LETO XLV, ŠT. 2
Ptuj, 16. januarja 1992
CENA 30 TOLARJEV
Debeluhom slačij'o kožo
Letos imajo prašiči spet svojo ceno. Če ga zredi-
mo doma, so koline toliko večji praznik, skrinja
pa polna brez dodatnega praznjenja denarnice.
Lepo število debeluhov prav prvi mesec v letu izgu-
bi svojo kožo. Sicer pa ta tako ni nič vredna. Tako
je marsikdo ne proda, niti zakopati se je ne izpla-
ča, saj ni vredna deset minut dela. Bo že segnila
kje na smetišču, za grmom ali kar ob cesti.
JB
Foto: M. Ozmec
S KOPALNIMI AVTOBUSI DO PTUJSKIH TOPLIC
Ptuj — center zdravega
življenja
Ptuj se želi v naslednjih dvajsetih letih razviti v pomemben turistični center. Razvoj bo poteka! v štirih
etapah: kot antično, srednjeveško, zdraviliško in zabaviščno mesto, v katerem se vedno nekaj dogaja. V tretji
etapi bo središče dogajanja v zdravilišču, Ptuj naj bi postal center zdravega življenja. Akcija »S kopalnimi av-
tobusi do Ptujskih toplic« je že del ponudbe za zdravo življenje. Na tiskovni konferenci v Mariboru sta občin-
ske turistične programe predstavila Peter Vesenjak, član izvršnega sveta, ki skrbi za turizem, gostinstvo in tr-
govino, ter Slavka Gojčič, vodja zdravilišča. Akcijo S kopalnimi avtobusi do Ptujskih toplic so oblikovali s
Turist agentom iz Maribora in ob pomoči znane turistične delavke Sonje Černčič, ki bo pomagala tudi pri de-
lu Turistično-kulturnega informacijskega centra v Ptuju.
Zdraviliško ponudbo bodo s
kopalnimi avtobusi približali go-
stom. V glavnem računajo na
upokojence in tiste, ki so brez
avtomobilov, a bi se želeli kopati
v Ptujskih toplicah. Pri enkrat-
nem kopanju bodo na primer po-
tniki iz Maribora prihranili 30
tolarjev. V toplicah pripravljajo
za vse udeležence prijetno prese-
nečenje: postregli jim bodo s to-
pliško vodo, ki vsebuje izredno
malo mineralov, in čajem iz te
vode. Ce bodo želeli, jim bodo
programe bivanja v toplicah
obogatili še s čim drugim - kul-
turno in drugo ponudbo. V vsa-
kem primeru se bodo potrudili,
da bi se gostje pri njih dobro po-
čutili.
Kopalni avtobusi bodo posku-
sno vozili do konca aprila, če bo
povpraševanje, še dlje. Možne so
vnaprejšnje rezervacije, karte so
jJTCTiosljive, pošljejo pa jih tudi
nr^f^k
^ He(^\Lešnik iz območne go-
^^daijj^ zbornice Maribor je
pohvalila akcijo in dejala, da jih
sedaj čaka še veliko dela na po-
dročju direktnega marketinga.
Ptujskim toplicam in Turist
agentu je predlagala, da akcije
ne bi prenehali, četudi bodo v
začetku imeli manj obiskovalcev.
Tiskovna konferenca v Mari-
boru, kjer so kopalne avtobuse
predstavili novinarjem, gospo-
darski zbornici, društvom upo-
kojencem, mariborski turistični
zvezi in drugim, je le začetek
promocijske akcije. V prihodnjih
dneh jo bodo nadaljevali; med
prvimi bodo obiskali Društvo
upokojencev Maribor-center.
V TOPLICAH SE
PRIPRAVUAJO NA
GRADNJO PLINSKEGA
OMREŽJA
Z napeljavo plinskega omrež-
ja, pričeli jo bodo v kratkem, bo-
do dolgoročno zagotovili vse
energetske potrebe bodočega
razvoja, ki bo potekal v več eta-
pah. Gradnja bo veljala 7,9 mili-
jona tolarjev. Zagotovili so jih v
skladu stavbnih zemljišč občine
Ptuj, v Kmetijskem kombinatu,
republiških ministrstvih za ener-
getiko in varstvo okolja ter v pli-
narni. Hidroing in IMP Maribor
bosta pričela graditi, brž ko bodo
to dovoljevale razmere.
V toplicah sedaj uporabljajo
mazut, kar je z ekološkega in
drugih vidikov vprašljivo. Bodo-
ča zakonodaja s tega področja
naj bi takšne in podobne vire
močno obdavčila. Prehod na
ekološko čista goriva naj bi topli-
cam zagotovil tudi izdatno repu-
bliško pomoč. Študijo o energet-
skih potrebah glede na posame-
zne etape razvoja je izdelal Ener-
goinženiring Ljubljana. Pokazala
je, da so najbolj racionalni vir
energije za zdravilišče toplotne
črpalke za plin, pri čemer gre za
dvakratni prihranek energije. V
tujini jih že intenzivno upora-
bljajo, pri nas se šele uveljavlja-
MG
O vračanju
premoženja
v ptujski občini je že pred sa-
mim sprejetjem zakona o vrača-
nju krivično odvzetega premože-
nja zahtevke po vračanju podalo
okoli 700 raz aščencev. Zdaj, ko
je zakon že v veljavi, jim ptujska
podružnica Društva razlaščenih
lastnikov ponuja pravno pomoč.
Pravne nasvete jim nudi upoko-
jeni sodniški delavec, diplomira-
ni pravnik Rudi Ringbauer. Še v
januarju pa nameravajo pripravi-
ti posvet o tem, kako vložiti zah-
tevek za vrnitev premoženja, da
bo v skladu z zakonom. V našem
časniku bomo prihodnji teden
pričeli objavljati pravne nasvete
o vračanju premoženja, ki jih je
našim radijskim poslušalcem da-
jal Rudi Ringbauer. Podobna
oddaja bo na sporedu tudi v to-
rek, 21. januarja. Poglavitne na-
svete boste lahko brali v nekaj
naslednjih številkah Tednika.
---------^
Delavoljnost.,.
Saj poznate tiste - kar veliko jih je — žlahtne misli o sloven-
ski ljubezni do dela. marljivosti, delovni zagnanosti, delavoljno-
sti... Pa ste prepričani, da vst ti reki tudi držijo?
Poglejmo primer izjeme, ki potrjuje pravilo.
Nekaj manj kot 200 delavcev je v začetku lanskega leta v la-
narškem Centrovodu dobilo delavske knjižice. Dolgovi so bili preve-
liki in največji upniki so neusmiljeno zahtevali stečaj podjetja. Dru-
ge rešitve ni bilo, saj tudi sprotna proizvodnja ni imela prevelike bo-
dočnosti, čeprav je tudi res, da je tedanje vodstvo podjetja trdilo, da
bi s preoblikovanjem podjetja v več majhnih lahko firmo rešilo. To-
da njegovim pravljicam ni nihče verjel, upniki pa so trdo vztrajali
pri stečaju. In stečaj je sedaj tu.
Preseneča nekaj drugega. Stečajni upravitelj je takoj, ko je
prevzel podjetje, bivšim delavcem ponudil v najem prostore in stroje
po ceni, kije za polovico manjša od običajne. Upošteval je namreč
namig številnih Lenarčanov, da popolnoma pač ne gre zapraviti
vsega znanja in tehnologije. A se na ponujeno ni nihče od delavcev
odzval. Nihče ni niti poskusil prevzeti nekaterih delov proizvodnje v
najem in delati pri programih, ki bi morda lahko prinašali nekaj
denarja. Stečajni upravitelj meni, da je poglavitni vzrok za nezain-
teresiranost bivših delavcev najbrž strah pred tem, da bi morali kaj
tvegati. Ali pa je res samo to? Ni morda tudi tu nekaj preračunljivo-
sti, češ če bom doma in prijavljen na Zavodu, bom zagotovo dobil,
kar mi pač gre. Kaj bi se spuščal v delo, za katerega ne vem, ali mi
bo tudi kaj prineslo. To torej ni le vprašanje tveganja, kajti jasno je,
da brez tveganja pač ni dobička, je predvsem stvar pripravljenosti
za delo, četudi pri takem delu ne more nihče zagotoviti, kako dolgo
in kako uspešno bo. Takih del je pač vse manj. A brez dela ni niti
možnosti za karkoli drugega razen za stokanje nad družbo in vod-
stvom, ki je zapravilo podjetje . . .
Z Vodnikom bi si lahko osvežili spomin o pregovorni pridnosti
Slovencev: ». . . Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi za-
span .. .«
Darja Lukman
Kasarno bo obnavljal
tudi Granit
Bistričani po vseh peticijah na ministerstvo za obrambo in zbira-
nju podpisov niso bili navdušeni, ko so izvedeli, da bo vojašnica (si-
cer začasno) v mestu ostala. Po tihem so potem upali, da bo domače
»radbeno podjetje Granit med glavnimi obnavljalci objektov. Nema-
o so bili razočarani, ko so izvedeli drugo resnico.
»Ko smo izvedeli, da bo vojašnica v mestu ostala, smo bili v Gra-
nitu prepričani, da bomo vključeni v obnovo. Med šestimi ponudniki
za opravljanje adaptacijskih m rekonstrukcijskih del smo bili tudi mi.
Naša ponudba je bila v spodnjem delu sredine. Kasneje smo v Lju-
bljano v pisni obliki poslali še dodatni popust, pa ga komisija, tako
mi je zatrdil namestnik ministra za obrambo mag. Boptaj, ni upošte-
vala. Uspeli smo le doseči, da bo obnova enega objekta dana nam,«
je razočarano povedal Peter Kos, vršilec dolžnosti direktorja gradbe-
nega podjetja Granit.
Prepričani so bili, da bo vse delo pripadlo njim. Pričakovali so
več razumevanja. Granitu je izdatno pomagala občinska politika, žu-
pan Ivan Pučnik in celoten izvršni svet.
Obnovitvena dela pri bistriški vojašnici morajo biti končana do
1. marca, ker potem že pridejo vanjo prvi stanovalci — nova generaci-
ja slovenskih vojakov.	Topolovec
Ptujska in ormoška
Karitas za Gacko dolino
Organizacije Karitas iz župnij ormoške in ptujske občine so od 29.
novembra lanskega leta do 14. januarja zbrale za ljudi v Gacki dolini in
Otočcu več kot 40 ton hrane, oblačil, obutve, posteljnine in drugega. Ko-
ordinatorica akcije je bila ptujska odvetnica Božena Cačkovic, na kate-
ro se je v prošnji obrnilo društvo »Gacka dolina in Brinje«, ki ima sedež
v Zagrebu.
»Ljudje v Otočcu in sosednjih krajih so zelo pogumni, zelo malo
jih je zapustilo svoje kraje, kljub temu da jim ni bilo lahko. Potrebo-
vali so pomoč od drugod, predvsem hrano, oblačila, zdravila,« je po-
vedala Božena Cačkovič.
Na ptujskem območju so zbrali okoli 50 ton hrane, sedaj pa so se
v akcijo vključili tudi Ormožani in v treh tednih zbrali velike količine
hrane. V torek je odpeljal že četrti sedemtonski tovornjak proti Otoč-
cu. V času misijona, ki je na območju velikonedeljske dekanije pote-
kal v sredini decembra lanskega leta, je Božena Cačkovič stopila v
stik z ljudmi v posameznih župnijah in akcija zbiranja pomoči je ste-
kla. Že 18. decembra je proti Otočcu odpeljal prvi tovornjak, poln
hrane, ki so jo zbrali v Središču in Podgorcih. Na območju središke
Karitas so zbrali še 34.000 tolarjev in jih namenili družinam iz Središ-
ča, ki imajo pregnance iz Hrvaške. Za podobno zbiralno akcijo so se
odločili še pri Veliki Nedelji, od koder je odpeljal tovornjak takoj po
novoletnih praznikih, prejšnji teden pa sta zbrana živila in denar, za
katerega so kupili moko, oddali še župnijski Karitas s Koga in od Mi-
klavža.	Vida Topolovec
Agis ohranja trge
nekdanje Jugoslavije
»Gospodarski načrt Agisa za letos predvideva ohranitev celega jugoslovanskega trga. Ta potrebuje Agi-
sovo blago, razpolaga z materiali, kijih potrebujemo za nemoteno proizvodnjo, in ima blago, ki ga na sloven-
skem trgu počasi že zmanjkuje. S partnerji bomo poslovali po sistemu barter — blago za blago. Tako naj bi
ohranili fizični obseg proizvodnje iz leta 1991, ko smo v južne republike izvozili, če upoštevamo tudi prodajo
prek trgovine, okrog 40 odstotkov proizvodnje,« je povedal direktor Agisa Jože Botolin.
