikokrat tudi kot Jurij Vcj- dovnik in vsakič je ob tem doživljal majhen stres. Njegova »igralska« kariera se je pričela z vlogo v komediji Matiček se ženi, ki jo je režiral upokoje- ni mariborski režiser Branko Gombač. Ker je sčasoma primanjkovalo denarja za velike projekte in ker je Gonibač v Marku odkril talent za monodrame, sta začela najprej s pridigami Janeza Svetokriškega, I9S9. leta pa se je javnosti predstavil še kot pohorski posebnež Jurij Vodovnik. Oboje je bilo pod strogo, vendar tovariško taktirko Branka Gombača, s katerim sta postala velika prijatelja. Da je v Marku precej talenta, ni potrebno posebej pripovedovati, saj ima že kot gradbenik velik smi- sel za vse lepo. To pove tudi njegova nova hiša, postavljena na majhni vzpetini nad potokom Bistrico, ki daje okolju njegovega doma poseben čar. Mestni hrup pusti tam nekje za grajskim parkom, v njegov dom pa prodira samo nežno šumenje vode. Nekaj bohemskega je v vsej njegovi družini, ki jo zaokrožujeta kuža in mačka, ki natanko vesta, kje je njuno mesto. Še najbolj trdno stoji na tleh žena Zora, ki skrbi za sinove in moževe poslovne knjige, umetnost in »'se lepo pa ni tuje tudi hčerki Vanesi, ki v Gradcu študira umetnostno zgodovino. Koliko časa ste študirali zahte- vno vlogo pridigarja Janeza Sve- tokriškega? Vam je tekst, pred- vsem pa jezik, ki ni nekaj običaj- nega za štajerska ušesa, delal kakšne posebne težave? Marko Cvabte: Polne štiri me- sece. Tekst je bil res zahteven, vendar me je o vsem dodobra poučil Branko Gombač, ki je bil kot režiser izredno strog, vendar zelo tovariški. Da bi mi čas, v ka- terem je živel Svetokriški, še bolj približal, mi je pripovedoval vlo- go pridigarjev, ki so bili v tistem času pri ljudeh zelo priljubljeni, celo tako, da je papež njihovo nastopanje prepovedal. Veliko se je bilo potrebno na- učiti na pamet. Kako ste to zmo- gli? Marko Cvabte: O tem me je spraševalo veliko ljudi, češ kako si se mogel vse to naučiti. Prepri- čan sem, da bi se to zlahka na- učili mnogi, samo nihče ne po- skusi, ker jim pač ni potrebno. Tudi sam sem najprej mislil, da je ves tekst, ki je bil pred mano, velika ovira. Potem sem začel in je šlo. Pač bereš, velikokrat, in ob tem vedno manj potrebuješ knjigo. Videla sem vas na premieri v vi- teški dvorani bistriškega gradu. Moram povedati, da sem se takrat nekoliko bala za vas, kako boste vse zmogli, ker je to velik zalogaj za amaterskega igralca. Marko Cvabte: Preden sem šel skozi vrata, ki vodijo v dvorano, sem imel takšno tremo, da sem mislil, da mi bo počilo srce. Pri- šli so Bistričani, polna dvorana jih je bila, plačali so vstopnice, kaj pa bom jaz, ki prvič v življe- nju počenjam takšno zadevo. Gombač, ki je stal ob meni, je dobro vedel, kaj se z mano doga- ja. Pa me je s kolenom narahlo brcnil v nogo in rekel: — Idi, ka- kor pač bo, pa bo. To me je opo- gumilo. Ko sem začel, in videl, da ljudje poslušajo, da sprejema- jo moje govorjenje in ko je zai- gral na licih ljudi nasmešek in ko je sledil še prvi aplavz, sem se treme znebil in gladko odigral do konca. Janez Svetokriški vam je kot pisan na kožo. Vživeli ste se v nje- gove pridige in njegov čas. Marko Cvabte: Kot sem že omenil, mi je Gombač o tem veli- ko pripovedoval. Povedal mi je tudi o življenju pridigarjev, ki ni- so več oznanjali klasičnega krš- čanstva, temveč je vse mejilo bolj na posvetno življenje. To niso bi- le več pridige v klasičnem pome- nu, v njih je bilo že veliko igre, kar je ljudi še posebej pritegnilo. Svetokriški je bil eden izmed slo- venskih pridigarjev in so ga lju- dje radi hodili poslušat. Z ljudmi je hotel imeti pristne stike, zato je pridigal v domačem jeziku in seveda kasneje te pridige tudi v slovenščini izdal. Ste bili kdaj mogoče pri Svetem križu nad Vipavo, kjer je Sveto- kriški živel In pridigal? Marko Cvabte: Pred dobrim mesecem. V tem okolju je prej igral Svetokriškega pokojni Zu- pan, ''i je imel drugačen stil in- terpretacije, rekel bi bolj svetni- škega, moj pa je bil bolj človeški, bolj ljudski. Ko so ob tej prilož- nosti v Pilonovi knjižnici v Novi Gorici razstavili originale Sveto- kriškega, so mi patri povedali, da je bil v času izdaje svojih knjig nekako mojih let. Za nastop so mi najprej odmerili borih 10 mi- nut, pa sem jih kasneje raztegnil na 22. Vsi so bili zadovoljni, tudi gostje, med njimi sta bila Ciril Zlobec in dr. Matjaž Kmecl. Imel pa sem nastop tudi v sveto- kriški cerkvi za ljudi tega kraja in za patre. Ti so sicer s tesnobo poslušali moje pridige, ki so iz- zvenele prej posvetno kot cerkve- no, saj so ljudje v cerkvi celo ploskali in se smejali, vendar večjih pripomb niso imeli. Dejali so celo, da sem uspel poslušalce razvneti. Kako pa ustvarjate monodramo o Juriju Vodovniku? Marko Cvabte: Ko se ljudje pričnejo pogovarjati o Juriju Vo- dovniku, ve vsak samo tisto o »glažku vina« in ga imajo za pi- jančka. Bil pa je v resnici vse drugo. Pameten človek za tedanji čas, ki je znal vsega po malem in je bil celo dober znanec maribor- skega škofa Antona Martina Slomška. Gombač mi je rekel, da je to, kar sva midva napravila o Marko Cvabte zasebno Vodovniku, samo ena gledališka varianta. Bila pa je takrat, 1989. leta, aktualna, predvsem tisto o sloven- ski vojski, čemur so vsi radi pri- sluhnili. Marko Cvabte: To pomeni, da je ta problem za nas Slovence resnično star že več kot sto let. Premiera Jurija Vodovnika je bila 2L oktobra 1989 v Šmartnem na Poborju. Bil je čudovit večer, eden zadnjih toplih jesenskih. V tem okolju je pred Poborci pono- vno oživel lik Jurija Vodovnika. Kako so vas sprejeli? Marko Cvabte: Med Smarčani in drugimi je bilo veliko Bistriča- nov. Sicer pa je, kot sem že pove- dal, vsaka premiera zame šok, ta- ko da se v tistem trenutku prav ne zavedam odziva publike. Tudi tokrat je bil navzoč Gombač, ki pa me ni gledal, temveč samo poslušal. Vedel je namreč, da me na premieri ne sme gledati, ker po vsej verjetnosti to ne bi bilo zame najboljše. Ko sva to razči- stila, je tudi vse drugo šlo dobro. Publika me je dobro sprejela, lju- dje so se smejali in mislim, da sem uspel, sicer pa so o tem go- vorile kritike, ki, tako vsaj so- dim, za amaterskega igralca niso slabe. Tekst o Juriju Vodovniku, ki ste ga odigrali pred številnimi go- sti, tudi poklicnimi igralci in celo pisatelji na Štatenbergu, je — mirno lahko rečemo — do neke mere narodno prebuden. Marko Cvabte: Branko Gom- bač, avtor besedila, je vse, kar je bilo aktualno, zbiral in ljudje so to predvsem pred dobrima leto- ma »dobro sprejeli. Tudi takrat smo Slovenci doživljali svojevr- stne stiske, zato so besedilo, ki je bilo nehote pisano na kožo vsem, tako s srcem sprejemali, še posebej tisti del, ki govori o slo- venski vojski. Ljudje so mi pogo- sto pomagali celo peti »Regi- ment po cesti gre ...« Ko sem ga vprašala, kaj je raje — Janez Svetokriški ali Jurij Vo- dovnik — se ni mogel prav odlo- čiti. Kaže, da oboje. Jurij Vodov- nik mu je blizu kot Pohorec, Ja- nez Svetokriški pa s svojim nači- nom mišljenja, oba lika sta izra- zito obrnjena navzven, v obeh je polno človeške topline in humor- ja in oba sta slovensko polnokr- vna. Preden sem se poslovila od prijaznih domačinov sem pono- vno podrezala v Marka z vpraša- njem, kaj trenutno dela. Skrivno- stno se je muzal in priznal, da z Gombačem ponovno nekaj ustvarjata, pa naj bi bila trenut- no še skrivnost. Povedati smem samo toliko, da je lik, ki ga bo sedaj prikazal ljudem, tragičen in bo ta monodrama govor člove- ka, ki je izrazito obrnjen vase. Upamo, da bomo monodramo že ob slovenskem kulturnem prazniku videli na odru bistriške- ga doma kulture in kasneje še kje. Že sedaj vemo, da bo režiser svoje igralce tudi tokrat pravilno vodil in dobili bomo nov lik Marka Cvahteta Tekst in foto: Vida Topolovec Denarništvo v antiki na Slovenskem Vas je kdaj zamikalo, da bi sami naredili denar? Ta želja se vam lahko uresniči na Ptuju v Razstavišču ob Dravi do 28. L 1992. Inflacija zaradi tega ne bo nič večja, pa tudi kaznovani ne boste, »če vas dobijo«. To enkratno priložnost nam je omogočil Pokrajinski muzej Ptuj, ki je povabil v goste razstavo Numizma- tičnega kabineta Narodnega muzeja Ljubljana »Denarništvo v antiki na Slovenskem« avtorja Andreja Šemro- va. Vrste, oblike in naloge denarja so se spreminjale skozi zgodovino, neka- tere lastnosti in značilnosti denarja pa so se ohranile do dandanes. Vsa zanima, kakšen denar je bil v obtoku v antiki na naših tleh, kako so ga ko- vali, kako je bilo organizirano delo v kovnici, ali so tudi tedaj denar pona- rejali, ali so v antiki poznali inflacijo, banke, kakšne so bile cene in zasluž- ki? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja boste našli na razstavi in v katalogu, ki razstavo spremlja in je zasnovan kot leksikon gesel osnovnih pojmov antičnega denarništva s pou- darkom na slovenskem prostoru. O pravem denarju govorimo, ko se pojavijo kovanci, ki so služili menja- vi, lahko pa so jih pretopili tudi nazaj v kovino. To se je zgodilo v 7. stoletju pr.n.št. v Lidiji, državi v zahodnem delu Male Azije. Tamkajšnje reke so na bregove odlagale kepice dragoce- ne kovine elektron — zlitine srebra in zlata, ki so jih pričeli uporabljati za meniavo. Da bi preprečili poneverbe. so vladarji vanje vtiskovali razne zna- ke, simbole in s tem jamčili za težo in čistost kovine, torej za vrednost nov- ca. Grški denar je nato konec 4. st. pr.n.št. vplival na pričetek kovanja pri keltskih plemenih na vzhodnem Balkanu. Rimljani pa so pričeli kova- ti lasten denar okoli leta 300 pr.n.št., prav tako pod vplivom Grčiie. Razen te izredne razstave, ki bo dva meseca gostovala pri nas, imamo na Ptuju tudi edino stalno numizmati- čno postavitev v Sloveniji. To je »Nu- mizmatična zbirka« v bivšem Domi- nikanskem samostanu, ki jo je posta- vil Peter Kos, avtor kataloga razstave Denarništvo v antiki na slovenskem. V 1. st. pr.n.št. najdemo na področ- ju Ptuja rimski republikanski denar ter keltske novce raznih keltskih sku- pin, kar nam priča o živahni trgovini na tem področju. Ptuj je tedaj ležal na skrajnem vzhodnem delu keltskega noriškega kraljestva ter ob »jantarje- vi« trgovski poti, ki je povezovala jug s severom. Tudi plovna Drava je te- danjemu Ptuju odpirala vrata v svet. Do 2. st. n.št. prevladujejo novčne najdbe na desnem bregu Drave, kjer je bilo skoncentrirano življenje okoli vojaškega tabora. Ko pa je cesar Tra- jan leta 98 tabor opustil ter na po- dročju Ptuja ustanovil kolonijo Ulpia Traiana Poetovio, se je mesto vse bolj širilo na levi breg, kjer je delovala tu- di močna obrtniška četrt. Okoli leta 400 pa je življenje v Ptu- ju skorajda zamrlo zaradi vedno bolj grozečih barbarskih vpadov. Redke novčne najdbe nam tako pričajo o koncu skoraj pet stoletij trajajoče rimske naselitve. Vljudno vabljeni na ogled te zelo za- nimive in kot jo avtor sam imenuje di- daktične razstave, ki je, kjerkoli je go- stovala, doživela i/reden odmev. Raz- stava je odprta vsak dan ra/en pone- deljka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure v Razstavišču ob Dravi do 28. I. 1992. Če imate kaj moči v rokah, pa bo va- ša denarnica /a kovanec bogatejša. Majda Grah Fridl muzejski pedapop Uspešno delo in podpora pametnim predlogom Na rednem letnem delovnem zboru se je v ponedeljek, 23. decembra 1991, sestal Aktiv sindikalnih aktivistov pri ZSSS Ptuj. V delav- skem domu Franca Krambergerja so posluša- li poročilo o delu v letu 1991, ki ga je dal predsednik aktiva Feliks Bagar, in ga nadvse dobro ocenili, saj so bile vse naloge v celoti in dobro opravljene. To bo tudi dobro napo- tilo za program dela v letu 1992. Ta bo obse- gal dva delovna zbora z obravnavo aktualnih družbenih tem, dva poučna izleta, prvomaj- sko srečanje in razvijanje novih oblik sodelo- vanja med sosednjimi slovenskimi in hrvaški- mi občinami. Na seji so z aklamacijo tudi sprejeli bese- dilo pisma, ki so ga naslovili na poslance zborov Skupščine obline Ptuj. V pismu so enotno podprli pobudi, ki sojo dali predsed- niki skupščin in izvršnih svetov občin Ormož, Ptuj in Varaždin: — da se oblikuje interesna regionalna skupnost za področje varovanja okolja, go- spodarstva in kulture; — da se ustanovi konzularno predstavni- štvo Republike Hrvatske s sedežem v Ptuju. V tem pismu pa so tudi znova odločno poudarili vztrajanje na svojem prvotnem predlogu, da se sedanja Aleja bratstva in pri- jateljstva preimenuje v Alejo prijateljstva kot obeležitev večstoletnega prijateljstva in sode- lovanja ljudi Slovenije in Hrvaške na tem obj- močju. FF TEDNIK - 16. januar 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 SREČANJE S TINO VUKASOVIČ PO USPEHU NA MLADINSKEM TURNIRJU al V PORT WASHINGTONU Med željami in možnostmi Ptujčanka Tina Vukasovič, igralka teniškega kluba Branik Maribor, je v letu 1991 dosegla nekaj zelo le- pih uspehov: polfinale turnirja v Rimu, četrtfinale turnirja v Celovcu, 1, mesto na turnirju v Port Washingtonu in uvrstitev med šestnajst najboljših v konkurenci do 16 let na neuradnem svetovnem prvenstvu najboljših mla- dih Igralk Orange Bovvlu v Miami Beachu. Iz Amerike se je vrnila 30. de- cembra zvečer. Po naporni turne- ji, si je za nekaj dni oddahnila od tenisa, čeprav ga v mislih nikoli ne zapusti. Silvestrski večer je preživela z domačimi in se sku- paj z drugimi veselila na Trgu mladinskih delovnih brigad. Sre- di novoletnih praznikov je dobi- la koledar mednarodnih članskih teniških tekmovanj, saj je za njen prodor v svet izrednega pomena udeležba na takšnih tekrhova- njih. Želi si, da bi jih bilo v tem letu čim več. Družina Vukasovič, ki jo sesta- vljajo oče dr. Branko, mama Hermina, ki je profesorica angle- škega in francoskega jezika, ter hčerki Tina in Nena, dobesedno živi za tenis. Pred hišo v Vespa- zianovi 13 v Ptuju imajo tudi te- niško igrišče. Po Tininih stopi- njah gre tudi mlajša Nena, ki uspešno nastopa v konkurenci teniških igralk do 14 let. zadovoljna z igro na orange bovvlu in v port vvashingtonu »Z dosežki v Ameriki sem za- dovoljna. Na glavnem turnirju Orange Bovvla je v konkurenci do 16 let sodelovalo 64 najbolj- ših mladih igralk sveta. Izpadla sem v šestnajstini finala. Prema- gala me je Nizozemka van Bitter. Morala bi res dobro igrati, da bi jo premagala. Da gre za res ka- kovostno mlado igralko, seje po- kazalo v nadaljevanju turnirja, saj se je uvrstila v finale, kjer pa je izgubila z Nemko Glass. V dvojicah sva se s Tonko Dorič iz Hrvaške uvrstili med osem naj- boljših parov. Tekmovalo jih je 32. Na drugem turnirju, v Port Washingtonu (predmestje New Vorka), ki je malo slabši od Orange Bovvla, je prav tako so- delovalo 64 igralk. Nekatere igralke so namreč iz Miami Be- acha odpotovale na turnirja v Mehiko, ki potekata sočasno s portwashingtonskim. V polfinalu bi morala igrati s Parkovo, zma- govalko Orange Bovvla pred dve- ma letoma, a je ta izgubila proti Korejki Young Ja Choin, s kate- ro sem igrala v polfinalu in io premagala v treh setih (6:3, 3:6 in 6:4). V finalu je bila moja na- sprotnica Talaja iz Hrvaške. Tek- ma je bila zelo težka in sem jo prav tako dobila v treh setih (6:2, 3:6 in 6:3). V dvojicah sva z Do- ričevo osvojili drugo mesto.« Pred tekmovanjem na Orange Bovvlu in v Port Washingtonu je Tina Vukasovič deset dni preži- vela v Bolletierijevem kampu, kjer se je mnogo naučila. Življe- nje in delo v njem je izredno na- porno. Trenira se dopoldan in popoldan, ko je tudi kondicijski trening. Disciplina je izredno stroga: če trening zamudiš, ga ti- sti dan ni. V kampu Nika Bolle- tierija dela 45 trenerjev. Na voljo je 54 zunanjih igrišč z različno podlago ter dvorana s petimi igrišči s prav tako različnimi podlagami. Kondicijski trening se izvaja bodisi na igrišču, v fit- ness študiju, na prostem ali pa v bazenu. Trenira se šest ur dne- vno. Tina ima v sedanjih razme- rah le dve uri treninga dnevno in uro in pol kondicijskega, ki ga izvaja pod strokovnim vodstvom profesorice Brede Lorenci. izboljšati servis in razmere Tina je po ocenah strokov- njakov zelo nadarjena igralka, trenutno četrta najboljša v Slove- niji. Oče Branko, ki je bil tudi njen prvi trener pri sedmih letih, ko se je začela ukvarjati s teni- Tina je do lani igrala s Hea- dovimi loparji. S prvim januar- jem je presedlala na firmo Prince iz Princetona v ZDA. Obleko in copate ji zagotavlja italijanska firma Diadora. Tu- di njena vzornica med ženska- mi Jenifer Capriati uporablja lopar Prince in opremo Diado- V" y som, je povedal, da ima še veliko rezerv v igri, predvsem pa mora izboljšati servis. Kljub temu je z dosedanjo Tinino igro zelo zado- voljen. Tako meni tudi njen tre- ner Mato Sušac. Mama Hermina je prav tako zaslužna za Tinine uspehe, ven- dar ne želi biti v ospredju. Kot vsako mamo jo veselijo hčerini uspehi, najbolj pa si želi, da bi bila uspešna v šoli. Tina obiskuje 2. letnik športnega oddelka na II. gimnaziji Maribor. Da s šolo misli resno, je pokazala tudi med bivanjem v Ameriki, kjer se je po napornih tekmah ob večerih uči- la. Bratranec Gregor Podpadec skrbi, da so strune Tininega lo- parja vedno dobro napete. Tina bi lahko v drugačnih raz- merah dosegla še več. Dnevno bi morala trenirati vsaj štiri ure. Oče Branko in klub se zelo trudi- ta, da bi poiskala najboljšo reši- tev. V svetu je za to bolje poskr- bljeno, igralke Tininih let in zmožnosti ne hodijo v šolo. Tina je zelo vztrajna in ima ve- liko voljo. Nikoli še ni pomislila, da bi odnehala, čeprav je njen delavnik izredno naporen. Če ne bi bilo tako, pravi, ne bi imela kaj delati. Disko in drugo, kar veseli njene vrstnike, je ne zani- ma. Čimbolj po lestvici navzgor Tino sedaj čakata dva meseca trdega dela. V tem času mora od- praviti nekaj napak, do starta v marcu mora biti pripravljena. Ko pride sezona, ni ničesar več moč popravljati. Njena največja želja je, da bi se v novem letu čimbolj povzpela po lestvici WTA, kjer je trenutno 540. Želi si tudi sodelovati na članskih tur- nirjih z nagradami 25 tisoč ame- riških dolarjev in december na- stopiti na turnirjih v Avstraliii. Udeležba na tekmovanjih je po- vezana z velikimi stroški, zato Ti- na potrebuje sponzorja. Družina in klub ji vsega ne morejo zago- toviti. So pa odločni in bodo vztrajali, Tina si to zasluži. Majda Goznik Tina v svoji sobi. Tina z domačim ljubljencem, s katerim sta velika prijatelja (Fotografije: M, Ozmec.) Teniško Igrišče, ki izdaja, da so Vukasovičevi veliki ljubitelji tenisa. Družina Vukasovič: oče Branko, sestra Nena, Tina in mama Hermina. Cilj: uvrstitev med prvih sto na svetu v prostorih mestne hiše r Ptuju je bilo 10. januarja slovesno: odprli so razstavo del akademskega slikarja Albina Lugariča, predsednik občine Vojteh Rajher pa je organiziral sprejem za mlado, obetavno teniško igral- ko Tino Vukasovič. Na Orange Bowlu, neuradnem svetovnem prvenstvu najboljših mladih igralk, se je uvrstila med prvih šestnajst, na turnirju v Port Washingtonu pa je bila med posameznicami v konkurenci do 16 let pr- va, druga pa v parih. Vojteh Rajher je na sprejem povabil ptujske športne delavce, predstavnike teniških klubov Branik Maribor, kjer Tina danes trenira, in ptujskega teniškega kluba, kjer je začela svojo uspe- šno teniško pot, ter nekatere dru- ge. Zahvalil se ji je za njene uspehe in promocijo Ptuja ter ji zaželel še veliko športnih uspe- hov. Čaka jo še veliko trdega de- la, potrebovala pa bo tudi nekaj športne sreče. Predsednik se je še posebej zahvalil vsem, ki ji po- magajo na poti k uspehu: star- šem, trenerju, klubu, sponzorjem in drugim. V