Agis že nekaj časa posluje z motnjami. Žiro ra-
čun je blokiran nekaj mesecev. Oktobra se je za-
taknilo pri prodaji v druge republike. Delavci pre-
jemajo zajamčene osebne dohodke. Zdaj jih sicer
popravljajo, vendar v majhnih zneskih. Najhujši
udarec za Agisovo likvidnost je bil odlok, s kate-
rim so se 7. decembra lani zamudne obresti pove-
čale z 0,5 na 2,2 odstotka na dan. Gre za nerazum-
ljivo potezo vlade. Pojasnilo finančnega ministra
Sešoka, da gre v tem primeru za kaznovanje nedi-
scipliniranih davkoplačevalcev, je iz trte izvito.
Ce jim bo uspelo skleniti ustrezne blagovne za-
menjave, se bodo razmere v proizvodnji in poslo-
vanju bistveno izboljšale. Trudijo se tudi, da bi iz-
datno povečali izvoz. Pri tem jim v bistvu zamrz-
njen tečaj marke ne gre na roko. Čeprav rezultatov
za lani še nimajo, je očitno, da od oktobra dalje
poslujejo z izgubo. Odpisati bodo morali velik del
blaga, ki so ga prodali v Hrvaško (vzhodna Slavo-
nija), kjer podjetja zaradi vojne ne delajo. Z zamu-
dami pa bodo izterjali dolgove v drugih delih ne-
kdanje Jugoslavije.
Gospodarstvo v tem trenutku dodatno uničuje
neurejena slovenska zakonodaja. Agisov sanacij-
ski program ima za glavni cilj poleg reorganizacije
lodjetja (to so že izvedli) tudi dokapitalizacijo
crovnega podjetja in družb. Blokada zvezne zako-
nodaje in pomanjkanje tovrstnih slovenskih zako-
nov jim to onemogočajo. Agis je močno podkapi-
taliziran in nujno potrebuje sveži kapital. VIG
2 - DOMA IN PO SVETU
16. januar 1992 - TEDNIK
Ugodni gospodarski
rezultati
Za ormoško gospodarstvo je v lanskem letu pomembno njegovo po-
zitivno gibanje za razliko od republiškega. Med neindustrijskimi dejav-
nostmi izstopa po slabem rezultatu turizem, kjer je izpad dohodka zara-
di vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. ISa področju drobnega gospodar-
stva se je število obrtnikov v primerjavi z enakim obdobjem 1990. leta
povečalo za 6,6 odstotka, izdanih je bilo 32 obrtnih dovoljenj, delo pa je
prenehalo 14 obrtnikov. Število zaposlenih se je v občini zmanjšalo za
4,5 odstotka, konec oktobra lanskega leta pa se je zmanjšalo tudi število
nezaposlenih — z 924 na 907. Rezultati zunanjetrgovinske menjave so
zelo ugodni, izvoz se je povečal za 24,7 odstotka, uvoz pa za 11,2 odstot-
ka, stopnja pokritosti znaša t,39 odstotka. Zmanjšale so se investicijske
aktivnosti, industrijska proizvodnja je narasla za 27 odstotkov. To so
glavne značilnosti gospodarskih in finančnih gibanj v občini Ormož v le-
tu 1991, so med drugim povedali na zadnji lanskoletni seji vlade.
K ugodni industrijski rasti so
največ pripomogliMarlesova No-
tranja oprema v Središču ob Dra-
vi, Muralesova žaga v Ormožu,
DO Optyl iz Ormoža, Primatova
Bančna oprema iz Ormoža in
Drogin Gosad iz Središča ob Dra-
vi. Še posebno močno rast so do-
segli pri izvozu, saj je večji za
skoraj 25 odstotkov in je dosegel
vrednost nad 5 milijonov ameri-
ških dolarjev. Skoraj polovico te
vsote je ustvaril Optyl, sledijo
Tovarna sladkorja in mešano pod-
jetje Plastdispenzer. Izreden
uspeh pri izvozu so dosegli tudi
zasebniki, saj znaša njihov delež
9,4 odstotke pri skupni vsoti. Ta-
ko je podjetje Cvetko izvozilo za
480.000 dolarjev, kar je blizu 7
odstotkov skupne vrednosti izvoza
ormoškega gospodarstva.
Anton Rizman, član izvršnega
sveta je povedal, da mnogo na-
ložb, ki so jih denimo izvajali v
Optylu, ni v poročilu. Po njego-
vih navedbah so samo v Optylu v
letošnjem letu investirali nad mi-
lijon nemških mark. Dodal je še,
da imajo po vsej verjetnosti pri
slovenskem zunanjem ministr-
stvu premalo tipkaric, ki bi lahko
to zapisale. Lepo je bilo slišati še
to, da Optyl nima ne likvidnost-
nih težav in ne dolgov, menda
pa, tako je dejal Tone Rizman, ki
je direktor te firme, so osebni do-
hodki za delo, ki ga ljudje opra-
vljajo, prenizki. Tone Luskovič
iz podjetja Jeruzalem je omenil,
da imajo pri njih velike težave
pri poslovanju enot izven Slove-
nije. Dodal je še, da bodo uredili
status teh enot, saj so konec mi-
nulega tedna na Reki ustanovili
prvo mešano podjetje, ki bo vsaj
začasno reševalo nekatere pro-
bleme. Osebni dohodki se vrtijo
v začaranem krogu. Ti se res pri-
bližujejo republiškim povpreč-
jem, včasih so bili globoko pod
njimi, a je sedaj težko slediti zah-
tevam podpisanih kolektivnih
pogodb.
Anton Rizman je v zvezi z
osebnimi dohodki, ki naj bi bili
po nekaterih izračunih »previso-
ki«, povedal, da gre za nepravil-
ne izračune, ki ne upoštevajo
»Ion poslov«, pri katerem ni
upoštevana vrednost začasnega
uvoza in je tako pri Optylu vide-
ti, da v strukturi stroškov znašajo
plače kar 50 odstotkov, to pa v
resnici ne drži.
Vida Topolovec
Opozorilo glede
odlaganja in sortiranja
odpadkov
Na podlagi odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v
občini I*tuj (Uradni vestnik občm Ormož in Ptuj, št. 6/91),
Odredbe o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih
odpadkov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
11/91), ter Odredbe o spremembi odredbe o določitvi območij,
kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/91), se uvaja obve-
zno redno zbiranje in sortiranje ter odvažanje komunalnih od-
padkov na območju celotne občine.
Kjer je sortiranje odpadkov že uvedeno^ so dolžni vsi upo-
rabniki, to je vsi preoivalci, obvezno sortirati papir, belo in bar-
vno steklo. Za zbiranje teh uporabnih odpadkov-surovin so na
nekaterih območjih ze nameščene posebne tipizirane posode.
Vsaka posoda je točno označena z napisom, za katere odpadke
je namenjena.
Pri pregledu posod pa je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih
posodah oaložem tudi razni drugi, v glavnem neuporabni od-
padki-smeti; te so uporabniki dolžni odlagati le v tipizirane po-
sode, ki so namenjene za smeti.
Opaziti je bilo tudi to, da je v tipiziranih pospdah za star
papir odložena razna embalaža od mleka, sokov in podobno,
vendar ta ne sodi med star papir, saj je plastificirana. Za star pa-
pir se šteje ves papir in karton razen alufoliie ter kartonske in
papirne embalaže od raznih tekočin, ker je le-ta plastificirana.
14. člen odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki govori, da je
v posode, ki so namenjene za zbiranje in odlaganje sortiranih
komunalnih odpadkov (papirja, belega stekla, barvnega stekla),
prepovedano odlagati druge odpadke, zato opozarjamo vse upo-
rabnike, naj uporabljajo posode za sortirane komunalne odpad-
ke v skladu z njihovim namenom.
Komunalna inšpektorica
Jožica TEŽAK
Petnajst let mlekarskih skupnosti
P^a območju Kmetijske zadruge Ptuj so v letih 1976—77 začeli
ustanavljati mlekarske skupnosti. Po petnajstih letih ugotavljajo, da so
prav te skupnosti največ prispevale k razvoju prireje mleka, tako v koli-
činskem kot kakovostnem smislu.
V	omenjenem letu je bilo na
območju KZ Ptuj le 48 zbiralnic,
danes jih je 118. Takrat so zbirali
mleko v glavnem v vrče, pogojev
za hlajenje ni bilo. Danes so vse
zbiralnice opremljene s hladilni-
mi bazeni, obložene s keramični-
mi ploščicami, prav tako so
opremljene z bojlerji za toplo vo-
do. Pred desetletjem in pol je bil
odkup mleka organiziran samo
na Dravskem in Ptujskem polju
ter delu Slovenskih goric, danes
ima sleherni rejec možnost odda-
je mleka. Tudi na območju Ha-
loz z najtežjimi razmerami.
V	letih razvoja prireje mleka
se je bistveno spremenila struk-
tura pridelovalcev. Takrat na-
mreč ni bilo nobenega rejca, ki
bi oddal dnevno 100 litrov mle-
ka. Danes je že kar 30 kmetoval-
cev, ki namolzejo dnevno od 200
do 500 litrov. Razumljivo je, da
se je zaradi tega procesa količina
oddanega mleka nenehno pove-
čevala. Leta 1988 se je prejšnje
občutno povečevanje ustavilo,
predvsem zaradi že omenjenih
strukturnih sprememb, torej upa-
danja števila malih prideloval-
cev. Kljub temu je takih z dvema
do pet kravami še vedno 65 od-
stotkov. Sicer pa je upadanje šte-
vila malih pridelovalcev mleka
normalen proces, ki so ga v Ev-
ropi preživeli pred desetletjem
ali dvema.
Ogromno naporov je bilo v
tem času namenjenih izboljševa-
nju kakovosti mleka. Število do-
voljenih bakterij v mililitru mle-
ka se je zmanjševalo z 10 na pet
milijonov, danes je dovoljeno le
še tri milijone klic v mililitru. Po-
leg tega so čas reduktaznega te-
sta z ene podaljšali na dve uri.
Vse to je bilo nujno doseči že za-
radi tega, ker smo pred vrati neu-
smiljenega ' evropskega tržišča.
Kot je poudaril Drago Zupanič,
vodja mlečne proizvodnje v KZ
Ptuj, pa uspehov ne bi bilo brez
dela prek mlekarskih skupnosti,
saj so prav te mesto za izobraže-
vanje in izmenjavo izkušenj. Ob-
čni zbori mlekarskih skupnosti
potekajo prav v tem zimskem ča-
su. Letos dajejo poudarek preda-
vanju o še boljši kakovosti mle-
ka, o možnostih doseganja real-
ne cene mleka ter o prehrani
krav molznic. Zadnja leta preda-
vanja popestrijo z videofiimi.
Na občnih zborih seveda oce-
njujejo tudi prirejo mleka in po-
ložaj živinorejcev v lanskem letu.
Na splošno velja, da je bilo to
zanje eno najtežjih let doslej. Ce-
ne reprodukcijskega materiala so
namreč vrtoglavo rastle, odkup-
na cena mleka pa je vedno osta-
jala daleč zadaj. Tako se je že
sredi leta zmanjšala intenzivnost
gnojenja travnikov in pašnikov,
to je vplivalo na zmanjševanje
količine kakovostne krme, posle-
dice pa se utegnejo pokazati v
manjši prireji mleka. Kljub vse-
mu je razveseljiv podatek, da je
bila lanskoletna oddaja mleka v
zbiralnicah od predlanske večja
za pet odstotkov; za območje KZ
Ptuj to pomeni trinajst milijonov
litrov mleka.
Še informacija o trenutni od-
kupni ceni mleka: cena za janu-
arja oddano mleko bo enaka de-
cembrski. Osnovna cena za liter
oddanega mleka s 3,6 odstotka
tolšče je 12,10 SLT. K temu je
potrebno prišteti tolar za pokri-
vanje razlike v ceni in tako dobi-
mo skupno ceno 13,10 tolarja. V
resnici pa znaša povprečna cena
za liter mleka 14 tolarjev, vendar
le pri tistih kmetovalcih, ki dobi-
jo mleko plačano po bakteriolo-
škem načinu. V tak obračun so
zajeti le rejci, ki so v preteklem
letu oddali nad 20 tisoč litrov
mleka.
J. Bračič
Vodja mlečne proizvodnje v KZ
Ptuj Drago Zupanič.
DR. ROMAN GLAZER - PRVI MOŽ PERUTNINE
Perutnina je tudi
svetovno podjetje
v malem ptujskem mestu se govorice hitro širijo. Povod zanje je lahko že nepomemben dogodek. Če pa se
razve o odstopu vodilnega moža Perutnine, kije eno najpomembnejših podjetij v občini in Sloveniji, je to dober
razlog za namigovanja : Znotraj podjetja nekaj hudo škriplje. Perutnina je v velikih težavah, z njo vred se tudi
obcini ne pise nic dobrega.
Nad govorice lahko seže le resnica. In kakšna je resnica o Perutnini? Podatke o tem nam je prijazno na-
trosil vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora dr. Roman Glazer:
»Leto 1991 je bilo kot za dru-
go slovensko gospodarstvo težko
tudi za Perutnino. Na naš polo-
žaj so vplivali izguba jugoslovan-
skih trgov, problemi z likvidnost-
jo, padec standarda naših kup-
cev. Je pa Perutnina leto 1991
kljub temu prebrodila dokaj nor-
malno tako v proizvodnem kot
finančnem poslovanju. Niti en
dan nismo imeli blokiranega ra-
čuna, zaposleni in kooperanti so
dobili osebne dohodke izplačane
pravočasno.«
Perutnina je bila jugoslovansko
orientirana firma. Vaša zelo po-
membna tržišča so bila v Srbiji,
Bosni, Makedoniji. Predvsem s
Srbijo so se poslovne vezi povsem
pretrgale. Kako ste nadomesitli
izpad prodaje na teh območjih?
»Res je bila Perutnina jugoslo-
vansko, na srečo pa je tudi sveto-
vno orientirano podjetje. Izgube
omenjenih trgov poskušamo
kompenzirati tako, da smo še da-
nes prisotni na hrvaškem in bo-
sanskem trgu, sodelovati posku-
šamo tudi z Makedonci. Težave
v odnosu s Srbijo so takšne, da
tam ne uspevamo prodajati svo-
jega blaga. Svoje blago skušamo
močneje plasirati na domačem,
slovenskem trgu, zelo pa smo po-
večali izvoz v zahodnoevropske
dežele in na Bližnji vzhod.«
Prednost Peruinme je torej v
tem, da se je že od nekdaj poja-
vljala na tujih, tudi zahodnih trži-
ščih.
»Absolutno. Trdno sem pre-
pričan, da je prednost Perutnine
v tem, da smo lani odprli eno
najsodobnejših perutninskih
klavnic v Evropi in s tem dobili
licenco za prisotnost na svetov-
nih trgih.
Perutnina je bila odvisna od Sr-
bije tudi surovinsko. Večji del ko-
ruze ste kupovali v Vojvodini. Ka-
ko ste nadomestili ta izpad?
»Res smo bili v tem pogledu
odvisni od južnih predelov Jugo-
slavije, predvsem od Vojvodine.
To je bila za nas velika težava,
saj izpada nismo mogli nadokna-
diti na slovenskem trgu. Delno
smo poskušali koruzo zagotoviti
na sosednjem hrvatskem trgu, v
zadnjem času pa se intenzivno
ukvarjamo z uvozom koruze.«
Kako pa ste rešili zaplete s pla-
čilnim prometom med Slovenijo in
Hrvatsko?
»V Zagrebu smo ustanovili
svoje podjetje z imenom Perutni-
Vršilec dolžnosti in edini kandidat
za predsednika poslovodnega od-
bora Perutnine dr. Jože Glazer.
na Zagreb. Smo tudi pred regi-
stracijo Perutnine Reka. Tako
smo prepričani, da bomo uspeli
ostati na tem delu bivšega jugo-
slovanskega tržišča in da nam
bodo omogočeni normalni go-
spodarski tokovi.«
Zadnjih 20 let je Perutnina ne-
nehno skrbela za razvoj. Tako v
vzreji piščancev kot v predelavi ste
dosegli najvišji tehnološki nivo
proizvodnje. Kljub temu pa gotovo
niso izčrpani vsi načrti.
»Kot sem omenil, smo lani
uspeli odpreti sodobno perutnin-
sko klavnico z dnevno zmoglji-
vostjo 105 tisoč brojlerjev. Naša
usmeritev je večja dodelava. Tu-
di v predelavi smo zadnja leta že
dosegali zavidljive rezultate, iz
leta v leto smo proizvodnjo klo-
basičarskih izdelkov povečevali
za okoli 15 odstotkov. V tej pro-
izvodnji smo lani uvedli novo ge-
neracijo izdelkov, imenovano
KOKETL Smo v novi fazi razvo-
ja in v naslednjih dneh bomo da-
li na trg marinirane izdelke; pre-
pričani smo, da bomo z njimi za-
dovoljili naše kupce. Lani smo
začeli z idejnim projektom mo-
dernizacije predelave, prizadeva-
nja na tem področju tečejo ne-
prekinjeno, čas pa bo pokazal,
kdaj bo mogoče načrte uresniči-
ti.«
Perutnina je vezana na koope-
racijsko proizvodnjo, saj z njo za-
gotavlja kar okoli 90 odstotkov
brojlerjev. V bližnji preteklosti so
bili odnosi med Perutnino in ko-
operanti skrhani, vzrejeni rezulta-
ti so bili nekoliko slabši, odnose
so obremenjevali zdravstveni pro-
blemi, kooperanti niso bili povsem
zadovoljni s plačilom svojega de-
la.
»Težave, ki smo jih imeli lani
v tej fazi proizvodnje, smo sani-
rali. V zadnjih mesecih smo do-
segli tudi tu izredno dobre rezul-
tate. Na osnovi tega so bili ko-
operanti bolje in pravilno nagra-
jeni in tako bolj zadovoljni z ma-
tično hišo. Delamo s tristo ko-
operanti in dogajalo se je, da so
V razpisanem roku se Je na
odgovorno delovno mesto
predsednika poslovodnega od-
bora Perutnine prijavil dr. Ro-
man Glazer. Tako lahko s pre-
cejšnjo gotovostjo zapišemo,
da bo dr. Glazer v naslednjem
obdobju opravljal najvišjo vo-
\Mno funkcijo v Perutnini Ptuj^
bili nekateri občasno nezadovolj-
ni z nami. Medsebojne težave
smo poskušali reševati tako, da
smo skoraj vsak mesec sklicevali
pogovore s predstavniki koope-
rantov. Na njih smo odgovorni
delavci Perutnine pojasnjevali
naš pogled na razvoj Perutnine,
predstavljali naše delo in skušali
doseči medsebojno razumevanje.
Menim, da so se odnosi med Pe-
rutnino in kooperanti v zadnjem
času uredili in da skušamo sode-
lovati na miren, strpen in pošten
način.«
Še vedno nista sprejeta zakona
o lastninjenju in zadrugah. Oba
sta bila sporna tudi za Perutnino.
Kakšen je vaš odnos do predlaga-
ne zakonodaje?
»Zakona nista sporna le za
nas, ampak za večino gospodar-
stva v Sloveniji in tudi za poslan-
ce, saj ju v parlamentu niso pod-
prli. Mi v tem trenutku razmišlja-
mo le o enem: o normalnem
funkcioniranju Perutnine in nje-
ne proizvodnje in o tržnem pri-
stopu. Upoštevali pa bomo vsak
zakon, ki bo v parlamentu spre-
jet.«
Kakšne so vaše želje v novem
letu?
»Želim, da bi Perutnina proiz-
vajala v normalnem obsegu kot
doslej, dosegala vsaj tako, če ne
boljšo kakovost svojih izdelkov,
da bi dosegli boljši dostop do
kupca, da bi izboljšali likvidno-
stno situacijo, da bi pri svojem
trdnem delu dobili tudi podporo
oblasti. Želim zanesljivo prihod-
nost delavcev in kooperantov in
da bi imeli skupen cilj v napred-
ku podjetja.«	J Bračič
(Foto: Lojze Cajnko)
ALŽIRIJA: Težko je napove-
dati, kaj se bo dogajalo po sobot-
nem odstopu predsednika Sadli-
ja Bendžedida. Državo je vodil
od leta 1979, odstopil pa je, kot
je dejal, zato, da bi ohranil enot-
nost v državi. Poznavalci pove-
zujejo odstop z razpletom več-
strankarskih volitev. Tako je biv-
ši predsednik dal možnost pred-
vsem represivnemu aparatu. Voj-
ska je že zavarovala pomembne
vladne objekte v glavnem mestu.
S tem so vprašljive tudi volitve
oziroma njihov drugi krog. Sicer
pa so opozicijske stranke že dol-
go pred predsednika postavljale
zahteve, ki so ga spravile na rob
priljubljenosti. Že lani je odsto-
pil s funkcije predsednika vlada-
joče Fronte za nacionalno osvo-
boditev.
Na alžirskih ulicah je zaenkrat
še mirno, poznavalci pa napove-
dujejo, da se bo zapletlo tik pred
drugim krogom volitev.
• • •
RUSIJA - UKRAJINA: Za-
plet z nadzorstvom nad črnomor-
sko fioto se je zaenkrat zadovo-
ljivo rešil. Obe državi sta se po-
trudili in našli sporazum, ki uva-
ja nadzor nad črnomorsko floto
na naddržavni ravni za njen stra-
teško najpomembnejši del, drugi
del pa bo ostal pod poveljstvom
Ukrajine. S tem so dosegli tudi
mogoč model za reševanje voja-
škega vprašanja v novo nastalem
položaju.
• • •
RUSIJA: Boris Jelcin je od-
stopil s funkcije predsednika vla-
de. V to so ga prisilili predvsem
zaradi preostrih gospodarskih re-
form. Najbolj neposreden povod
pa so zagotovo vratolomne po-
dražitve v začetku tega leta.
Ostal bo še predsednik Rusije.
Gospodarstvo bo, kot kaže, mo-
ral prepustiti strokovnjakom, ko-
likor jih glede na netržno narav-
nanost dosedanjega sistema pač
ima.
• • •
BOLGARIJA: Prvič v svoji
zgodovini so Bolgari in Bolgarke
minulo nedeljo neposredno voli-
li predsednika republike. Na vo-
lilna mesta je prišlo okoli 6,7 mi-
lijona volilcev. V prvem krogu je
disident dr. Željo Želev dobil 44
odstotkov glasov, drugi krog bo
v nedeljo. Pri teh volitvah je bilo
opaziti tudi nekaj pristnih pred-
volilnih potez. Najbolj zanimiv
je bil predsedniški kandidat
Georg Gančev, ki je največ svoje
mladosti preživel v Veliki Brita-
niji. Bolgarom je obljubil, da jih
bo naučil, kako čimprej obogate-
ti.
• • •
BRUSEIJ: Evropski parla-
ment je te dni dobil novega pred-
sednika. Pravzaprav gre za pre-
dajo poslov med Socialistično in
Krščansko-demokratsko stranko.
Socialista, Španca Barona Cre-
spa, je zamenjal krščanski demo-
krat, Nemec Egon Klepsch. Star
je 61 let in je član parlamenta že
skoraj dve desetletji.