spomin na srečanje ji je izročil majhno darilo. Jože Florjančič, predsednik Teniškega kluba Branik, se je Ptujčanom zahvalil za sprejem in povedal, da je Tina po Mimi Jaušovec njihov največji adut,'da ponese ime Slovenije, kluba in Ptuja v svet. Za svoje dosedanje uspehe je najbolj zaslužna sama, od nje je tudi odvisno, kakšna bo njena bodočnost. V klubu so pri- pravili program udeležbe na tur- nirjih za prihodnja tri leta. Letni program je vreden najmanj 15 ti- soč nemških mark. Te pa bo po- trebno zagotoviti, če bo Tina ho- tela napredovati. V Sloveniji je zmanjkalo prave konkurence. V imenu ptujskega teniškega kluba je govoril predsednik Drago Vobner. Trener Mato Sušeč je povedal, da imata s Tino visoke cilje: uvrstitev med sto najboljših na svetu. Veliko delajo na njeni telesni pripravljenosti, saj je do- bra fizična pripravljenost 40 do 50 odstotkov same igre. Za tele- sno pripravljenost skrbi profeso- rica Breda Lorenci. MG S sprejema pri županu. (Posnetek: M. Ozmec) Nagradno turistično vprašanje v novem letu bomo nadaljevali akcijo »Nagradno turistično vpra- šanje«. Pokrovitelj bo Turistično-kulturnoinformacijski center, ki ima sedež v preurejenem mestnem stolpu. Ta bo skrbel za kulturno-turistični marketing, organizacijo in koordinacijo kulturno-turističnih prireditev, oblikovanje in prodajo turističnih programov, informacijsko-vodniško dejavnost ter oblikovanje in uresničevanje promocije ptujske kulturno- turistične ponudbe. Po sklepu izvršnega sveta bo delo TKIC-a začasno opravljal Pokrajinski muzej Ptui. V drugi decembrski številki smo vprašali, kaj je na sliki: sponka za lase, sponke za pas ali sponka za obleko. Med pravilni- mi odgovori, šlo je za sponko za obleko, je bila izžrebana Marija Erlač, Slovenski trg 1, Ptuj. Če- stitamo! Danes vprašujemo, kaj je na sliki: a) pročelje nekdanje minorit- ske cerkve, b) nekdanje pročelje gledališ- ča, c) pročelje nekdanjega domi- nikanskega samostana. Odgovo- re pričakujemo v uredništvu Za- voda Radio-Tednik, Raičeva uli- ca 6, do 26. januarja 1992. Na- grade za pravilen odgovor so: muzejske publikacije, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in spominek. Nagradno turistično vprašanje Kaj je na sliki? a) pročelje nekdanje minoritske cerkve. b) nekdanje pročelje gledališča, c) pročelje nekdanjega dominikanskega samostana. Naslov:________ 10 - NEKOČ IN DANES 16. januar 1992 - TEDNIK PREJELI SMO Električni tok ne opozarja. ampak ubija v križišču Peršonove ulice s Hercegovo v Ptuju na ozemlju nogometnega igrišča »Partizan« v Ljudskem vrtu raste pod elek- trično napeljavo vrba. Že lansko pomlad je bujna krošnja drevesa, ki raste v neposredni bližini elek- tričnega droga, na katerem je tu- di smerokaz za skladišče tobačne tovarne, prerasla pet golih žic električnega omrežja. Samo sreči se imamo zahvaliti, da danes, ko je vetrovno ali dežuje, ni prišlo do kakšne nesreče. Ko je lani drevo bilo zeleno, so žice dobesedno vodile skozi krošnjo. Nekaj podobnega se bo zgodilo, ko bo zapadel sneg. Mi- mo drevesa vodi ena glavnih poti do osnovne šole Franca Osojni- ka. Omenjeno drevo, ki je z veja- mi poraščeno že od zemlje nav- zgor, otroci radi obiskujejo za iz- delavo spomladanskih šopkov. Ali so takšne zadeve v pristoj- nosti Elektro podjetja. Komunal- nega podjetja ali nekoga tretjega, ne vem, vem pa, da so predpisi pri nekom zapisani. Res je, da ob cesti Ptuj—Mestni Vrh ni nekih gospodarskih ali turističnih ob- jektov, pa se strokovnjaki ome- njenih podjetij, razni inšpektorji ali kakšni občinski organi na tej relaciji redko ali pa sploh ne po- javljajo. Res je tudi, da iz drveče- ga avtomobila takšne primere težko opazimo. Da pa bi se kot občan z žago in lestvijo sam na- potil krajšat drevo, je malo pre- nevarno, lahko pa da tudi proti ustreznim predpisom. Zato upajmo, da bo drevo — grm rastlo čim počasneje ter pri- vabljalo čim manj otrok in dru- gih obiskovalcev, j^j^ko Satler PO NEJEVOUI NA SESTANKIH KRAJANOV JE NUJEN PREMISLEK NA OBEH STRANEH Podeželje brez odpadkov Kar naprej terjamo večjo skrb za okolje, ko pa se začenja uresniče- vati, naleti ponekod na hud odpor; denimo na podeželju ptujske občine. Kot je znano, je ptujska občin- ska skupščina na predlog Zele- nih sprejela odlok o komunalnih odpadkih, ki terja širjenje orga- niziranega zbiranja takih odpad- kov tudi v podeželskih predelih občine. Te naloge sta se lotila partnerja Ekoles (katerega polo- vični lastnik je ugledna avstrijska firma) in Komunala Ptuj (ta je začela postavljati sodobne plasti- čne zbirne posode posameznim gospodinjstvom po krajevnih skupnostih), hkrati pa sta organi- zirala sestanke s krajani, na kate- rih sta pojasnjevala smisel tega ekološkega početja ter obvezno- sti, ki jih predpisuje omenjeni občinski odlok. Udeležba na sestankih je bila presenetljivo množična, saj se je v Dražencih, Cirkovcah, na Haj- dini in v Skorbi zbralo kar po sto in več krajanov, žal pa je mnoge spodbudil k udeležbi odpor proti tej ekološki novosti. Glavni ugo- vori razpravljalcev so bili prese- netljivi: nasprotniki takega zbira- nja odpadkov so namreč trdili, da kmečka gospodinjstva nimajo komunalnih odpadkov! Biološke odpadke dajejo v kompost, tisto, kar gori, skurijo ipd. Nemara bi se sprijaznili z ugodnostjo, ki jim omogoča odmetavanje vsega od- večnega v posode, podstavljene pred durmi, če ta ugodnost ne bi povzročila stroška. Ker pa je pri- nesla novo mesečno finančno obremenitev — poleg vseh dru- gih podražitev in tudi napoveda- nih — so zlili svojo splošno ne- zadovoljstvo na tiste, ki so prišli k njim na pogovor o nuji druga- čnega odnosa do okolja. lil so krajani v svoji nejevolji pozabili na hude neprijetnosti, ki jih je povzročila tako imenovana vodna katastrofa, ko so zaradi onesnaženosti podravske podtal- nice morali po vodo h gasilskim cisternam — nekateri kar leto dolgo! Spregledali so tudi oto- žno dejstvo^ da je na podeželju ptujske občine veČ kot 250 divjih odlagališč raznih odpadkov — očitno tistih, ki jih podeželani ni- majo. Ker imajo meščani Ptuja že lep čas organiziran odvoz ko- munalnih odpadkov (ki ga mora- jo kajpada plačevati), ne kaže dvomiti^ kdo odmetava svojo svi- njarijo ilegalno.. . Po' drugi strani pa so bili neka- teri ugovori krajanov upravičeni, saj je verjetno neživlienjsko ena- čenje komunalne obveznosti v odloku za mestno in podeželsko področje; nemara so količine od- padkov na podeželju manjše in bi kazalo rok odvažanja temu prilagoditi ter prilagoditi izku- šnjam, kijih bo prineslo prvo ob- dobje organiziranega odvažanja odpadkov. Izkušnje namreč ka- žejo, da so tudi na sosednjem po- deželskem področju mariborske občine sprva zavračali organizi- rano sodobno odvažanje komu- nalnih odpadkov, zlagoma pa so se nanj privadili in sodijo krajani teh krajev (tudi Podravja) že med skrbne in disciplinirane uporabnike komunalnih storitev. Očitno je torej pri njih prvotni odpor premagalo spoznanje, da s to skrbnostjo preprečujejo enake ali podobne ekološke žalosti, ka- kršne so pretresle ta del Poarav- . a, ko je iz vodovodnih pip prite- cala neužitna nesnaga. Kdo bo dobil, kdo dal 1. nadaljevanje Za pravilno razumevanje do- ločbe v 4. čl. ZD (točka 4 b) je važno prebrati zadnji odstavek 8. čl. ZD, ki pove, da so z ukrepom državnega organa iz 4. čl. ZD mišljeni tudi akti ali dejanja po- sameznikov, s katerimi so bile pod videzom izvrševanja poobla- stil državnega organa odvzete stvari ali drugo premoženje. Tu gre torej za samovoljno prekora- čenje pooblastil in podobno. Glede na 3. odst. 90. čl. ZD pa sse 4. čl. ZD ne uporablja glede zaplemb, izrečenih v kazenskih postopkih na podlagi predpisov, ki so veljali po 31. XII. 1958. 3) Po 5. čl. ZD se šteje za upra- vičenca do denacionalizacije fizi- čna oseba, ki je bila jugoslovan- ski državljan in katere premože- nje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla (pogod- be itd.), sklenjenega zaradi grož- nje, sile ali zvijače državnega or- gana oziroma predstavnika obla- sti. Jugoslovansko državljanstvo — pogoj za denacionalizacijo Prvi odst. 9. čl. ZD določa, da fizične osebe, katerih premože- nje je bilo podržavljeno s predpi- si oziroma načini, navedenimi v čl. 3., 4. in 5. ZD (glej navedbe v prejšnjem in tem nadaljevanju pod točkami 1—3) morajo, če hočejo biti upravičenci do nacio- nalizacije, izpolniti glede drža- vljanstva tele pogoje: a) v času, ko jim je bilo premo- ženje podržavljeno, so morali bi- ti jugoslovanski državljani. O iz- jemi bom pisal pozneje. b) da jim je bilo po 9. V. 1945, torej po datumu kapitulacije Nemčije v II. svetovni vojni, ju- goslovansko državljanstvo pri- znano z zakonom ali mednarod- no pogodbo. Državljanstvo stare Jugoslavije kakor tudi državljan- stvo med okupacijo se pri dena- cionalizaciji ne upošteva, če ni bilo potrjeno z zakonom nove^ Jugoslavije. Kateri zakon, izdan po 9. V. 1945, ureja državljanstvo To je Zakon o državljanstvu FLRJ (Ur. list DEJ, št. 64/45 - Uradni list FLRJ, št. 54/86 in 105/48), ki je stopil v veljavo dne 28. VIII. 1945 in katerega 35. čl. — prvi in drugi odstavek se glasi: 1) Za državljane FLRJ veljajo vse osebe, ki so bile na dan 28. VIII. 1945 po veljavnih predpi- sih državljani FLRJ. vana določba iz drugega odstav- ka 39. čl. cit. Zakona o državljan- stvu in določeno je, da tiste fizi- čne osebe, ki jim je bilo podrža- vljeno premoženje s perdpisi ozi- roma načini, navedenimi v čl. 3., 4., in 5. ZD in ki niso vpisane v evidenco državljanov (državljan- sko knjigo) zaradi razlogov iz drugega odstavka 35. čl. Zakona o državljanstvu, niso upravičenci do denacionalizacije, razen v pri- meru, ko je posmeznik zaradi verskih ali drugih razlogov bil in- terniran ali se je boril na strani protifašistične koalicije. Znano je, da je v stari Jugosla- viji živelo mnogo jugoslovanskih državljanov nemške narodnosti, ki so v ogromni večini stopili za časa okupacije na stran okupa- torske vojske in oblasti. Boje se pravične kazni so ob osvoboditvi pobegnili iz novonastale jugoslo- vanske države. Tudi iz Slovenije je pobegnilo mnogo takih oseb (kočevski Nemci, štajerski Nem- ci in t.i. »nemčurji« itd.), ki zara- di tega potem niso bile vpisane v našo državljansko knjigo. Opo- zorim pa naj, da sam vpis oziro- ma nevpis v omenjeno knjigo pri vprašanju, kdo je upravičenec do denacionalizacije, ni vedno mero- dajen, kajti v 2. odst. 9. čl. ZD so navedene tudi izjeme. V takih primerih bo po mojem mnenju prišla v poštev tudi določba iz tretjega odstavka 63. čl., ki dolo- ča, da na zahtevo organov, ki odločajo o denacionalizaciji, iz- da občinski upravni organ, pri- stojen za notranje zadeve ugoto- vitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu. V tem postopku pa ni mogoče ugota- vljati obstoja nelojalnega ravna- nja zoper interese narodov in dr- žave FLRJ. Nadaljevanje prihodnjič 2) Za državljane FLRJ iz prejš- njega odstavka se ne štejejo ose- be nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in dr- žavnim koristim narodov Fede- rativne ljudske republike pregre- šili zoper svoje državljanske dolžnosti.