• • •
DUNAJ: Avstrijske oblasti so
aretirale Gottfrieda H. Kiissla,
za katerega domnevajo, da naj bi
vodil avstrijske neonacistične si-
le. Javno mnenje se je ob tem do-
godku močno razdelilo. Nekateri
nasprotujejo medijski pozorno-
sti, ki je je deležen, drugi pa raz-
mišljajo o zakonodaji, ki z do-
smrtnim zaporom grozi kršite-
ljem ustavnega zakona o prepo-
vedi oživljanja nacistične dejav-
nosti. Zakon namreč pozna samo
to vrsto kazni, nekateri Avstrijci
pa kot možnost predlagajo naj-
manj pet let zapora, češ da bi ta-
ko porotniki bili v bolj normal-
nem položaju. Po drugi strani pa
se zaradi tako hude kazni poro-
tniki raje sploh niso odločili za
kazen, čeprav je bil obdolženec
tudi kaj kriv.
pripra\ila: d. 1.
TEDNIK - januar 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
O političnih
kameleonih
Odkrito povedano: že zdavnaj
bi preneha! pisati v Tednik, če me
ne bi nekateri od mojih bralcev —
tudi tisti, ki doslej niso vedeli, kdo
sem — spodbujali s tistim: Radi
beremo tvoje članke, pišeš to, kar
nam leži na duši, napiši še kaj.
Ker sam nimam zaradi svojih
člankov nobenih osebnih koristi
— prej nasprotno — pišem zaradi
svojih bralcev še naprej, čeprav so
moji članki skoraj redno naslo-
vljeni s »Prejeli smo«, kar pome-
ni, da se uredništvo Tednika ogra-
juje od njih. Pa me to sploh ne
moti.
Pa preidimo k dogajanju. Pre-
cej dobro poznam Slovenca (pa
tudi vi ga poznate), ki je bil še
pred leti partijec, ki je pisal knji-
ge o komunističnem samoupra-
vljanju, ki je pred leti izjavil pred
menoj, da je bil Kristus »prekleti
Žid«. Vse to je bilo še pred seda-
njo spremembo v Sloveniji. In
kako se vede ta človek danes?
Prestopil je v stranko, kjer je ve-
čina vernikov, zato je napredoval
v sam državni vrh, redno se poja-
vlja v javnih medijih na verskih
shodih, ustanavlja teološki sklad
itd. Torej predstavnik tistih tiso-
čev kameleonov, ki so pred ne-
davnim zamenjali svojo barvo iz
rdeče (partijske) v črno (klerikal-
no). Saj mu ni zameriti, ko pa je
sam sistem ostal še vedno tak, da
povzdiguje ljudi brez hrbtenice
m tlači ljudi s hrbtenico, name-
sto da bi bilo obratno.
O političnih kameleonih bi
lahko povedal še mnogo. Neka-
teri so začeli že pred drugo sve-
tovno vojno s črno barvo, nato
so se prebarvali v rjavo (nacio-
nalno socialistično), tik pred
koncem vojne v rdečo, to barvo
so ohranili do pred kratkim, zdaj
spet simpatizirajo s črnimi — v
kaj se nameravajo prebarvati v
prihodnosti?
Človek, ki sem ga omenil na
začetku članka, je imel versko
vzgojo in zdaj, ko se je od rdečih
povrnil med črne, bi lahko kdo
rekel: »Izgubljeni sin se je vr-
nil!« Toda če se bo kdaj barva
režima spet zamenjala, se bo za-
menjala tudi njegova barva —
preveč hlepi po oblasti. Zaradi
takšnih svojih članov, ki jih lju-
dje dobro poznajo, črni že izgu-
bljajo na svoji trenutni popular-
nosti. Tudi prilika iz Nove zave-
ze, ki govori o tem, da so popla-
čani vsi enako, ne glede na to,
kdaj pristopijo k veri, ne govori
o takih, ki nekaj časa delajo, na-
to pa ne delajo, pa spet delajo
itd. Verjetno jim gospodar ne bo
plačal na koncu kot tistim, ki so
začeli delati sicer pozno, delali
pa so do konca. Tisti, ki poznajo
Sveto pismo, vedo, da gre za pri-
liko (prispodobo), po kateri pri-
dejo delavci delat h gospodarju
ob različnih urah dneva, na kon-
cu pa dobe vsi enako plačilo, če-
mur se nekateri od tistih, ki so
prišli delat bolj zgodaj, upro, go-
spodar pa jih zavrne, da je storil
pravično, in jim plača vsem ena-
ko (tu torej ne gre za plačilo po
delu).
Političnih kameleonov ne ob-
sojam, saj so sami dovolj revna
bitja, ki ne vedo v pravem trenut-
ku, kam naj bi se obrnili ali kje
naj bi ostali, da bi si rešili svojo
čast (vedo pa dobro, kje se bodo
okoristili). Zal mi je le zaradi na-
še nove — prvič po Karantaniji
in Panoniji — slovenske države,
da jo vodijo takšni ljudje, ki jo
bodo skoraj zagotovo zavozili, če
ne bo prišlo do takšnih spre-
memb, ki bodo vodile v večjo
stabilnost države Slovenije.
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
Kaj moramo občani vedeti o
spremembi zakona o dohodnini
Zakon o dohodnini (ZD, Uradni list RS, št. 4S/90) je bit v
Tedniku obširno razložen v več člankih. Konec leta 1991 pa
je bil ZD spremenjen z Zakonom o spremembah in dopol-
nitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91). V
članku bom opisal samo bistvene spremembe in dopolnitve
ZD, ki zadevajo večino zavezancev za dohodnino.
Prva obveznost, ki nam jo
nalaga ZD, je izpolnitev napo-
vedi za dohodnino do
31/3-1992. Formularje napove-
di bodo prodajali v vseh poslo-
valnicah DZS, papirnicah in
časopisnih kioskih. Formularju
bo priloženo navodilo, kako
napoved izpolnimo. Do tega
roka morajo oddati napoved
vsi občani, ki so med letom
prejemali plače, pokojnine,
imajo katastrski dohodek, če
so plačali davek na dohodek iz
kapitala ali davek na dohodek
iz premoženjskih pravic. Obr-
tniki in občani, ki imajo do-
hodke iz premoženja, pa bodo
do 28/2-1992 vložili napovedi
za ti vrsti prihodkov, napoved
za dohodnino pa v petnajstih
dnevih po prejemu odmerne
odločbe za te vire dohodnine.
Napovedi za dohodnino lah-
ko pošljete po pošti (priporoče-
no zaradi dokaza) ali prinesete
osebno na Upravo za družbene
prihodke. K napovedi ni po-
trebno prilagati računov, po-
ložnic in drugih dokumentov, s
katerimi boste dokazovali olaj-
šavo, ki predstavlja do 10%
zmanjšanje osnove za dohodni-
no (7. čl. ZD). Osnova za do-
hodnino se zmanjša tudi za pri-
spevke, ki so bili uvedeni z za-
koni (solidarnost, prispevki za
odpravo vojne škode ter zneski
krajevnega in občinskega sa-
moprispevka), ter prispevke, ki
smo jih plačali za obvezno po-
kojninsko, invalidsko in zdrav-
stveno zavarovanje ter zaposlo-
vanje.
Po 7. čl. ZD lahko zmanjša-
mo osnovo za dohodnino tudi
za znesek premij, ki smo jih
plačali za povečanje socialne
varnosti na področju pokojnin-
skega in invalidskega zavaro-
vanja, zdravstvenega varstva in
zaposlovanja.
Občani, ki so kupili obvezni-
ce, delnice ali so vlagali sred-
stva v ustanavljanje podjetij in
zadrug, morajo potrdila o na-
kupu vrednostnih papirjev pri-
nesi na Upravo za družbene
prihodke skupaj z napovedjo
za dohodnino. Ker se obvezni-
ce lahko koristijo za uveljavlja-
nje olajšave samo enkrat, jih
na Upravi za družbene prihod-
ke ožigosamo in zavedemo v
evidenco.
Vsi, ki so v letu 1991 plače-
vali stanarino, lahko 80% letne-
ga zneska plačil stanarine uve-
ljavljajo kot olajšavo iz naslova
vzdrževanje stanovanjskih ob-
jektov.
Po spremembah ZD lahko
tudi kmetje znižujejo osnovo
za dohodnino (KD) za prispev-
ke za socialno varnost, ki se
obračunavajo od KD, in za ka-
tastrske dohodke zemljišč, za
katere so priznane oprostitve
in olajšave (elementarne nesre-
če). O višini KD in prispevkih
iz KD bo Uprava za družbene
prihodke vsem kmetom in last-
nikom zemljišč poslala obvesti-
lo, ki bo v pomoč pri sestavi
napovedi. Podrobna obvestila
bodo prejeli delavci in upoko-
jenci od izplačevalcev prihod-
kov.
V	spremembah ZD so spre-
menjene tudi kazenske določ-
be, s katerimi je zagrožena de-
narna kazen občanu za nevlo-
ženo ali nepravočasno vloženo
napoved v višini najmanj
25.000 SLT.
V	naslednjih člankih vas bo-
mo seznanili s spremembami
ZD glede posameznih virov
dohodnine.
Direktor
Uprave za družbene prihodke
Stanislav ZAVEC, dipl. org.
dela
DELAVSKA
UNIVERZA
PTUJ
SEMINAR
DOHODNINA
TEL. 771-539
DELAVSKA
UNIVERZA
PTUJ
OSNOVNA ŠOLA
ZA ODRASLE
8. RAZ. —
BREZPLAČNO
TEL. 771-539
DELAVSKA
UNIVERZA
PTUJ
UPRAVNA ŠOLA
- 4. LETNIK
TEL. 771-539
Slovenski krščanski demokrati
v Ptuju in Vidmu
Krajevni odbor SKD Ptuj je
10. januarja razpravljal o nekate-
rih problemih, ki so zanimivejši
za širši krog bralcev. Sklenili so
namreč, da bodo na letni zbor
stranke, ki bo predvidoma v fe-
bruarju, povabili predsednika
vlade ter stranke Lojzeta Peterle-
ta. Obenem bi bilo po možnosti
srečanje Peterleta s ptujsko vla-
do.
Stranka je še vedno za sodelo-
vanje z nekdanjimi sodelujočimi
partnerji, vendar enakopravno.
Navzoči so bili zlasti ogorčeni
nad Bavčarjevimi izjavami, ki ni-
so ne v prid demokracije ne
zdravih etičnih odnosov. Ne ma-
ramo policijskega predsednika,
policijske države, čeprav prizna-
vamo njemu in tudi večini dru-
gih njenih delavcev vse zasluge,
ki so jih imeli pri osamosvajanju
Slovenije, toda nočemo iz ene
policijske države v drugo.
Obravnavali so tudi problem
ptujskih ulic in bili presenečeni,
da je umaknjen predlog o pre-
imenovanju Lackove ulice v U.
Viktorina Ptujskega, da se ukine
N4urščeva ulica, saj je vendar
Muršec za Ptuj in ptujsko slo-
venstvo v prejšnjem stoletju eden
najpomembnejših in je ta naglica
brez razprav sumljiva, nelogična,
saj bi morali po isti logiki spre-
meniti Prešernovo (v Gosposko
ali Žitno), Aškerčevo. Jadransko
idr. Enako so bili mnenja, da če
je že komisija prisluhnila mne-
nju občanov, zakaj ni upoštevala
njihovih mnenj, ko so bili za uki-
nitev Ulice 5. prekomorske bri-
gade, za varianto Florijanov ^rg-
Mestni trg idr.
Za 8. februar je bilo predlaga-
no, naj avtorji predstavijo v Ptu-
ju Slomškovo berilo, ki ga je iz-
dala celjska Mohorjeva družba.
Naslednji dan, v soboto, pa je
bila v Vidmu letna konferenca,
ki jo je organiziral občinski od-
bor SKD Videm. Med gosti iz
Ptuja omenimo predsednika
ptujskih kršč. demokratov Ivana
Jurkoviča ter iz republike Petra
Reberca. Poleg organizacijskih
zadev so največ časa posvetili
ogroženosti Haloz, zanemarjanju
KS Videm na račun drugih, zla-
sti iz sredstev, ki so bila podelje-
na nerazvitim. Težnja nekaterih
po regionalni zastopanosti po-
slancev ob novih volitvah.se je
zdela g. Jurkoviču še bolj negati-
vna, saj bi še prej pretila blokada
slehernemu predlogu, ki ni v ne-
posredno korist moji bazi, ker bi
poslanci v strahu, da jih volilci
ne bodo imeli za izdajalce, ved-
no glasovali proti. Toda država
je tista, ki mora skrbeti za vse,
začenši od meje, kjer ne sme biti
logike, ali moje ali tvoje, ali gno-
jiti tvojo njivo ali mojo, temveč
obe!
Videmčani so podprli ustano-
vitev manjših, bolj dejavnih ob-
čin, med katerimi naj bo tudi Sv.
Vid, so za šolo, videmsko zdrav-
stvo, za skrb zlasti za ostarele'in
socialno ogrožene občane. Go-
vorili so o zakonu o nacionaliza-
ciji, ekološki zavesti v kmetijstvu
in drugje, kulturni dediščini idr.
Seveda sta se prepletala krajevni
in občinski program, kar pa je
razumljivo.
O volitvah za novi državni
zbor ter državni svet, seveda z
manjšim aparatom, ter volitvi
predsednika republike, ki naj bi
bile spomladi, je govoril g. Re-
berc. Usula so se številna vpraša-
nja, zlasti o umazanem delu ne-
katerih medijev — od RTV, ki je
skoraj popolnoma v rokah stare
komunistične oligarhije, do ne-
katerih časopisov. »Katera nor-
malna država dovoljuje take ne-
smisle, ko na primer obišče pred-
sednik vlade nordijsko državo ali
Avstrijo, da ga televizija omeni
bodisi mimogrede bodisi napa-
dalno, skoraj kot privesek zuna-
njega ministra, ki ga kažejo v
vseh pozah! Vse ima svoje me-
je!« seje ogorčen spraševal eden
od ptujskih poslancev. Tudi o
ptujskem Tedniku so bili mne-
nja, da če bo objektiven, tvoren,
ustvarjalen, resnično pluralen,
naj ostane in deluje še naprej, če
pa bo umazan, politično eno-
stranski in lažniv, pa naj gre, kaj-
ti tudi tu so bile težnje, da se
opozicija kaže v vseh detajlih, bi-
vše članice DEMOS-a pa so bile
prikazane večkrat le površinsko.
Tudi Bavčar s svojimi avtomobili
ni med spraševalci zbujal ravno
simpatij.	^ ^
Demonstracije Ptujčanov proti
militarizaciji mesta
v decembru lanskega leta smo lahko na TV
ekranih videli, kako Ptujčani protestirajo proti na-
mestitvi vojakov Teritorialne obrambe v vojaške
objekte v Ptuju. Demonstranti zahtevajo, da naj bi
vojaški objekti služili za civilne namene, tako da
bi bil Ptuj demilitarizirano mesto.
Sprašujem udeležence, posebno pa organizator-
je demonstracij, zakaj so se ravno sedaj spomnili,
da bi bil Ptuj brez vojakov. V preteklih 45 letih pa
jim je ugajalo, daje bilo v Ptuju polno vojakov, ki
so imeli nalogo varovati komunistični družbeni
red (kar izhaja iz ustave SFRJ). Ali jim je ustreza-
lo, da se komunistični režim obdrži še vnaprej?
Zakaj Ptujčani niste organizirali protivojaških
demonstracij, ko je v junijski vojni jugovojska v
Ptuju obstrelila civila? Demonstracije ste orgariizi-
rali sedaj, proti našim, slovenskim vojakom, ki so
se borili proti okupatorju v junijski vojni in nam
pridobili resnično svobodo in demokracijo. Ce se
naši fantje ne bi postavili po robu jugovojski, bi
danes bili sužnji Srbije, kot smo to bili prejšnjih
nekaj desetletij.
Organizatorje demonstracij sprašujem, ali jim je
bilo 4«; ift Ifpo, ko so se družili z jugovojsko in go-
vorili z njimi v tujem (srbskem) jeziku? Jugooficir-
ji so bili nekateri v Sloveniji 30 in 4.0 let, pa niso
hoteli govoriti našega jezika. Kaj so ti ignorantski
ljudje za vas? Menim, da pravi okupatorji! Še
pred nekoliko leti je pisalo na žel. postaji v Ptuju
in drugod v cirilici. Konkretno v Ptuju: »ŽELEZ-
NICKA STANIČA PTUJ.«
Kaki zavedni Slovenci ste? Mladino ste vseh 45
let učili v jugoduhu, zato so tudi nekateri tako
vzgojeni prišli na demonstracije.
Danes, ko smo si priborili svobodo in demokra-
cijo, pa se še vedno med seboj obtožujemo, meče-
mo polena pod noge zakonito izvoljeni oblasti in
vladi. Tisti, ki samo nerga, sam pa ne stori nič za
dobro svojega naroda, ni vreden, da živi v svoji
domovini.
Iz vseh dogodkov v naši domovini se vidi, da so
še na vodilnih položajih v večini organizacij lju-
dje, ki so prišli na položaje kot politično neopore-
čni (za tiste čase) in nikakor ne morejo sprejeti de-
mokratičnega načina obnašanja, saj večina prebi-
valcev Slovenije drugače misli kot oni.
Alojz Senekovič, Maribor
S
STAJ ERSKA
HRANILNICA
PE PANONSKA 1, Ptuj, IŠ? 776-587
775-359
OBRESTOVANJE TOLARSKJH SREDSTEV V JANUARJU 1992
1.	HRANILNE VLOGE IN NENAMENSKA SREDSTVA
VPOGLEDNA SREDSTVA:
hranilne vloge	10.35%
tekoči računi	10.35%
žiroračuni	10.35%
nenamenska sredstva	10.35%
SREDSTVA, VEZANA NAD 1 MESEC	15.88—16.71%
SREDSTVA, VEZANA NAD 3 MESECE	16.71 —16.95%
SREDSTVA, VEZANA NAD 6 MESECEV	16.95—17.33%
SREDSTVA, VEZANA NAD 12 MESECEV	17.48%
SREDSTVA, VEZANA NAD 24 MESECEV	17.63%
SREDSTVA, VEZANA NAD 36 MESECEV	17.77%
2.	NEGATIVNI SALDO NA TEKOČEM RAČUNU
DOVOLJENA PREKORAČITEV SALDA TR	17.33%
NEDOVOLJENA PREKORAČITEV SALDA TR	18.87%
NAVEDENE OBRESTNE MERE VELJAJO IN SE UPORABLJAJO
. S 1. 1. 1992	,
PREJELI SMO # PREJELI SMO
Ne sprašujte, zakaj bo
elektrika še dražja
Nobene skrivnosti ni, da se bo električna energija najpozneje s 1.
februarjem ponovno podražila. Kolikšna bo tokratna podražitev, še
ni povsem določeno. Znano pa je, da ELES že išče vsemogoče luknje,
kako bi lahko elektriko čimbolj podražili, tudi tako, da bodo za eno
uro skrajšali porabo nočnega toka, ki je cenejši, in sicer bodo ure
števcev premaknili s 7. na 6. uro in od takrat bomo porabniki že mo-
rali plačevati dnevno tarifo, ki je enkrat dražja od nočne.
Ob teh podražitvah elektrike mi vedno zveni v ušesih izjava ene-
ga vodilnih pri elektrogospodarstvu Maribor (sedaj je že upokojen),
ki mi je pred dvema, tremi leti dejal: »Mi lahko podražimo elektriko
vedno, kadar si izmislimo. Zahtevamo le dosti višji odstotek poviša-
nja, da naposled lahko povišamo ceno električne energije za toliko,
kolikor potrebujemo denarja .. .«
Kako mastne plače imajo v ELESU, naj povzamem kar kratke
vest po KAJU, objavljeno pod naslovom Bajna plača za elektrobogo-
ve, da so si v Primorju oziroma Tolminu ob koncu lanskega leta delili
13. plačo v povprečju okoli 30 tisočakov, direktorje pobasal 150 tiso-
čakov, generalni v Ljubljani pa kar 500 tisočakov SLT. Pa naj še kdo
reče, da nas elektrika ne pogreje ...
Ostane mi še samo nerešeno vprašanje, kako si gospod Lojze Pe-
terle še sploh dovoljuje, da elektrikarjem prižiga zeleno luč za neneh-
ne podražitve. Ali ga res ne zapeče vest? Zakaj ne razreši ministra za
energetiko Miha Tomšiča?	Franjo Hovnik
Govori se.. .
... da obrtniki slačijo Agato.
Najprej so jo oblačili in skrbeli
tudi za njeno notranjost, iz nje
so želeli narediti lepotico. Ker pa
jim lepotica oziroma njen lastnik
nista plačala, sedaj skrunijo nje-
no lepoto. (Agata je obetajoči
hotel v občini Lenart.)
... da v Dornavi živijo največ-
ji rodoljubi v Sloveniji. Tako lju-
bijo Slovenijo in njene zastave,
da so delali zbirko zastav, ki so
prej krasile središče krajevne
skupnosti. Kako so zastave upo-
rabili, še ni znano.
... da se srbstvo in Jugoslavi-
ja korak za korakom umikata iz
Ptuja. Prejšnji torek so z občin-
skega zemljevida na državni
stavbi na Srbskem trgu črtali Ju-
goslavijo. Sedaj je na vrsti črta-
nje Srbskega trga.
. . . da ima tudi dedek Mraz k
sebi obrnjene prste in da bi tudi
on sam sebi najprej ustvaril bra-
do. V ptujskem primeru je ob ob-
darovanju otrok največje darilo
dobil prav dedek Mraz ali vsaj
organizatorji njegovega nasto-
pa.
... da pes na ptujski PM (o
katerem smo pisali lani) ni bil
predmet poskusa. Imel je samo
shujševalno. Menda obstaja
strokovno mnenje v pisni obliki,
da je pes predebel.
. . . da na mrliških listih in po-
dobnih dokumentih še vedno pi-
še SOCIALISTIČNA FEDERA-
TIVNA REPUBLIKA JUGO-
SLAVIJA. Jugoslavija je sicer
umrla, umrli občani tudi. Sami
so krivi, da so živeli v socialisti-
čni preteklosti.
... da bodo nekateri ptujske
občinske službe predlagali za
inovativno nagrado. Občina je
namreč omogočila občanom, da
usluge, ki so jih potrebovali 27.
decembra, zahtevajo že na prvo
uradno soboto, 14. decembra
1991.
.. . da je predsednik Skupšči-
ne občine Ptuj prebral tudi novo-
letno številko Tednika in da je
zaradi pisanja v njej postal naš
dopisnik. Zaenkrat v rubriki, ki
jo pravkar prebirate:
MOJ DRAGI (NE PA VDANI) OBČAN!
Pričakovanje novega, 1992. leta je bilo zaradi vašega pisma
prijetnejše in skrivnostnejše.
Priznam, da sem porabil nekaj časa za razmišljanje, ali naj
se na vaše simpatične predloge odzovem ali ne — vendar le toli-
ko, da sem v sebi še enkrat premlel, kakšno nalogo pravzaprav
opravljam kot predsednik skupščine in kako.
Nisem politik in zato funkcijo predsednika skupščine opra-
vljam kot nekaj, kar je nekomu naloženo, ne pa profesionalno.
Takšen je tudi mandat, določen v poslovniku skupščine. Mimo-
grede — profesionalnost je prepuščena izvršnemu svetu in dejal
bi, da se je v teh nekaj mesecih pokazala njegova delavnost in
skrbnost.
Prepričan sem, da se v življenju uresničujejo le dobri sklepi
(ne vedno dobronamerni), zato mi ni žal, če se ne uresničijo sla-
bi ali za »lase privlečeni« sklepi.