« Katera mednarodna pogodba je priznala jugoslovansko državljan- stvo Z mirovno pogodbo z Italijo z dne 10. II. 1947, ki je stopila v veljavo 15/9—1947 (glej Ukaz o ratifikaciji te pogodbe Ur. list FLRJ, št. 74/47) so tisti italijan- ski državljani, ki so imeli stalno bivališče na ozemlju, ki ga je Ita- lija odstopila Jugoslaviji (tu gre za Primorsko Istro itd.), postali jugoslovanski državljani (glej 19. člen cit. mednarodne pogodbe). Kaj določa 2. odst. 9 čl. ZD V 2. odst. 9. čl. ZD je upošte- Tretji tv oddaji ob rob Tinček Ivanuša je v svojem zasebnem TV studiu zmontiral po daljšem presledku novo televizijsko oddajo, tokrat že tretjo po vrsti. Ogledali smo si jo lahko tik pred koncem starega leta na tretjem kana- lu ptujskega TV kabelskega sistema. Pozitivno je, da lahko gledamo domač, ptujski televizijski spo- red, upajmo le, da bo to odslej pogosteje. In kaj lahko rečemo o tej oddaji? Uspela, zlasti po režijski in tehnični plati. Mojster Ivanuša se spušča v njej tudi na področje filmskih trikov. A sta mi bili po scena- riju prvi oddaji bolj všeč, v tej je bilo nekoliko preveč govorjenja. Vendar se bo v naslednjih oddajah, če se bodo ponavljale pogosteje, govorjenje porazdelilo na več oddaj in ga bo v posamezni oddaji manj. Tinček Ivanuša obljublja, da bodo, kar se tiče njega, oddaje lah- ko odslej vsakih štirinajst dni, kar pa je razvidno predvsem od sred- stev, ki bodo na razpolago. Dr. Adolf Žižek. dipl. inž. Učitelji pretepajo učence! Spoštovani bralci, prav ste prebrali: učitelji prete- pajo učence. In to v naši bližini. To brutalnost ljudi, ki naj bi bili izobraženi pedagogi, sem opazila slu- čajno, ko sem v Dornavi srečala jokajočo učenko prvega razreda osnovne šole! Imela je maroge na ročicah in v joku mi je povedala, da jih je dobila s palico po rokah, ker so se prerivali pred malico! Le- po vas prosim, dragi pedagogi (če se vas sploh lah- ko tako imenuje), se vi niste prerivali? Ali se odrasli ne prerivamo v trgovini, na avtobusu, pri zdravni- ku? Zato nas nihče ne pretepa. Dragi učitelji v Dornavi in drugod (kjer pač ni- sem bila ob pravem času), še niste slišali, da ima vsako živo bitje tudi pravice, da imajo tudi vaši učenci dostojanstvo, ponos, samozavest in da vsega tega po vaših podlih, neprofesionalnih in otroka ne- vrednih postopkih ti otroci verjetno ne bodo več imeli? Ali res vzgajate poslušneže, ki se morajo bati vsake avtoritete, ji biti pokorni? Dragi učitelji, žal na vaše ravnanje ne sklepam iz enega primera. Več dečkov mi je pripovedovalo, kako so bili kaznova- ni, ker so razbili šipo. Tudi jaz sem jo že, pa me za- to niso tepli. Je vi niste še nikoli? Vi pa ste jih poni- ževali z vsemogočimi psovkami in fizičnimi muče- nji. Šipo je seveda plačal tisti, ki jo je razbil. Pa vam ni sam povedal, da je krivec za storjeno »grozodej- stvo«, ker se vas boji! Je to način vzgoje, ki so vam jo priporočali pri pedagogiki? Nikoli nisem slišala ali doživela, da bi se na os- novni šoli, ki sem jo obiskovala, lotevali vzgoje s palico. Sem imela srečo, da so tukaj toliko boljši učitelji in starši, ki se zavedajo nevarnosti grobosti za psiho svojih otrok? Ali tako ravnanje morda celo podpirajo starši? Četudi starši podpirajo avtoritar- no vzgojo otrok s pomočjo palice, so učitelji kot profesionalni pedagogi DOLŽNI upoštevati pravi- la, ki veljajo zanje. Ne da se ne bi smeli učenca tele- sno niti dotakniti, tudi poniževati ga ne smejo pred razredom!!! Tako na primer ne smejo učenca posta- viti v kot, če je nemiren, saj je to ponižanje pred ra- zredom. Dragi učitelji, ali vi še niste slišali za zdra- vilo, ki je bilo vedno najboljše za vse take primere in ki se mu reče POGOVOR??? Veliko primerov bi vam lahko napisala, ko sta pogovor in prava beseda na pravem mestu zgladila marsikateri brezizhodni položaj. Pa vam bom rajši kaj drugega. Ce že sami ne spremljate najnovejših odkritij otroških psiholo- gov in pedagogov, vam sporočam, da se dosežejo veliko boljši rezultati, če se otroke vzgaja po stimu- lativnih metodah brez nasilja. V svetu in pri nas (vr- tec Skapinova, osnovna šola Trnovski pristan v Lju-. bljani idr.) uvajajo eksperimente vzgoje, učenja z igro brez nasilja in prisile. Vendar mora učitelj v tak način učenja vložiti veliko več znanja in energije, kot vložite vi energije v udarec s palico. Žalostno je, da se verjetno tukaj začne ves problem. Edino opra- vičilo pred ljudmi je, da ste plačani enako, če vodi- te tri krožke in v pripravo vsake učne ure vložite še dve dodatni ali pa napišete tisto nadležno pripravo, ki jo zahteva Zavod za šolstvo, enkrat za vselej, za vsako naslednje leto pa pripravo skopirate (če slu- čajno pride kontrola) — plačani boste enako. Am- pak zakaj ste potem učitelji? Ce vam je edini motiv denar, zakaj ne počnete česa drugega, česa takega, kjer boste naredili manj škode? Učitelji, če vam je nadležno poučevati, tisoče možnosti je, okrog sebe poglejte in delajte kaj drugega. Pregovor, ki zagotovo drži, pravi: VSAKO NASI- UE RODI NOVO NASILJE, nek drugi pa pravi: LEPA BESEDA LEPO IVIESTO NAJDE. Za na- slednjega upam, da drži čim manj krat: veliki Ber- nard Shaw je zapisal: KDOR ZMORE, DELUJE, KDOR NE ZMORE, POUČUJE. Pa brez palic in ponižanj, prosim! Marija Samec TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 3. avgust Komaj smo po celonočnem delu zaspali, že je bil alarm. Vze- ti je bilo treba suho hrano za ves dan in na vozila. Šele tam sem zvedel, da so objekti, ki smo jih ponoči minirali, v nevarnosti, za- to jih moramo spustiti v zrak. Kot sem iz drvečega vozila videl, je bilo v zraku povsod precej »gosto«. Največ je bilo v zraku sovjetskih letal — enomotornih Iljušinov, znanih šturmovikov ali jurišnikov. Nemci so jih pravili Schlagfiiger ali kar Schwarzetot — Črna smrt. To so bila temno pobarvana, obupno tuleča letala, ki so napa- dala v trojkah, trojka za trojko, kot veriga. Streljala so z letalski- mi topovi, metala bombe, napa- dala v nizkem letu in zato dobro zadevala. Veriga napadajočih le- tal se je pretrgala samo za nekaj minut, če so se v zraku pojavila nemška lovska letala; ko so ta odletela, se je ognjena veriga iz- pod neba nadaljevala. Tokrat sem imel še srečo, ker smo z vozili obstali med visokim grmovjem in jih na hitro prekrili še z vejevjem. Veriga napadajo- čih letal je krožila nekaj kilome- trov, najbliže par sto metrov pred nami, zato sem z zanima- njem opazoval, kako je šturmov- nikom spredaj migljal ogenj to- povskih izstrelkov iz dveh cevi. Okoli njih so se razletavale proti- letalske granate, od njihovih oklepov so se odbijale svetleče krogle iz štiricevnega protiletal- skega topa. Samo enega sem videl, da je zagorel, v plamenih navpično str- moglavil, pilot pa je izskočil. Sa- mo eden, sem se glasno začudil, toda starejši vojak me je poučil, da je v teh letalih navadno samo po en mož, ki pilotira, opazuje okolico, strelja in spušča bombe. In ta univerzalni človek se je se- daj nemočno, kot temna pika zi- bal pod belim krogom padala. Nedaleč vstran sem zagledal vo- jaka, bil je od kanonirjev, ki je z brzostrelko začel sipati rafale proti tej temni piki, ki se je poča- si bližala tlom. K vojaku je priskočil častnik in ga nadrl nekako z naslednjimi beseda ni: »Si znorel, to je pre- povedano, saj bo padel na našo stran!