Oblasti zaradi oblasti ne jemljem resno in v prehodnem ča-
su, ko se dogaja toliko novih stvari, bi oblastništvo le oviralo na-
stanek sprememb. Ali pa so spremembe okoli nas takšne in to-
likšne, da bo jutri lepše od danes? Kaj popraviti, kaj vzpodbudi-
ti, kako motivirati za spremembo? Kar naprej se pojavljajo vpra-
šanja, ki terjajo odgovore. Bič in vajeti niso potrebni. Ljudje ta
orodja nadomestimo z voljo.
Strinjam se z vami, da bi bil lektor slovenskega jezika — po-
sebno če bi bil živ — pogosto koristnejši od dolgih razprav. To
pa bi lahko pomenilo, da imamo že pred skupščino jasno obli-
kovane misli, pretehtane in odmerjene odločitve. Dobro je, da ni
vedno tako. Nekoliko preveč podobno bi bilo preteklemu času,
mar ne?
Življenje ni nikomur z rožicami postlano. Je pa prijetno ži-
veti z mislijo, da te bo pot morda peljala tudi skozi cvetlični vrt.
Pomagajmo torej sejati rožice.
Na Ptuju. 13. januarja 1992
^ PREDSEDNIK >
SKUPŠČINE OBCINP PTUJ---
4 — OD TU IN TAM
16. januar 1992 - TEDNIK
OD Apač ...
Rubrika je postala precej živahna. Kličete in pišete in prav
je tako, saj je namenjena predvsem vam, ki imate vsakdanje te-
žave. ^e naprej vas vabimo, da sodelujete z nami, nas opozarjate
na nepravilnosti in tudi na dobra dejanja. Še naprej tudi velja,
da nam vse, kar želite, lahko sporočate na telefonsko številko
771 226 — za rubriko Od Apač do Z u peč je vasi.
TEDNIK
APAČE: Od tam smo dobili kritično pismo Oskarja (naslov ima-
mo v uredništvu), ki opisuje malomarno ravnanje z zbranim denarjem
za gradnjo novega gasilskega doma. Ne samo z denarjem, temveč tudi
z gradbenim materialom. Meni, da bi z materialom podrte stare
zgradbe lahko delali bolj varčno, ni pa mu tudi všeč, da tako počasi
gradijo in da gradbeni material ni zaščiten. Sicer pa pravi, da so v tej
vasi že veliko naredili in da je nedograjen gasilski dom le izjema.
TEDNIK
BLOKOVSKO NASEUE v Ptuju: 2e nekaj časa kazijo podobo
tega naselja, poleg že omenjenih odpadkov in neurejenih zelenic ter
povsod parkiranih avtomobilov, tudi spomeniki, ki bi jih morali od-
straniti. In zdaj boste pomislili na nehvaležno odstranjevanje in pre-
stavljanje spomenikov — ne, tokrat gre za spomenike avtomobilski
industriji: Simci, Moskviču in Trabantu.
TEDNIK
CIRKOVCE: Pred tednom je prebivalce tega kraja vznemirila
akcija Eko-Lesa in tamkajšnjih gasilcev. Kar tako so prišli in razložili
posode za odpadke, šele čez nekaj dni pa so jih poklicali v krajevno
dvorano in jim povedali kako in kaj. Krajani sicer niso imeli veliko
proti samemu odvažanju odpadkov, zanimalo pa jih je, koliko jih bo
to stalo. Menili so, da vsa gospodinjstva ne morejo imeti enako veli-
kih posod, saj so ponekod samo po en ali dva člana. Ker je obračuna-
vanje cene odvoza v odloku določeno po količini odpadkov, je seve-
da razumljivo, da tisti, ki ne bodo v tednu napolnili posode, ne more-
jo plačevati odvoza polne posode. Lepša rešitev je v tem, da izvajalec
namesti manjše posode ali uvede skupne za več malih gospodinjstev.
Seveda je pa najbolj nevarno to, da bi zaradi tega načina, kot so ga
ubrali, ljudje sedaj še naprej odlagali odpadke v naravi.
TEDNIK
DORNAVA: Kaže, da bodo morali tam sesti skupaj predstavniki
krajanov in trgovskega podjetja Solid (to sicer nima sedeža v Dorna-
vi, temveč v Zelini na sosednjem Hrvaškem). Od tam smo dobili tudi
fax z naslednjo vsebino:
»Glede na Vaš sestavek v Tedniku 9. 1. 1992 v rubriki Od Apač
do ... bi vam radi sporočili tole: Podjetje Solid ni samovoljno posta-
vljalo napisnih tabel, kakor to navajate v vašem časopisu, ampak je
od pristojnega organa, to je Cestno podjetje F^uj, pridobilo dovolje-
nje (štev. 3—91/NZ—SD), ki gaje pred postavitvijo tabel dobil pred-
sednik krajevne skupnosti Dornava. Prav tako glede plačila obvezno-
sti do KS sporočamo, da smo svoje obveznosti poravnali.«
TEDNIK
GORIŠNICA: Tam seje v evforiji novoletnih praznovanj pojavil
velik in pomenljiv grafit. Prebivalci Gorišnice sedaj ugibajo, kdo gaje
napisal in kaj pomeni. Ko bodo dognali in ko bo njihova sodba do-
končna, vam bomo to sporočili.
TEDNIK
PTUJ: Po mestu so se čez novoletne praznike pojavili zanimivi
plakati z bolj ali manj domiselnimi napisi. Za tiste, ki so jim plakati
všeč, in za tiste, ki se zaradi njih hudujejo, tale podatek: V Ptuju živi
eden od aktivistov zanimive nizozemske organizacije, ki se imenuje
Loesje. Ime je dobila po deklici, ki je baje bajno lepa. In kar velika
skupina mladih Nizozemcev in Nizozemk se je odločila, da bo prele-
pila s svojimi mislimi tudi Ptuj. Ta je tako vsaj po tem sodeč že v Ev-
ropi. In še misel s teh plakatov: Kaj pa, če bi Kurdi imeli nafto ...
TEDNIK
TRNOVSKA VAS: Tam so zelo dejavni gasilci, strelci in čebelar-
ji. Posebej dobrodošla je tudi dejavnost Rdečega križa. Krajani, pred-
vsem starejši, namreč vsako nedeljo množično odhajajo na merjenje
krvnega tlaka, ki ga pripravlja krajevni odbor RK. Kdo ve, kaj bi me-
ritve pokazale, če bi krajane ob tem povprašali, kdaj jim bo PTT pri-
ključil 88 novih priključkov za telefon, ki so jih že zdavnaj uredili in
zanje mastno plačali, ter kdaj bodo dobili svojo zdravstveno ambu-
lanto.
Sicer pa nam je tajnica KS povedala, da naj se, če želimo kaj več
zvedeti, podamo na zbiralnice mleka — tam se kroji vaško javno mne-
nje.
TEDNIK
VIDEM: Tamkajšnja župnijska Karitas pričakuje, da bodo jutri
k njim pripeljali dva od dvanajstih kamionov, ki bodo v Slovenijo pri-
peljali pomoč za begunce in druge ogrožene. Pomoč naj bi poslala
nemška Karitas.
TEDNIK
ŽABJAK: Krajani iz okolice Opekarne Opte so nas ponovno
opozorili na neustrezno ravnanje z galvanskimi mulji. Res je sicer, da
Opekarna zaenkrat ni nadaljevala postopka za pridobitev dovoljenja
za postavitev novih prostorov, v katerih bi skladiščili in nato vpekali
galvanske mulje v opeko. Vendar to še ne pomeni, da teh galvanskih
muljev pri njih ni in da jih v proizvodnji ne uporabljajo. Njihova za-
skrbljenost je na mestu, saj neustrezno skladiščenje galvanskih muljev
lahko resno ogrozi zdravje, znano pa je tudi, da zapekanje muljev v
opeko pomeni onesnaženje ozračja. Še posebej zato, ker v Opekarni
nimajo nikakršnih čistilnih sistemov. Ponovno pa naj spomnimo na
dejstvo, da že sama proizvodnja opeke onesnažuje okolje zaradi pri-
mesi v tukajšnji glini.
Občinski inšpektorji so na poslansko vprašanje o ravnanju z mu-
lji odgovorili zelo skromno. Najpoglavitnejše je to, da so taki odpad-
ki v pristojnosti republiške sanitarneMnšpektorice. Ta pa je uporabo
dovolila. Dejstvo je namreč, da ravnanje z galvanskimi mulji v Slove-
niji ni urejeno in da jih vsi skrivajo pod preprogo. In še droben na-
mig: v jedilnici Opteja se je nenadoma pojavilo zelo veliko izdelkov
Gorenja. To pa je hkrati tudi eden največjih »proizvajalcev« galvan-
skih muljev ... Zgolj naključje?
Darja Lukman
... DO ZupeCje vasi
POBUDA PTUJSKE PODRUŽNICE SKZ-LS
Nastane naj
Slovenska ljudska
stranka
Upravni odbor ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze —
Ljudske stranke je v petek z enim vzdržanim glasom sprejel predlog, s
katerim ptujska organizacija republiškemu vodstvu stranke predlaga
preoblikovanje v Slovensko ljudsko stranko. Ta bi znotraj stranke zdru-
ževala profesionalne, stanovske in interesne zveze.
Kakšna bo SLS?
Do takšnega predloga so v
ptujski podružnici prišli na osno-
vi ocene dosedanjega dela stran-
ke. Kot ugotavljajo, je ta stranka
bivše Demosove koalicije v celo-
ti potisnjena na rob dogajanja.
Vzroki za to naj bi bili v preoz-
kem kmečkostanovskem progra-
mu, odsotnosti izobraženstva in
v pomanjkanju podpore v drugih
poklicnih gibanjih in v družbi. V
ptujski podružnici tudi ugota-
vljajo, da dosedanja SKZ ni ra-
zlikovala profesionalno politi-
čnega gibanja od stanovske orga-
nizacije in politične stranke, ki
prevzame oblast in tudi odgovor-
nost za reševanje gospodarskih
in socialnih problemov posamez-
nika in države.
Slovenska ljudska stranka naj
bi bila razvejana zveza profesio-
nalnih združenj (kmečkega, de-
lavskega in podjetniško-obrtni-
škega), stanovskih zvez (ženskih,
mladinskih in upokojenskih) ter
interesnih zvez (krščanskih, zele-
nih in demokratičnih).
Sedanji program SKZ naj bi se
znotraj SLS razvijal samostojno
in iskal predvsem stike z delav-
stvom in obrtništvom Kmetje na-
mreč menijo, da je spor med te-
mi sloji umeten in nepotreben.
Na osnovi tega predloga naj bi
znotraj ptujske podružnice usta-
novili krščansko zvezo, zvezo ze-
lenih in demokratično zvezo. Os-
novni cilji SLS naj bi bili: social-
no partnerstvo med delavci,
kmeti in podjetniki, socialna pra-
vičnost za izobražence, mlade,
ženske ter upokojence, socialno
tržna ekonomija, ki temelji na
podjetništvu in zadružništvu. Po-
sebna skrb SLS naj bi bila tudi
zdravo okolje in pridelava zdra-
ve hrane.
O predlogu so na upravnem
odboru temeljito razpravljali.
Menili so, da je preoblikovanje
sedanje SKZ nujno, če želijo
kmetje tudi v prihodnje biti mo-
čni v parlamentu in vplivati na
dogajanja. Nekateri so imeli tudi
pomisleke, ali se kmečka zveza
ne bo izgubila v taki organizaciji,
drugi pa so ocenili, da brez pove-
zave z drugimi sloji kmetje na
prihodnjih volitvah le težko pri-
dejo v državni svet.
Kakorkoli, ptujski kmetje so
predlog posredovali v Ljubljano,
tam pa se bodo tudi druge po-
družnice morale odločiti, kaj me-
nijo o njem. Še posebej, ker se je
predvolilni boj že začel in bodo
stranke morale slej ko prej poka-
zati, kako se nameravajo v njem
postaviti s programom in zavez-
ništvi.
Večina članarine v krajevnih od-
borih
Na seji upravnega odbora so
se v petek pogovorili tudi o pla-
čevanju članarine. Vsak prvi član
v gospodinjstvu bo plačal 200,
vsi naslednji pa po 100 tolarjev.
Sprejeli so tudi sklep, da bodo
dve tretjini članarine pustili kra-
jevnim odborom, le tretjino bo
dobila občinska organizacija.