« Takih norcev pa je bilo verjetno še več, zato nisem verjel, da je tisti pilot priletel živ na zemljo. Morda je bilo zanj tako tudi boljše? Naprej torej z vozili nismo mogli. Obtičali smo med tistim grmovjem. Na motornih kolesih pa se je odpeljalo naprej nekaj izkušenih vojakov, da bi nalogo opravili. Ko so se nepoškodova- ni vrnili, so poročali, da jim je to uspelo. Dva mostiča so pognali v zrak, tretjega pa ni bilo treba, ker ga je že prej zadela ruska bomba. Iz tistega grmovja sem imel priložnost opazovati nebo nad prva bojno črto. Čeprav je bilo jasno in sončno, je tam bilo ved- no vse polno belih in črnih oblačkov eksplodirajočih protile- talskih granat. Beli so bili iz nemških, črni iz ruskih topov, vendar med seboj pomešani. Ta- ko eni kot drugi, prednjačili pa so Rusi, so s salvami granat »po- zdravljali« nasprotnikova letala že, ko so še bila nad svojim ozemljem. Nemški Ju-87, znane štuke ali strmoglavci, so prihajali v večjih skupinah v presledkih po pol ure, dvomotorni bombniki pa vsako drugo uro, zato pa je tedaj na nasprotni strani toliko bolj bobnelo. Nepretrgano napada- nje ruskih šturmovikov sem že omenil, pogosti pa so bili tudi naleti lovskih bombnikov. Po- redkeje so napadali težji bomb- niki in navadno sipali svoj tovor iz večje višine ter zato precej ne- točno. Tisti dan sem videl tudi precej sestrelitev letal. Najatraktivnejši je bil pogled na štuko, ki jo je za- dela granata v polno prav med pikiranjem; letalo se je razletelo na koščke. Proti nebu so se tu in tam dvi- gali ogromni črni stebri dima, sli- šale so se tudi eksplozije. Že prejšnje večere sem med vožnjo opažal ob cestah velike skladov- nice kovinskih sodov z gorivom. Pripravljeno je bilo za tanke in drugo motorizacijo za ofenzivo. Sedaj so ta »skladišča pod milim nebom« zadevala in zažigala sovjetska letala. Če se je bilo tre- ba kje hitreje umakniti, pa so jih zažgali Nemci sami. Gost dim se je dvigal tudi na obzorju, kjer je bila prva bojna črta. Pozno popoldne je v zraku zavladalo delno zatišje, zato smo se odpeljali nazaj v svojo stalno postojanko. Po topli večerji smo se zbrali pri avtomobilu koman- dirja voda, kjer je bil radijski sprejemnik, da bi slišali, kaj se dogaja. Povedano je bilo, da so Sovjeti začeli na odseku Orel - Kursk —Belgorod srdito napada- ti, da pa so bili vsi napadi odbiti, sovražniku pa zadane velikanske izgube. Našteto je še bilo, koliko ruskih letal so uničili in da so bi- la »zgubljena samo tri lastna le- tala«. Pripomnil sem, da sem sam na lastne oči videl, da je bilo uniče- nih pet »naših« letal. Komandir voda me je nekam čudno pogle- dal, mislil sem, da me bo oštel, toda rekel je nekako takole: »Vi- del si nebo na širini kakih 25 km, sedaj pa pomnoži to z oddalje- nostjo do Orla.« Eden od pod- častnikov pa je pripomnil, da najbrž še niso vsa poročila o iz- gubah prispela v vrhovno ko- mando. 4. avgust Noč prespali mirno. Zjutraj smo se odpeljali do Belgoroda, potem zavili desno, to je vzhod- no od porušenega mesta. Do- poldne ob nekem močvirju pola- gali S mine, to so mine proti pe- šakom. Vžigalnike je bilo treba skrbno povezati s tanko žico, vse skupaj pa zakriti s travo. Nekaj deset metrov za tem minskim po- ljem pa smo popoldne začeli spletati razne žične ovire. Vmes je bilo nekaj napadov iz zraka, tu in tam je v bližini tresknila tudi granata. Komaj sem čakal večera, da bi se umaknili na varno in se po na- pornem celodnevnem delu odpo- čili. Toda ne. Vozila so pripeljala le izdatno toplo večerjo in se vr- nila. Mi pa lopate v roke in smo morali vso noč kopati strelske jarke za žičnimi ovirami, ki smo jih postavili čez dan. Tudi v no- čnem času nam je »Ivan« (izraz za ruskega vojaka) poslal nekaj težkih topovskih granat, da nam je preganjal spanec. Tudi iz zra- ka so nam vso noč pridno svetili s posebnimi svetilkami na pada- lih. Ena je dogorevala tik nad mano, mislil sem, da bom dobil padalo, pa je bilo narejeno tako, da je zgorelo, preden je padlo na tla. Bomb pa za čuda tisto noč niso spuščali. PRVIČ V BOBNEČEM OGNJU 5. avgust Po neprespani in telesno na- porni noči je bilo treba zjutraj k lopati še pridjati 9-kilogramsko protitankovsko mino in pot pod noge skozi ruševine Belgoroda. Na njegovi severni strani je bilo namreč nujno takoj položiti pro- titankovsko minsko polje. Bili smo nekako sredi poruše- nega mesta, jutranji žarki so rde- čih okrušene stene, ki so tu in tam še molele v zrak, iz stene na steno so nemirno preletavale jate črnih vran . .. Tedaj je na vzho- du in zahodu začelo grmeti. Vse okoli nas je začelo strahovito tre- skati, vsak si je poskušal najti kritje za kakšnim debelejšim zi- dom, v jamah, ki so bile nekoč kleti, pa tudi v kraterjih, ki so jih napravile granate težjih kalibrov. Dobro uro smo bili tako priže- ti h kamenju in opeki, se dušili v dimu smodnika in rdečem prahu zdrobljene opeke. Ni bilo moč ločiti eksplozije posameznih gra- nat, temveč samo oglašujoče sal- ve posameznih baterij. Nisem si prej mislil, da bom lahko to pre- nesel še kolikor toliko mirno. To- da ko so salve postajale nekoliko redkejše, je bilo treba iti naprej oziroma se plaziti med ruševina- mi. Dalje prihodnjič TEDNIK - 16. januar 1992 NASVETI — 11 BIOLOŠKI DEL GOSPODINJSKIH ODPADKOV PO PRIMERNEM ZBIRANJU IN KOMPOSTIRANJU PRINAŠA UGODNE GOSPODARSKE UČINKE IN ŠE VEČ EKOLOŠKIH Odvržene koristi škodo sebi in okolju delamo, ko odvržemo smeti, kakor se pač naberejo; ne zapravljamo sa- mo surovin, kot so papir in steklo, temveč pomembne biološke kakovosti, ki imajo svojo tržno vrednost, poleg tega pa — vrnjene prirodi — prinašajo večji in boljši pridelek ter ne onesnažijo okolja. Bolj natančen pregled gospodinjskih od- padkov pokaže, da je med njimi tretjina raz- nih organskih odpadkov. Ta dokaj presenet- ljivi podatek je tudi vzrok, zaradi katerega v zadnjih letih narašča pomen predelovanja biogenih snovi proti modernem gospodarje- nju z odpadki. S to predelavo namreč hkrati pridobivamo kompost in prištedimo prostor na deponijah — ravnamo torej ekološko in ekonomsko smotrno. Kompostiranje kot metoda za pridobiva- nje kakovostnih snovi iz manjvrednih odpad- kov je že zelo stara tehnologija. Kitajci in In- dijci so o tem pisali že pred 1500 leti — iz nji- hovih zapiskov je možno razbrati, kako so razmišljali o izkoriščanju človeških in žival- skih organskih odpadkov. Prva znanstvena dela na področju kompo- stiranja so nastala leta 1930 v Evropi, vendar takrat niso bila deležna zadostne pozornosti. Šele v prejšnjem desetletju so pričeli kompo- stiranju posvečati več pozornosti: negativni pojavi industrializacije so namreč vse huje začeli kazati zobe in jih ni bilo mogoče več preprosto spregledati. Gore odpadkov, ki jih povzroča moderna civilizacija, so postajale podobno pereč problem kakor onesnaževa- nja vode, zraka in tal, pa so vse zbujale po- zornost ter zanimanje javnosti, s tem pa so postajali tudi vse hujša skrb politikov. (Prebi- valci Dravskega polja se še predobro spomi- njajo vodne katastrofe po onesnaženju pod- talnice!) Po obsežnih raziskavah o možnostih kom- postiranja so prišli znanstveniki do spoznanj, da ima kompostiranje lahko poleg ekološke- ga tudi ugodne gospodarske učinke. Vendar je treba trej koristi v prid zagotoviti primerne pogoje v celotnem konceptu gospodarjenja z odpadki. Kompostiranje delimo na tri glavna po- dročja: — gospodinjsko ali skupinsko komposti- ranje — kmetijsko kompostiranje — kompostiranje na industrijskih osno- vah (male kompostirne naprave, kompostira- nje v občini ter kompostiranje v centralni na- pravi za eno ali več regij). TUDI LAGODJE OVIRA UVAJANJE PRI- JAZNOSTI OKOLJU Gospodinjsko kompostiranje je v gospo- dinjstvih zahodnih dežel že zelo razširjeno, vendar to še ne pomeni, da so se že vsi kupi odpadkov spremenili tudi v kompostne gmo- te. Pomemben razlog te nedoslednosti je ned- vomno pomanjkanje pravilnih informacij, za- gotovo pa je ovira smotrnim spremembam tudi lagodje, saj je za pravilno kompostiranje treba tudi kaj postoriti. Posebno intenzivno bi morali razvijati kompostiranje v kmetijstvu, kjer so zadostne količine surovin. Trenutno je tako, da kmeto- valci raje uporabljajo umetna gnojila in je za- radi tega povpraševanje po naravnih gnojilih manjše, četudi ima kvaliteten kompost obilo prednosti pred umetnimi gnojili: zagotavlja nameč naravno kroženje bioloških snovi, rastlinam nudi bistveno daljši čas zalogo hranljivih snovi in jim omogoča, da same uravnavajo porabo te hrane. Poleg tega omo- goča kompostiranje naravno uničevanje ple- vela, izboljšuje strukturo tal in pri tem ne ogroža podtalnice. Navsezadnje pa povzroča tudi manj izdatkov, saj gnojilo pridelamo sa- Doher den! Drugič v toten leti, za kerega si vsi želimo, da bi mirno bilo in nam ne bi hujdo šlo. Z Mico sma že obodvo gripo prebolela, saj je tota zima čista narobe obrjena, hoj zelena kak bela in boj topla kak mr- zla. Jaz sen že v gorici, tak hoj za trening, začeja trseke obrezovati, ke mi ne hi roke otrpnole in škorje zarjavele. Saj za toto delo seveda še neje si- la, škodi pa tudi nič, če je delo pret nareto. Saj vete. kak provi stori pre- govor, da če sta december in januar zelena, te sta običajno mere in april bela. Jaz sen vam pisa toto pismo prejšji petek. lO.jenara. Vunije tak to- plo, ke so skoro duge gate preveč. Mica pa mi seveda ne pisti. da bi se boj razkomota. Saj vete. ženske pač skrbijo, ke ne hi kaj narobe bilo s kokšnimi zmrzlinami in otrdlinami. Pri totih stvareh pa tak vete. kak je: običajno zmrzne tisto, kaj ne bi smelo zmrzniti, mehko pa ostone tisto, kaj bi moglo zmržjeno hiti. Pač narobe svet, hi rekli tumi po domočen. Tejko o vremeni in zmrzlinah. te pa še malo v politiko poglednimo: »Demos je razpadna, naj živi Demos . . .!« Do toga je pač moglo priti, saj tak različni interesi nemrejo dugo vštric hoditi. Mene zaj najbolj za- nimle, kaj nam bodo prinesle nove napovedane volitve. Včosik smo rekli tak po domočen. da se volijo voli ali junci po našen. Nasploh se meni ma- lo čudno zdi, da imamo v besedi volitve — vola, v besedi televizija — te- le, falijo nam še sami biki in krave, ki pa so za razmnoževanje itak naj- bolj potrebne. Sicer pa smo mi kmečki govedorejci ustanovli na Ptuji svo- jo društvo z namenom, da nas več ne bi številni posredniki dojili in nam glodali kosti. Jaz sen mojo Šeko že vpisa v register, saj je dobra mlekari- ca in rodovnica. Tak, te pa srečno. Lepo vas pozdrovla in vas vol-i LUJZEK. Novosti na videu Guilty By Suspicion (ČRNA LISTA), film režiserja Irwina VVinklerja z Robertom de Nirom v glavni vlogi, je drama, ki govo- ri o usodi režiserjev in igralcev v času pritokomunistične histerije konec štiridesetih let v Ameriki. Po drugi svetovni vojni so ameri- ški konzervativci na vsakem ko- raku videli nevarne komuniste. Med temi so bili tudi mnogi sce- naristi, režiserji in igralci osum- ljeni in zasliševani. Na črni listi se znajde tudi režiser — igra ga Robert de Niro, ki se poskuša na svoj način boriti proti »lovu na čarovnice«. S filmom REPOSSESSED (OBSEDENA) bodo prišli na svoj račun ljubitelji komedije. Linda Blair igra v parodiji na fil- me, posnete o izganjanju hudiča, v katerih je včasih sama igrala. Obsedenost s hudičem ji poskuša izgnati Leslie Nielsen; spomnili se ga boste iz filma Nekad gun. PERFECT W1TNESS (PRI- ČA) je kriminalka, ki jo odlikuje psihološka napetost. Sam (Aidan Quinn) je slučajno priča umora. Od tega trenutka so mu za peta- mi policija in podzemlje. Tožilec želi od njega resnico na sodi.šču, mafija mu grozi z umorom nje- gove družine. OBJECT OF BEAUTV (PREDMET POŽELENJA) je romantična komedija o dveh mladih prevarantih, v kateri John Malkovich in Andie Mac Dowell briljantno igrata svoji vlogi. Jake in Ima sta mlada, boga- ta, zaljubljena in živita v razkoš- nem hotelu v Londonu. V resnici nimata prebite pare, le prazne kreditne kartice in kup dolgo. Ostala jima je le dragocena skulptura Henryja Moora, vred- na 50.000 dolarjev. Skulptura je tako dobro zavarovana, da bi se z navidezno krajo lahko odplača- li vsi dolgovi. Vendar se na ža- lost pojavijo še drugi, ki želijo priti do dragocenega predmeta poželenja. Ob koncu naj vam predstavi- mo še eno odlično akcijo: WED- LOCK (OGRLICA) z Rudger- jem Hauerjem in Mimi Rogers v glavnih vlogah. Frank (R. Hauer) z dvema paj- dašema oropa banko, plen mu uspe skriti, vendar ga policija ujame in pošlje v zapor. Okrog vratu dobi posebno ogrlico, ki eksplodira, če poskuša pobegni- ti. S pomočjo Mimi Rogers mu to vendarle uspe. Začne se iska- nje plena, zasledovanje policije, borba s časom za odstranitev ogrlice. Film, ki ga ljubitelji akci- je morajo pogledati. • • • Dolžni smo vam še odgovor in ime izžrebanca nagradnega vpra- šanja iz zadnjih novosti. Naslov ansambla, po katerem smo spra- ševali, je Queen, nagrado pa do- bi Polona Hentak. Stanošina 29 c, Podlehnik. Dvignejo lahko vsak dan od 9. do I I. in od 14. do 19. ure, v soboto od 10. do l.V ure v videoteki STOLP. Podatke pripravil: ^ oMp Robert de Niro v filmu Guilty by Suspicion Helidonova kaseta: Pop hits '91 Devet najbolj značilnih izvajal- cev Helidonove založbe je pod urednikovanjem Gorana Šarca se- stavilo kompilacijsko kaseto Pop hits '91, ki zaokrožuje produkcijo preteklega leta. Po poslušanju skladb bi v naslovu kasete predla- gal celo dopolnilo z oznako POP — ROČK, saj bi bila to natan- čnejša oznaka za to zvrst glasbe, ki odstopa od tipičnega zabavnega zvena, pa tudi tipično zabavna iz- vajalca Simona W€iss in Božidar Volfand-Wolf sta zastopana s skladbami pop-rock smeri... Zoran Predin prepeva Skuštra- na po tistem ljubljanskem grafitu »Sonček je in ti si skuštra- na . . .«, ki ga je uporabil za re- fren, v svojem stilu. Glede na osamosvojitev Slovenije je kot nalašč za izbor primerna Prešer- nova Zdravljica, tokrat v inter- pretaciji Lačnega Franza. Ročk skupina Šank ročk je zelo prilju- bljena med mladimi, lani pa je bila zelo popularna s skladbo Laški pir. Simona Weiss je zape- la skladbo Božidarja Wolfanda- VVolfa Vzela si bom vse, za kate- ro je sama napisala besedilo. Noč dolgih nožev je skladba ko- prske skupine Zebra Imago, ki bo v kratkem izdala svojo kaseto. Sokoli nadaljujejo svoj stil, lani pa so se potrjevali s skladbo Mo- ja mama je strela in kreirali svo- jo podobo. Božidar Wolfand- Wolf, popularni pevec leta '91, ki je izdal v minulem letu kar dve kaseti (Koliko solz in Angel varuh) in ju dobro prodajal z do- brimi reklamnimi potezami, se na kompilaciji predstavlja s skladbo zvoka »haus muzike« Aleluja Baby. Po treh letih se je na sceno vrnil Miki Šarac s skladbo Maja, na koncu kasete pa se predstavlja znana skupina Miladojka Vouneed s skladbo Ja-ku-za. Drago Papler ZA PSE IN MUCE Tudi za psa je starost nadležna Ko pride pes v leta, postane dovzetnejši za bolezni. Človek mora takrat stati ob strani svoje- mu ostarelemu prijatelju in ga skrbno negovati. Psi živijo v po- prečju od 12 do 16 let, izjemoma tudi 18 ali celo 20 let. Prehrana zelo vpliva na zdra- vje in počutje, saj stari psi ne po- trebujejo za fiziološke aktivnosti organizma dosti energetskih sno- vi. Njihova prebavila in sekretar- ni organi zaradi staranja pešajo, presnova pa se v starosti zmanjša približno za 20 %. Zaradi obra- bljenega zobovja hrano goltajo, ne da bi jo poprej dovolj zme- čkali, kar zmanjšuje njen izkori- stek. Zaradi zmanjšanega občut- ka sitosti stari psi največkrat po- žro veliko več hrane, kot bi je si- cer potrebovali ne le za svojo fi- ziološko, temveč tudi za fizično aktivnost. Posledica nezadostne- ga gibanja in obilnega hranjenja je prekomerna debelost živali. Debelost ne vpliva samo na vi- dez psa, ampak je obenem zelo škodljiva za organizem. Zaradi nje trpi presnova, poleg starost- nih nastopijo še dodatne težave z dihanjem in krvno cirkulacijo ter številne druge motnje. Obroki hrane za stare pse mo- rajo biti manjši, številnejši in kvalitetnejši. Predvsem morajo vsebovati tisto beljakovinsko hrano, zlasti meso (mišičevje), skuto, kuhana jajca, mleko, ki ne obremenjuje preveč ledvic. Do- polnilna hrana je zelenjava; omejimo ogljikove hidrate in maščobe. Vzporedno s staranjem se po- javi bolj ali manj zaznavna de- kalcifikacija kosti in povečana potreba po kalciju. Kljub temu starim psom ne smemo dajati preveč kosti. V tem primeru lah- ko pride zaradi starostne atonije črevesja in pri samcih zaradi po- večane prostate hitro do zapeke in drugih prebavnih motenj. V starosti psu začneta pešati vid in sluh, zato bodimo previd- ni, ko ga spuščamo z vrvice. KOLIČINA BELJAKOVIN V ŽIVILIH ŽIVALSKEGA IZVORA: 100 g telečjega mesa = cca 40 g beljakovin 100 g govejega mesa = cca 17 g beljakovin 100 g skute = cca 20 g beljakovin 100 g jajc v prahu = cca 50 g beljakovin 100 g mleka v prahu = cca 25 g beljakovin 1 jajce = cca 5 g beljakovin Branka Kosenburger, dipl. veterinarka V vrtu ZIMA BREZ SNEGA, SONČNO IN TOPLEJŠE VREME V ZAČETKU JANUARJA NAJPRIZADEV- NEJŠE VRTIČKARJE ŽE VABIJO V VRTOVE. V SADNEM VRTU v takšnih vremenskih raz- merah že lahko pričnemo rez. Čeprav so nočne temperature še nekoliko pod zmrziščem, zmrzla pa je tudi zemlja, to čez dan, ko se otopli, ne ovira re- zi. Mlajših poganjkov ne smemo rezati, ko je les zmrznjen. Zmrznjenemu lesu se ob rezi celičje na rezilnem mestu zdrobi in poškoduje, da povečana rana ni sposobna zaraščanja. Rezati pričnemo starejše drevje, mlajše sadno drevje, zlasti pa koščičarje, pa si odložimo na poz- nejšo dobo, tik pred brstenjem. Odstranimo naj- prej polomljene, poškodovane in bolne veje. Nato izločimo navpične veje bohotivke, veje, ki rastejo v notranjost drevesne krošnje, in veje, ki se prekri- vajo in medsebojno zasenčujejo. Če je v drevesni krošnji že mnogo izrojenega lesa, ga nekaj izreže- mo. Star, izrojeni les izločamo postopoma, vsako leto nekaj, tako da bi ga v približno petih nadome- stili z mladimi poganjki. Izločevanje starega, izro- jenega lesa opravimo z redčenjem celih vejic. Krajšanje vej bi povzročilo razraščanje vej v met- laste poganjke, ki so pretežno nerodni les. Če smo se namenili precepljati katero od sadnih vrst starejših dreves, se moramo v času zimskega mirovanja narave oskrbeti s cepiči. Cepiče peškar- jev in koščičarjev narežemo še v januarju z odbra- nih dreves z znanimi pomološkimi lastnostmi in da so povsem zdrava. Sočasno obrežemo na cepil- ne glave drevesa oziroma veje, ki jih nameravamo precepiti. V sadnem vrtu redno nadzorujemo varovala, ki smo jih pripravili za zaščito sadnega drevja pred divjadjo, ki gloda sadno drevje. Veter lahko po- škoduje ovijalni material, dež razmoči papir, nao- graji pa lahko pride do različnih poškodb, zaradi česar lahko divjad povzroči nepopravljivo škodo, če nismo dovolj pozorni in sproti ne popravimo varoval. V BIVALNEM VRTU je primeren čas za nabi- ranje potaknjencev nekaterih vrst okrasnih grmov- nic. Kot pri sadnem drevju režemo v času zimskeg amirovanja cepiče, tako režemo enoletne šibe ligu- stra-kaline in forsitije za razmnoževanje s pota- knjenci. Krepko zraščene, zdrave in dozorele eno- letne 25 do 30 cm dolge šibe debeline svinčnika narežemo in potaknemo na hladnem kraju skoraj do vrha in pošev v vrtno zemljo, če pa je ta zmrzla, pa v klet v mivko. Marca jih narežemo na tri očesa in potaknemo v dobro vrtno zemljo, ki smo ji pri- mešali obilico dobro preperelega komposta, in za- sipljemo vse do gornjega očesa. Če smo že zelo neučakani pomladi, si to lahko vsaj delno ustvarimo v stanovanju s predčasno razcvetelim zimskim šopkom. Narežimo vejice for- sitije, leske, breze, jelše, breskve, marelice, češnje, višnje, vrbe, borovnice ali rese in jih vložimo v vo- do v svetel in ogreven prostor, kjer bodo že po ne- kaj dneh vzbrstele, ozelenele in se razcvetele. V ZELENJAVNEM VRTU bomo kmalu pričeli pripravljalna dela za setev zgodnjih vrtnin. Sadike za vrtnine pa tudi zgodnje vrtnine bomo pridelo- vali v zaprtih gredah. Preglejmo zaprte grede in okna, in če so poškodovana, jih popravimo. V ok- na vstavimo nove šipe, če so bile polomljene. Za- kitajmo stekla in konzervirajmo les. Uporabljajmo le takšna premazna sredstva za konserviranje lesa, katerih hlapi ne bodo škodovali posevkom. Poglejmo tudi, kako je z vrtnim orodjem, ki ga uporabljamo pri vrtnarjenju. Sedaj je pravi čas za popravilo in dopolnitev, da ne bo nejevolje spo- mladi, ko nas bo prvo sonce zvabilo v vrtove. V kleti preglejmo vzimljeno zelenjavo. Kar je gnilega ali napadeno po glivičnih boleznih, odstra- nimo. V lepem, sortčnem vremenu prostore z ozim- nico prezračimo. Zlasti smo pozorni na hranjene vrtnine pod folijami, da so redno prezračene, saj se pod neprepustno