Predvsem zato, so dejali, ker bo-
do krajevni odbori potrebovali
denar v pripravah na volitve.
d.l.
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček!
Hvala ti za novoletne in božične čestitke in dobre želje zU leto
1992, ki se je komaj začelo, posebna zahvala pa še za ozimnico, ki
nam bo prav prišla, čeprav se nam v tem letu očitno obetajo lepši
časi. kot sta zagotovila tudi Pučnik in Peterle v TV Žarišču, ko sta
izrazila velik optimizem glede naše prihodnosti. Sploh smo lahko
optimistično razpoloženi, saj je naša Jugoslovanska ljubljena arma-
da z vso odločnostjo obžalovala sestrelitev helikopterja z opazovalci
OZN ter jasno in nedvoumno izjavila, da bo krivce, seveda če jih bo
našla, strogo kaznovala. Optimizem nas lahko navdaja tudi zaradi
odstopa Kadijeviča. kar se je zgodilo predvsem zaradi njegove poli-
tične bolezni, saj ga bo zamenjal čistokrvni Srb Adžič. ki se bo zani-
mal samo za srbske probleme znotraj Srbije — seveda ne velike Sr-
bije. saj je splošno znano, da je ta general zelo miroljubne sorte. V
svetlo prihodnost lahko zelo optimistično zremo tudi zaradi stroge-
ga ukora, ki ga je Miloševič izrekel svojemu rojaku dr. Babiču v
Kninu na Hrvaškem zaradi njegovega preveč zvestega služenja Mi-
loševičevi politiki. Babič očitno še ni spoznal, kdaj je treba nehati
trmoglaviti, če hoče ostati zapisan v Miloševičevo srbsko zgodovino.
Optimistično lahko zremo tudi v nebo, saj začasno ne bodo
preletavali naših krajev tuji avioni. ki smo jih — vse zaradi ljubega
miru — pustili pri miru. da so se vrnili na Hrvaško in eden od njih
je mimogrede sklatil že omenjeni helikopter ter s tem dokazal, da
pri nas še vedno niso minili časi junaških hajdukov.
Podpisali smo sarajevski sporazum, predsedniki jugoslovan-
skih držav so se zbrali v Bruslju, kjer jim je bral levite Carington. v
Zagrebu se sestajajo predstavniki hrvaške in srbske vojske — vse
zaradi ljubega miru, v počastitev katerega žal samo občasno poka v
deželi Hrvaški. Manjkajo še samo kresovi in rakete, da bi bilo sla-
vje še bolj svečano.
Slavili so. dragi Franček. tudi v Škojji Loki. kjer so sploh zelo
evropsko usmerjeni, saj so ukinili občinsko praznovanje v spomin
na dražgoško bitko, ker nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če se par-
tizani ne bi borili zoper okupatorja, saj v tem primeru ne bi bilo žr-
tev, ali pa naj bi se bili borili na drugi lokaciji. Res so bili ti partiza-
ni čudne sorte. Namesto da bi doma počivali ali pa vsaj Nemce zva-
bili na kak osamljen kraj, so se z njimi spopadli kar v Dražgošah.
Ne vem pa, kaj bo s Slovenjebistričani. ki še kar trmasto vztrajajo,
da bodo slavili spomin na padli Pohorski bataljon. Po mojem bi bi-
lo najboljše, da bi imeli pri nas samo en praznik v spomin na zad-
njo vojno, in sicer dan sprave, s tem da bi rekli: vsi so se borili, vsi
so imeli žrtve in vsi imajo zasluge. In tako bi bil volk sit in koza ce-
la.
Še ni dolgo, kar sem ti pisal, da če je padel berlinski zid. bo
padel tudi Demos. In to se je na žalost nedavno zgodilo. Žalujoči
ostali sedaj razmišljajo, kako bi še naprej delovali skupaj, da ne bi
bilo preveč očitno, in kako bi čirn prej opravili volitve, da bi tako
vlada častno odšla v zgodovino. Žal jim je opozicija spet prekrižala
račune, saj je ugotovila, da bodo volitve lahko kvečjemu konec juni-
ja. In sedaj, bog ne daj. nekateri zahtevajo novo vlado kar po hi-
trem postopku, čeprav sedanja, zlasti pa njen prvi minister, vedno
znova optimistično zatrjuje, da z njo pravzaprav — razen nekaj
malega — ni nič narobe. In ti nesrečni opozicijski in tudi pozicijski
poslanci se obnašajo, kot da ne slišijo, kaj jim pravi ministrski
predsednik Peterle.
Saj si bral, da so se nedavno v Postojni sestali prenovitelji, ki
se kar naprej prenavljajo. Do zdaj so se imenovali Stranka demo-
kratične prenove, sedaj pa so vzpostavili neposredno konkurenco
Pučnikovim socialdemokratom, saj so se preimenovali v stranko
Socialnodemokratske prenove.
Pa lep pozdrav tebi in tvojim!
TONČEK
Z LETNE KONFERENCE SOCIALDEMOKRATSKE PRENOVE PTUJ
Na volitve s programoin in
izkušenimi kadri
Letna konferenca, kije imela tudi volilni značaj, saj so izvolili novega predsednika, je bila dobro obiska-
na. Sodelovalo je blizu petdeset članov, nekaj gostov, med njimi MIRAN POTRČ, predsednik poslanskega
kluba SDP Slovenije, KAREL LIPIČ, predstavnik območne konference SDP Ljubljana-Center, ter predstav-
niki LDS in Socialistične stranke.
Dosedanji predsednik ptujske-
ga SDP Vilko Pešec je med dru-
gim poudaril, da se je stranka v
zadnjem letu in pol pokazala kot
zaupanja vreden partner, zavez-
nik in spoštovanja vreden nas-
protnik. Njeno enačenje s starim
sistemom je nesmiselno, saj gre
za stranko prihodnosti. Prenovi-
telji se aktivno vključujejo v reše-
vanje vseh težav, ki jih v občini
ni malo. Letošnje leto bo leto ve-
likih preizkušenj. Vojna v Hrvat-
ski, gospodarska recesija, neza-
poslenost, revščina... — vse to
bo bistveno vplivalo na dogaja-
nja v Sloveniji. Le tiste stranke,
ki bodo našle rešitev iz teh težav,
ki bodo znale prisluhniti teža-
vam v bazi, bodo lahko računale
na zaupanje volilcev, je še pou-
daril Vilko Pešec.
O izhodiščih za novi program
stranke je govoril Miran Potrč.
Narodno-konzervativna koalici-
ja Demosovih strank ni bila spo-
sobna oblikovati gospodarskega
in socialnega razvojnega progra-
ma, ki bi Slovenijo potegnil iz
globoke recesije v nov razvojni
ciklus. Prenovitelji si bodo priza-
devali, da bi še pred volitvami
oblikovali program. Zavzemajo
se za sprejem pozitivnega alter-
nativnega ekonomskega in soci-
alnega programa, da bi Slovenija
bila ekonomsko uspešna in soci-
alno pravična država. Na volitve
bodo šli z izkušenimi kadri. Zav-
zemajo se, da bi čimprej prišli do
zamenjave republiške vl?de, ven-
dar ne za ceno izsiljevanja kogar-
koli. Po Potrčevih besedah so de-
mokrati naredili dobro potezo,
kljub temu pa nosijo odgovor-
nost za vse, kar se je dogajalo v
zadnjem letu in pol. Slovenski
prenovitelji zahtevajo, da se akti-
vno dela pri pripravi nove volil-
ne zakonodaje in da so volitve
čimprej.
V zelo živahni in kritični raz-
pravi so člani opozorili na vrsto
težav, izstopale so gospodarske.
Gospodarski in socialni položaj
občine je vse bolj kritičen, na de-
lo čaka že čez 4000 Ptujčanov.
Franc Šnajder je nezadovoljen,
ker samo ugotavljamo dejstva,
nič pa se ne spreminja na bolje.
Vprašuje se, kje so mladi, da jih
ni v stranki. Vilko Pešec je pove-
dal, da je bilo delo stranke v zad-
njem obdobju opazno in dokaj
uspešno. V skupščini so njene
predloge sprejeli kot strokovne,
ne pa kot politično-evforične.
Leva koalicija v Ptuju dela že
dalj časa in je lahko vzor drugim
v Sloveniji. Od občinske vlade so
zahtevali, da se konkretneje
vključi v gospodarske tokove. Že
na prihodnji seji skupščine naj bi
razpravljali o gospodarskem sta-
nju v občini. Edi Kupčič je pre-
pričan, podprli so ga tudi nekate-
ri drugi, da sedanja oblast želi
uničiti tudi dobra podjetja, kot
so Kmetijski kombinat. Perutni-
na, Mecator-Izbira Panonija in
druga. Sitska delavcev in upoko-
jencev je iz dneva v dan hujša, še
nikoli niso živeli v tako slabih
razmerah kot danes, je še pouda-
ril. Franc Klemenčič je govoril o
jalovem delu skupščine in po-
slancev. Službo izgubljajo le re-
vni, vprašuje, kako so obogateli
vladni ljudje. Za sindikat pa je
dejal, da ni toliko močan, da bi
koga spravil v službo. Ciril Mur-
ko vprašuje, kaj bo Ptuj potegnil
iz svoje maloobmejnosti. Robert
Muhič je prepričan, da bi morali
zamenjati občinsko vlado, saj za
gospodarstvo ničesar ne naredi.
Neuspešen je tudi občinski par-
lament. Število občinskih orga-
nov se ni zmanjšalo, le da so do-
bili nove prostore. Dr. Jože Pe-
trovič je bil kritičen do nove
zdravstvene zakonodaje, ki smo
jo prekopirali od ekonomsko
močnejših, pri tem pa naši ljudje
v povprečju zaslužijo mesečno
300 nemških mark. V takih raz-
merah ne bodo mogli plačevati
prostovoljnega zavarovanja.
Franc Simeonov se zavzema za
celovit nastop ptujskih poslan-
cev v republiški skupščini, ne pa
da zastopajo samo interese svoje
stranke.
Prenovitelji so imeli v zadnjem
letu in pol marsikatero dobro
idejo, ki pa ni bila uresničena,
saj kdor v pralementu nima veči-
ne, lahko pove, nima pa moči, da
bi stvar bila sprejeta in izpeljana.
Že od konference v Mariboru
poudarjajo, da je potrebno dati
osrednjo pozornost gospodarski
in socialni politiki. Glede pokoj-
ninske zakonodaje si prizadeva-
jo, da se pogoji za upokojevanje
ne bi spremenili. Tudi pri zdrav-
stveni zakonodaji niso prodrli s
svojimi predlogi. Zahtevali so,
da se sprejem odloži do takrat,
ko bodo znane njene posledice
za zdravje posameznika, ko se bo
vedelo, kako bo zdravstvo orga-
nizirano in kakšen bo položaj
zdravstvenih delavcev. Miran
Potrč je tudi povedal, da so bili
prenovitelji že pred enim letom
za ekspertno vlado, v kateri ne
bodo pomembni ideološki pred-
znaki.
Ptujske prenovitelje bo v bo-
doče vodila Anka Ostrman, dose-
danji predsednik Vilko Pešec pa
bo še naprej vodil poslanski
klub. V predsedstvu bo v bodoče
delal tudi Franc Fideršek, novi
član nadzornega odbora pa je
Robert Muhič.
Na konferenci so se nekaterim
članom zahvalili za dolgoletno
delo: za 30 let dela Jožetu Petro-
viču, Albinu PIšku in Cirilu Mar-
ku za 40 pa Janezu Marina,
Francu Klemenčiču, Jožetu Kodri-
ča in Jožetu Lovrenčiču.
MG
TEDNIK - januar 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Na magistratu
razstavlja
Albin Lugarič
y galeriji Magistrat, kot so
poimenovali avlo mestne hiše, ki
je že nekaj časa kulturni hram v
malem, je od 10. januarja na
ogled razstava akademskih del
Albina Lugariča. Slikar je bil ze-
lo vesel pozornosti s strani obči-
ne, njenim predstavnikom je če-
stital da so uredili takšen koti-
ček, ki je dostopen vsem. Kultu-
ra se na ta načm širi in omejuje
širitev vulgarizma in primitiviz-
ma, ki ga je v vsakdanjem življe-
nju že preveč, je poudaril, mg
(Posnetek: M. Ozmec)
Šolski zvonec nam je zaupal.