folijo zaradi dihanja plodov pojavljata znoj in vlaga, kapljice pa močijo zele- njavo. • • • Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 13., 20. in 21. januarja, rastline zaradi nadzemnih plodov od 13. do 15. ter 22. in 23. januarja, zaradi korenike od 15. do 17. in od 23. do 26. januarja ter rastline zaradi cveta in zdravilna zelišča 17. in 18. januar- ja. Cepiče za precepljanje sadnega drevja in pota- knjence okrasnega grmičevja je po biokoledarju priporočljivo rezati 14., 15., 18. in 19. januarja. Miran Glušič, ing. agr. 12 — TV SPOREDI 16. januar 1992 - TEDNIK TEDNIK - 16- januar 1992 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - OGLASI IN OBJAVE 16. januar 1992 - TEDNIK Bambola osvaja z Ringišpilom Kot komet je zablestela nora hit skupina RINGLŠPIL iz Ljubljane in z lahkotnimi melodi- jami postala priljubljena na radijskih valovih. Že uveljavljena (tudi studijska) glasbenika Dušan Zore in Mario Koritnik sta ustanovila snemalni studio Napoleon in v njem kot konstruktorja pro- jekta Ringlšpil dokončala prvo kaseto te petčlanske zasedbe, ki ima naslov: Oj Marička kok\ste fajn. Z njima smo se posovariali o slasbeni delavnosti in načrtih. • Leto dni skupnega {glas- benega ustvarjanja je /a vami in za seboj že puščate dobro sled. Naziv skupine Je Ringl- špil, v radijskih arhivih pa ima nekaj skladb tudi oznako sku- pine Vagabund? »Ringlšpil je že stara za- sedba, in ko smo pred letom začeli na novo z drugačno usmeritvijo, smo se najprej poimenovali Vagabund. Ven- dar smo v dveh mesecih ugo- tovili, da spreminjati imena nima smisla. Odločili smo se, da ostanemo pri prvotnem imenu. Držimo se namreč ge- sla: Ringlšpil je naš življenj- ski cilj.« • Od kod ste se zbrali čla- ni in sedli na vrtiljak glasbe Ringlšpila? »Midva sva sodelovala že pri več projektih kot studij- ska glasbenika, na primer pri snemanju skladb Zlatka Do- briča. Oba sva profesionalca in od glasbe živiva. Klaviatu- re igra Dušan Zore iz Kamni- ka (ex Julija), na kitaro bren- ka in poje Mario Koritnik iz Ljubljane (ex F +), po bob- nih tolče Drago Jukič-Juka iz Domžal (ex Vagabund), na bas kitaro igra Dare Podbe- všek iz Brezovice pri Ljublja- ni (ex Maj), poje pa Lavrita Batagelj iz Kranja (ex Duo Sibila).« • Glasba Ringlšpila spo- minja po sestavi na Nove fosi- le. Ste vesel sestav, kateremu je moto zabava ... »Vsak član skupine ima svojega vzornika, vendar ho- čemo razviti svoj izraz, da bi se glasbeniki zgledovali tudi po nas ... Večina slovenskih bendov ima poudarek na udarni ritem sekciji glasbil, nam je pomembna lepa viža, v ospredju je vokal in da so instrumenti korektno odigra- ni. To so lahkotne, enostavne stvari v pop stilu, ki jih lahko instrumentalni kvartet in pevka v živo zaigramo ter gredo hitro v uho. Rime so preproste, lahkotne, igrive, seveda pa na svojevrsten na- čin neposredne, če se da na- vezati s kakšno šalo. Teme so ubrane na stvari iz vsakda- njega življenja, kjer je bistvo ljubezen brez velike filozofi- je. Glasbo piševa Dušan in Mario, aranžmaje oblikuje izključno Dušan, besedila pa zlaga Mario.« • Po štirih posnetkih ste dobili zeleno luč za snemanje kasete, le-to pa so natisnili že v prvi seriji kar v zlati nakla- di, kar ni običaj. ' »Prve posnetke smo nare- dili v studiu Boruta Cinča: Manuelo, Jutro, Soncu v očeh in Tretji deci pa pod mizo. Potem smo v studiu Metro posneli Maričko, pos- netek nesli na radio in v hipu je pesem postala zelo popu- larna. Na nas so postali po- zorni na Založbi kaset in plošč RTV Slovenija in drugi ljudje v show bussinessu (na primer organizator Zdravko Toplek) in s te strani je padel predlog, da se skupini omo- goči takojšnje snemanje in iz- dajo kasete. Hkrati sva usta- novila snemalni studio Na- poleon v Kamniku in tam posnela še pet skladb: Za tvoj rojstni dan, S kitaro po svetu, 89-65-89, Bambola in Ringlšpil. Ko so ves material slišali v založbi, so se odloči- li, da bo kaseta natisnjena v 25.000 izvodih.« • Avgusta ste na festivalu Melodije morja in sonca '91 v Portorožu prvič sodelovali. Zakaj niste poskusili tekmo- vati že v Pop delavnici? »Pop delavnico smo name- noma izpustili, ker smo raču- nali, da je prireditev name- njena bolj rockerskim in ne- afirmiranim skupinam. Cilj smo dosegli že s tem, da je bila naša skladba Kar je v sr- cu zapisano na glasbo Duša- na Zoreta in besedilo Maria Koritnika izbrana na nateča- ju za festivalski nastop. Upa- mo, da bo melodična, mor- sko obarvana skla,dha publi- ki všeč, izšla pa je tudi na fe- stivalski kaseti. Za spremlja- joče vokale smo v zbor pova- bili Oliverja Auntauerja, Ma- rino Marčelo in Ireno Vidic in se s tem izognili največjim napakam, ko en vokalist sne- ma za 50 zborov.« • Promocijska turneja je bila zaradi vojne prekinjena, nameravali pa ste obiskati vse večje slovenske kraje? »Ne igramo skladbe, na katero ne znajo ljudje plesati. Vsak ritem ima svojega ple- salca. Mi smo znani po tem, da ogromno komadov prede- lamo, da zvenijo v živo za- igrani drugače, kot pa so jih posneli tuji izvajalci.« • Doživeli ste umaknitev vašega reklamnega spota za Maričko s televizijskega spo- reda? »Za reklamo kasete je sku- pina posnela dva petnajstse- kundna reklamna spota Ma- ričke in Bambole. Gledalcem je bil všeč spot Maričke in je bil lepo sprejet. Po nekajkrat- nem predvajanju pa je bil umaknjen s televizijskega sporeda. Kaže, da je bilo v njem nekaj insertov, ki so se zdeli odgovornim na sloven- ski televiziji preveč žgečkljivi in nekulturni za program. Posneti smo morali nov re- klamni spot za Maričko — na račun televizije .. .« • Pridobili ste si že svojo publiko. Dobivate tudi kaj po- šte? »Prizadevamo si, da nas spozna čimveč ljudi. Obože- valce imamo v vseh generaci- jah, mladi nas lepo sprejema- jo. Imidž Ringlšpila poose- blja naša 19-letna pevka La- vrita Batagelj iz Kranja, ki je končala srednjo šolo v Kra- nju, sedaj pa se vsa posveča glasbi. Zato smo dali na ovi- tek kasete tudi njeno sliko. Ima veliko občudovalcev, v imenu skupine pa tudi odgo- varja na vso pošto. Naš na- slov je: Ringlšpil, Dušan Zo- re, Smolnikarjeva 3, 61240 Kamnik.« paplER Polje tudi v Kidričevem Ob poslovnih prostorih ptujskega Pleskarja v industrijskem nase- lju Kidričevega je konec lanskega leta spet zaživela stavba nekdanje trgovine. Zasebno podjetje Marije Milošič iz Vidma pri Ptuju je 14. decembra odprlo specializirano prodajalno Polje. V prenovljenih pro- storih so poleg svojih upravnih prostorov uredili prijetno trgovino s kemikalijami, semeni, gnojili, zaščitnimi sredstvi, stroji in krmili. V Polju ponujajo vse, kar potrebuje dober gospodar ali gospodinja. Poleg prodajalne v Podlehniku odslej Polje tudi v Kidričevem. (Foto: M. Ozmec) Trgoyina Polje je odprta med tednom od 8. do 16. ure, v soboto pa do 12. ure. Poleg lastnice imajo zaposleno še ekonomistko in dva prodajalca, ki sta obenem tudi kmetijska strokovnjaka, zato boste ob nakupu lahko dobili ustrezen nasvet. Večje nakupe ali naročila lahko sporočite po telefonih 796-170 ali 796-113. —OM TEDNIK - januar 1992 OGLASI IN OBJAVE - 15 ALI JE STROKA PREMAGALA POLITIKO? Usoda TGA še ni povsem jasna Čeprav so razprave o usodi slovenske aluminijske industrije v zadnjem času koncentrirane v najvišjem slovenskem vladnem vrhu in čeprav smo bili priča prvi javni predstavitvi izredno pomembne študije o ekonom- ski in ekološki upravičenosti proizvodnje aluminija v Kidričevem, so dokončne poteze najodgovornejših še ved- no zavite v meglo. AH je torej stroka prevladala nad trenutno politično evforijo in aH so se slovenski vladni mi- nistri med seboj dogovorili o tej narodnogospodarsko izredno pomembni industrijski veji? Del odgovora na to vprašanje so razgrnili na posvetu v Slovenski Bistrici v torek, 7. januarja, saj so poleg predstavnikov Impola in TGA terptujske in bistriške občine sodelovali tudi oba podpredsednika slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk in di. Leo Šešerko ter ministrica za delo Jožica Puharjeva. Na posvetu nismo mogli sode- lovati, saj so skoraj vsi novinarji ostali pred vrati. Zato smo k ra- zgovoru povabili Janka Bedrača, pomočnika direktorja za ekonom- sko področje v TGA Kidričevo. O vsebini »bistriškega posveta« je za Tednik povedal: »Se vedno je težko reči, kaj pomeni ta sestanek za TGA in za ostalo slovensko aluminijsko in- dustrijo. Osnovni namen je bil analizirati prvo kompleksno štu- dijo, ki jo je izdelal Ekonomski inštitut v Ljubljani. V javnosti je sicer bil povzročen že pravi pre- plah, veliko se je pisalo, poveda- nih je bilo precej neresnic in pol- resnic. Mogoče zaradi tega, ker študija ni bila dana v javnost, saj je veljal dogovor, da bodo to sto- rili šele po vseh dokončnih dode- lavah, ko bo to bolj primerno.« Zakaj na bistriški posvet nismo bili povabljeni predstavniki javno- sti, novinarji? »To ni povsem resnično, saj je bil na posvetu novinar STA (Slo- venske tiskovne agencije), ki je pozneje izoblikoval izjavo za jav- nost in kratko poročilo o vsebini naših pogovorov.« Slišati je bilo, da so rezultati omenjene študije za TGA ugodni. V čem? »Težko bi pritrdil. V osnovi je študija sicer izredno strokovna in korektna, vendar v TGA z njo nismo najbolj zadovoljni. Imeli smo nekaj manjših pripomb, ki pa niso bile sprejete, v obravnavi so jih le delno sprejeli ali pa le »vzeli na znanje«. Dejstvo pa je, da je renome izvajalca študije — Ekonomskega inštituta v Ljublja- ni — zelo visok in da so temu mnogi morali verjeti, čeprav jim to ni šlo najbolje od rok. Seveda je zaradi tega z nasprotne strani — Slovenskega ministrstva za energetiko in elektrogospodar- stva — bilo mnogo več interven- cij institutu. Strokovna analiza je pač dejstvo, in če so se vsi para- metri, tako s finančnega, računo- vodskega in narodnogospodar- skega vidika, do potankosti ob- delani za nazaj in za naprej, po- tem je pač temu treba verjeti. Res pa je morda, da je študija iz- delana zelo strokovno, in če jo je nekdo prebral v pol ure, je de- jansko ni mogel povsem razume- ti takoj.« Po vsebini bistriških razgovorov je vendarle slutiti resnejšo pripra- vljenost vlade do razpleta krizne situacije TGA? »Ce pogledamo sklepe tega posveta, potem je takšna ugoto- vitev sicer možna, če pa razčleni- mo potek razprave, pa nisem preveč optimističen, saj je več kot polovica članov vlade še zmerm nasprotovala našim rešit- vam. Se zmeraj imamo precej po- litičnih nasprotnikov, ki brez ar- gumentov zastopajo nam nas- protna stališča.« TGA je reden plačnik elektri- čne energije s precej velikim dol- gom, kar pa za razplet situacije ne bi smelo biti več usodno. »Res je, da smo spet med red- nimi plačniki, in res je, da je naš dolg elektrogospodarstvu precej velik. To pa zaradi tega, ker TGA zavrača neupravičeno viso- ke cene električne energije, kajti s tako ceno nikjer na svetu ne morejo normalno proizvajati, ne aluminija ne drugih primarnih surovin. Naš osnovni cilj je, da bi se dogovorili za sprejemljivo ceno elektrike, kot je recimo dru- god v zahodni Evropi. Če pa v Sloveniji za to ni pripravljenosti, potem pač v Kidričevem proiz- vodnja aluminija ne more obsta- jati. Študija je med drugim dokaza- la, da je v posameznih časovnih intervalih proizvodnja aluminija poslovno motena, še posebej v takšnih obdobjih recesije, v kakr- šni smo trenutno, saj je cena alu- minija najnižja zadnjih nekaj let. Ko pa so cene spet normalne, pa je situacija povsem drugačna. In če k temu dodamo narodnogo- spodarske prednosti, ki jih prina- ša proizvodnja aluminija ne sa- mo ptujski in bistriški občini, po- tem so sklepi jasni — torej pozi- tivni.« Študija je obravnavala tri mo- žne variante. Po prvi naj bi v Ki- dričevem ohranili proizvodnjo v hali B in C, po drugi naj bi ohra- nili proizvodnjo le v elektrolizi C, po tretji pa naj bi Kidričevo eno- stavno zaprli. Zagotovo je uspeh, da je po razgovorih na osnovi štu- dije obveljala prva varianta? »Nedvomno pomeni to trdnej- šo osnovo za naše delo, vendar pa kot sem že dejal, dejanska usoda TGA še vedno ni povsem dorečena.« Kako pa izvršujete druge ukre- pe, ki ste jih sprejeli, da bi krizo čimprej prebrodili; mislim pred- vsem na zmanjševanje števila za- poslenih? »Tega se resno držimo, tako v TGA kot v Impolu, čeprav smo v okolju, kjer je brezposelnost že izredno visoka. Vse presežke de- lovne sile poskušamo razreševati na aktiven način. Nekaj nam je uspelo predvsem z lastnim inku- batorjem, nekaj pa bomo posku- šali rešiti še z organiziranjem ser- visnih storitev zunaj podjetja s privatniško iniciativo. Manjka nam le še nekaj pozitivnih vzpodbud iz okolja in ponovni gospodarski vzpon, sicer večjih težav ne bi smelo biti.« Torej lahko ugotovimo, da Je stroka prevladala nad trenutnimi političnimi pritiski in da se TGA in slovenski aluminijski industriji obetajo boljši časi? »Tudi temu bi težko pritrdil, kajti eden od sklepov bistriškega posveta je bil, da moramo v dveh mesecih opraviti lastninsko pre- strukturiranje UNIALA (torej TGA in Impola) v neko državno holdinško obliko organizirano- sti, kjer bosta država in banka kot največja upnika imela naj- večjo vlogo. Če nam bo to uspe- lo, potem bomo zagotovo imeli še trdnejšo osnovo za nadaljnji razvoj, saj bi lahko vse krizne si- tuacije, podobne sedanjim, veli- ko lažje premoščali. V trenutni situaciji pa si niti najmanj ne bi upal trditi, da stroka prevladuje nad političnimi odločitvami!« M. Ozmec Janko Bedrač, pomočnik direk- torja TGA za ekonomsko področ- je. (Foto: M. Ozmec) Podvinški gasilci med prostovoljno akcijo beljenja težko pridobljenih prostorov za Karitas. (Foto: M. Ozmec) Karitas ima nove prostore župnijska Karitas svetega Ožbalta na Ptuju je po nekajmesečnih težavah zaradi premajhnih prostorov za svojo humano dejavnost kon- čno rešena teh problemov, saj so dobili enega dveh velikih objektov v bivši kasarni 3 ob Potrčevi cesti. Objekt je sicer star več kot 150 let in je bil včasih že last cerkve, vendar ga je Jožef II. odvzel. Večkrat so ga preuredili, vendar je bil že po prvi svetovni vojni namenjen vojakom oziroma po drugi vojni vojaškemu skladišču. Karitas je prek svojih zagnanih članov takoj po novem letu že pričel čiščenje prostorov, ki so jih prejšnji teden podvinški gasilci pro- stovoljno prepleskali. Pričakujejo, da bodo nared do konca tega me- seca, v njih pa bodo uredili najprej zbirni oziroma oddajni center Ka- ritas, če pa bo možno, bodo poskušali urediti še neke vrste ljudsko kuhinjo ali pribežališče za vse tiste, ki so potrebni pomoči. -OM Je bila strela? v gozdu je ta čas tiho in prazno. Ker ni snega, tu- intam zašumi listje pod ko- rakom člove- ka ali živali. V času, ko je med drevjem več svetlobe kot med le- tom, opazimo tudi kaj take- ga, kot je na sliki. To mo- gočno drevo je med letom uničila strela. Tako lahko domnevamo po sicer zdra- vem, a raztr- tanem deblu, trela je svoje uničevalno delo opravila v času mora- torija na seč- njo — torej človeku in jolitiki nav- cljub. fotozapis: JB HUDO POŠKODOVANA OTROKA Vladimir Podvršnik iz Sloven- ske Bistrice je v sredo, 8. januar- ja, ob 13. uri po regionalni cesti skozi Zgornje Hoče vozil osebni avtomobil, h kateremu je bila pripeta prikolica. V levem nepre- glednem ovinku je začelo avto zanašati. Prikolico, naloženo z mostnicami, je zaneslo v desno na pločnik. Tam sta takrat hodila 8-letna Saška in 7-letni Jani H., oba iz Zgornjih Hoč. Mostnice so ju zadele in hudo ranile, zato so ju odpeljali v mariborsko bol- nišnico. OPEKLINE OB EKSPLOZIJI V SILOSU V ponedeljek, 6. januarja, ne- kaj po 23. uri je delavec A. M., doma iz Vitomarcev, preverjal količino mlete pšenice v silosu Perutnine na Zagrebški cesti v Ptuju. Za razsvetljavo je upora- bljal luč z električno napetostjo do 24 voltov, ki pa je bila brez zaščitnega stekla in mreže. Ko je v šestem nadstropju luč spustil v notranjost silosa, so eksplodirali koncentrirani plini in prah, ki nastaja ob mletju pšenice. Pla- men eksplozije je zajel A. M. in ga opekel po obrazu in drugih delih telesa. Zaradi hudih ope- klin so ga prepeljali na zdravlje- nje v bolnišnico. IRAČANOM TUDI V DRUGO NI USPELO Ni še dolgo tega, ko je na mej- nem prehodu pri Zavrču posku- šala priti v Slovenijo skupina Iračanov, da bi potem nadaljeva- la pot na zahod. Policisti UNZ Maribor so jih odkrili in napotili nazaj na Hrvaško. Čez nekaj dni je ta ista skupina poskušala priti v Slovenijo pri Rogatcu, pa jim zaradi budnosti obmejnih orga- nov UNZ Celje tudi ni uspelo. Iračane so usmerili nazaj na Hr- vaško, dva Ljubljančana, ki sta jih z osebnima avtomobiloma poskušala prepeljati v Ljubljano, pa so odpeljali na razgovor. FF osebna kronika RODILE SO - ČESTITA- MO: Jožica Čeh, Krčevina pri Vurbergu 25, Ptuj — deklico; Milena Golubič, Hrastovec Zavrč — dečka; Darinka Sešek, Drenovec 17, Zavrč — deklico; Jožica Simonič, Pobrežje 65, Vi- dem — dečka; Jožica Trafela, Dežno 5/a, Podlehnik — dekli- co; Stanka Korpar, Osluševci 29, Podgorci — Katjo; Darinka Ahačič, Kočice 63, Zetale - Da- nijela; Danica Cafuta, Dravinj- ski Vrh 19, Videm - dečka; Majda Zemljič, Bodislavci 12, Bučkovci — Romana; Marjana Šketa, Trnovska vas 20 — dekli- co; Olga Špešič, Ptujska 13, Or- mož — Tadeja; Marija VVeisbac- her, Kajuhova 9, Kidričevo — deklico; Romana Viher, Her- manci 32, Miklavž — Barbaro; Vida Kvas, Gladomes 71, Zg. Ložnica — Maksimiljana. POROKI - PTUJ: Zdravko Vičanec, Babinec, Ulica maršala Tita 37, in Vera Vuk, Hrastovec 129; Vladimir Bezjak in Lidija Paternost, Krčevina pri Vurber- gu 87. UMRLA STA: Jakob Topolo- vec, Gradišče 31, roj. 1930 — u. 6. januarja 1992; Janez Zupanič, Apače 37, roj. 1921 — u. 8. janu- arja 1992. Kulturni križemkražem PTUJ • V petek, 17. januarja, ob 17.30 uri bo v ptujskem gleda- lišču premiera lutkovne igrice ŠIVILJA IN ŠKARJE. I^UJ • V razstavišču ob Dravi je do 28. januarja podaljšana razstava DENARNIŠTVO V ANTIKI NA SLOVENSKEM, name- njena tudi šolarjem. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9. in 11. ter 16. in 19., ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. SLOVENSKA BISTRICA • Jutri zvečer ob 17.30 uri bo v ki- nodvorani repriza lutkovne igre BUTALCl SO MED NAMI, v izved- bi Lutkovne sekcije DPD Svobode. ORMOŽ • V petek, 17. januarja, ob 9. uri se bo v ormoškem do- mu kulture pričelo letošnje občinsko srečanje lutkovnih skupin. Na- stopile bodo štiri šolske in skupina iz VVO. ORMOŽ • 20. januarja bo v okviru otroškega abonmaja gledali- ška predstava SNG CELJE DALEČ OD DVORCA. ORMOŽ • 24. januarja gostuje s komedijo pod režisersko tak- tirko Vitomirja Blažekoviča dramska skupina PD Ivan Kaučič iz Lju- tomera. GRAJENA • V soboto, 18. januarja, ob 18. uri bo v dvorani do- ma kulture celovečerni koncert ženskega in moškega pevskega zbora Grajena. Kot gost bo nastopil tudi mešani pevski zbor Pionir iz Nove- ga mesta, ki gostiteljem vrača obisk. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko In časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ._ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor In glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika In lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Cianl, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Ralče- va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tei (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.500,00 to- larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščen prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skup- ščine Republike Slovenije števil- ka 3132 z dne 28. 2. 1991.