PTUJ • Učenci sedmih razredov osnovne šo-
le Ljudevita Pivka so imeli 20. decembra kultur-
ni dan. Na ptujskem gradu so si ogledali razsta-
vo Narodne galerije iz Ljubljane z naslovom
NEVIDNE ^RANI VIDNE UMETNOSTI.
Ogled je potekal v delovnem vzdušju, učenci so
reševali delovne liste, pri tem pa gledali tudi fil-
me o slikarskih tehnikah. Razstavo so si ogledali
še učenci osmih razredov.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • Učenci plesne
skupine in pevskega zbora se v teh dneh pripra-
vljajo na nastop od slovenskem kulturnem praz-
niku.
VELIKA NEDELJA • V torek so učenci ra-
zredne stopnje prisluhnili koncertu, ki gaje izva-
jala PRO MUSICA TIBICINI; med glasbeniki
je tudi dirigent mariborske opere Simon Robin-
zon.
SREDIŠČE OB DRAVI • V poneliek je bil
za starše učencev prvih in drugih razredov DAN
ODPRTIH VRAT. Po končanem pouku so si
skupno še ogledali filme, in ker je bil minuli po-
nedeljek prvi po praznikih, so bile za vse razrede
organizirarje se govorilne ure.
ROMAZ PRI ORMOŽU • Minuli petek s o
imeli učenci od 5. do 8. razreda naravoslovni
dan na temo zdravstvena vzgoja. V torek pa so
prisluhnili koncetu »S flavto skozi stoletja«.
Butaicl med nami
Lutkovna sekcija DPD Svobo-
da iz Slovenske Bistrice je pri-
pravila v petek zvečer v kinodvo-
rani premiero lutkovne igrice za
otroke in odrasle BUTALCI
MED NAML
Sediš takole med but... par-
don — med publiko in zreš na
lutkovni oder, kjer lutke modru-
jejo to in ono. Pa se skloniš k so-
sedu in ga vprašaš, kako je na-
slov tega, kar gledamo na odru.
»Butalci med nami«. Pa si mi-
sliš, kje neki so Butalci, saj ven-
dar ne vidim nikjer nobenega.
Pomiriš se, češ saj je to samo na-
slov.
Naslov gor ali dol, v vsakem
od nas je vendarle košček butal-
ca, razlika je samo v njegovi veli-
kosti. Skratka, vsak naj si vzame,
kolikor mu pripada, ostanek bo-
do dobili drugi. Butalstvo je v
nas, to je tudi edina dediščina,
na katero lahko računamo. Eni z
njo dobro shajajo, eni se je sra-
mujejo, drugi pa tuje butalstvo
izkoriščajo. Takšno je pač življe-
nje. Bičati druge — to je tisto
pravo; zazreti se sam vase — le
zakaj, saj jaz vendar nisem tak-
šen.
Lutkovna igrica za odrasle in
otroke BUTALCI SO MED NA-
MI je trilogija kratkih igric, kjer
vam vsaka pove in prikaže del
našega vsakodnevnega življenja,
od najbolj navadnih neumnosti,
ki jih zagrešimo takole mimogre-
de in ki nam popestrijo življenje,
do skrajno nemogočih situacij, ki
zavedejo tudi nas same.
»Če boste po naključju zavili
kje mimo in se znašli pri nas —
pred lutkovnim odrom, ne bodi-
te presenečeni, če se vam bo zde-
la kakšna lutka znana. Nič hučle-
ga, to je še bolj privlačno,« so
med drugim povedali člani lu-
tkovne sekcije, ki se trudijo biti z
igrico prepričljivi.
Nastopajo Aleš Negovan, San-
dra Šljivar, Tina Smogavec, Ma-
tevž Gregorič, Miran Babič in
Maja Pušnik. Nepogrešljivi pri
lutkovni igrici so še Mojca Tišler,
Helena Tišler, Vinko Pozeb, Zlat-
ko Verzelak in Dana Krajnc.
Delo je priredba BUTALCEV
Frana Milčinskega, vsaka po-
dobnost med igro in resničnim
življenjem je zgolj naključna (ali
pa namerna). Repriza lutkovne
igre bo 17. f^ebruarja v kinodvo-
rani Slovenska Bistrica.
Vida Topolovec
2 BOGOVI
RIMSKE POETOVINE
Med I. in 4. stoletjem je imela rimska
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki Jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
JUPITER (nadaljevanje)
Jupiter ni bil le najvišji med
nebeškimi bogovi, ampak je bil
zaščitnik vsega rimskega ljudstva
in še posebej rimske države.
Nanj so se obračali s prošnjami
funkcionarji vseh stopenj, od
mestnega uradnika do cesarja.
Uradno je bil čaščen kot Jupiter,
Najboljši in Največjr (luppiter
Optimus Maximus, kar je v po-
svetilnih kamnih običajno izkle-
sano s kratico lOM). Takšnih
posvetil je v Poetovioni tudi naj-
več, na primer starša Julij in Sal-
vija prosita lOM za zdravje Vale-
rija, ki je bil član poetovionskega
mestnega sveta, arhitekt, blagaj-
nik in vršilec dolžnosti mestnega
sodnika. Iz mesta nam je pozna-
no posvetilo provincialnega pro-
kuratorja Zgornje Panonije,
Marka Antonija Rufma, ki je dal
postaviti kamen lOM in geniju
cesarja, verjetno Komoda.
Oba kamna si lahko ogledate v
lapidariju Pokrajinskega muzeja
Ptuj.
Ze gornji napis nam kaže, da
je bilo čaščenje Jupitra in cesarja
povezano, tako kot je bil Jupiter
vladar na nebu, je bil cesar vla-
dar na zemlji. Cesar in cesarska
družina sta bila pod njegovo za-
ščito, cesar pod Jupitrovo, cesa-
rica pod Junonino. Posvetilni
kamni cesarju so zato večkrat
okrašeni z reliefom Jupitra. V
Poetovioni na primer kamen, ki
ga je dal postavit osvobojenec
Junijan, pomočnik pisarja pro-
vince Zgornje Panonije: lOM za
zdravje in zmago cesarja Septi-
mija Severa (glej sliko). Jupiter
je prikazan gol s svojimi atributi:
vladarskim žezlom v levici ter
strelo in bliskom v desnici.
Reliefna upodobitev Jupitra s
posvetilnega kamna cesarju
Septimiju Severu. Konec 2. ali
začetek 3. stoletja. Ptuj —
Prešernova ulica.
6 - OD TU IN TAM
16. januar 1992 - TEDNIK
Zimsko usposabljanje
vinogradnikov
Pri Društvu vinogradnikov Jeruzalem, ki združuje številne vino-
gradnike z območja ormoške, ljutomerske in ptujske občine, so se v
začetku decembra pričela predavanja za vinogradnike, kletarje in sad-
jarje. Teme se navezujejo na muhasto letino 1991. Govorili so že o ob-
delavi vinogradov, prizadetih po toči, problematično je zorenje vina
letnika 1991 ter nega starega vina, letnika 1990. Po letošnji obilni toči
bodo morali številne vinograde obnoviti; tudi to je ena izmed tem
zimskega usposabljanja.
Prihodnjo nedeljo bodo vinogradniki prisluhnili negi vin poseb-
nih kakovosti ter vinski zakonodaji, predavala bo dr. Slavica Šikovec.
V programu so si vse tja do aprila zapisali teme, ki so aktualne v teh
mesecih in letnem času.
Nekaj tem so namenili sadjarjem, pripravljajo pa tudi enodnevni
seminar za mlade kletarje — tečajnike 1990, kjer bo potekal tudi tečaj
za degustiranje vina. Predavanja opravljajo priznani domači strokov-
njaki in iz kmetijskega zavoda Maribor.
V zimskem času opravljajo tudi številne društvene aktivnosti. Ko-
nec'decembra so pripravili okroglo mizo na temo slovenski vinski ko-
zarec oziroma izpeljanko iz že nagrajenih primerov. Februarja bodo
imeli letni občni zbor in tretji vinogradniški ples. Vse skupaj bodo
sklenili s 16. praznikom vina v Podgorcih in z dvema strokovnima
ekskurzijama.
Vida Topolovec
Marija Plohi, frizerka na
Polenšaku
Polenšak je znan turistični kraj. Najbolj znan je po prazniku žetve
in razstavi kruha in pogač. Turistični delavci tega kraja si najbolj želijo,
da bi čim prej prišli do turističnih postelj in tako tudi do stacionarnih
gostov. Na to, da bodo nekoč poleg izletniškega turizma imeli tudi go-
ste, ki bodo bivali pri njih več dni, se že sedaj pripravljajo. Nov in hkrati
prvi frizerski salon je že ena izmed dejavnosti, kijih vsak, ki se želi v tu-
rizmu uveljaviti, mora imeti.
Marija Plohi, doma iz Ritmer-
ka v krajevni skupnosti Podgor-
ci, je v kletnih prostorih stano-
vanjskega bloka v neposredni
bližini turističnega doma na Po-
lenšaku 2. Decembra lani odprla
ličen frizerski salon. Ob odprtju
ga je blagoslovil brat, kaplan
Marjan Plohi. Prej je nova zaseb-
nica delala v frizerskem salonu
Marica v Moškanjcih. Po konča-
nem pripravništvu je ostala brez
zaposlitve, zato je šla v obrt. Lo-
kal si je uredila in opremila sa-
ma. Po več kot mesecu dni dela
na svojem je več kot zadovoljna.
Odprto ima vsak dan od 10. do
18. ure, razen ponedeljka, ob so-
botah pa od 8. do 13. ure. Želi si,
da bi imela čim več obiska in da
bi bile stranke zadovoljne.
MG
Marija pri delu. (Posnetek: Lau-
ra, Gorišnica)
O pretoku vina
V letu, ki je za nami, smo
imeli obilo težav s pridelavo
grozdja. Pestili so nas bole-
zni, toča in neugodno vreme
v času dozorevanja. Vino-
gradniki-kletarji, ne uničite
svojega truda v kleti s površ-
nim ravnanjem z vinom, ki je
živo, saj se rodi, raste in do-
zori. Zato ga moramo nego-
vati in v kleti večkrat pokuša-
ti. Že ob najmanjši napaki
moramo takoj reagirati in vi-
no pretočiti.
Mlado vino zahteva na-
slednje ukrepe:
—	zaščito pred oksidacijo,
—	biološko stabilizacijo,
—	ločitev od usedline
(droži).
PRVI PRETOK opravimo
2 — 4 tedne po končanem vre-
nju. Če želimo doseči biolo-
ški razkis, prvič pretočimo
šele 4—12 tednov po konča-
nem vrenju (želimo znižati
grobo jabolčno kislino). Pre-
tok pomeni, da vino ločimo
od usedline-droži. Pri mdštu,
ki smo ga razsluzili (pretok
po 24 urah), so droži sesta-
vljene pretežno iz ostankov
kisovk. Droži nerazsluzenega
mošta pa vsebujejo: ostanke
škropiv, zemlje, dele jagod-
nih kožic, pečke, kvasov-
ke . . .
Mlado vino čimprej preto-
čimo, da se izognemo raznim
napakam, ki so posledica
razpada droži. Zato opravi-
mo prvi pretok čim prej, to je
2 — 4 tedne po končanem vre-
nju.
Najpogostejši napaki mla-
dega vina sta:
— vonj po gnilih jajcih —
BEKSER: Ce ga ugotovimo.
vino takoj zračno pretočimo
skozi cedilo ali na metlo, da
se močno speni ter tako pre-
zrači. Žveplamo z enim tra-
kom na 100 1, če pa nismo
uspeli, pa zračni pretok po-
novimo čez 7—14 dni, vdn-
dar takrat žveplamo s 1/2
traka na 100 I.
— oksidacija — PORJA-
VENJE VINA: Ko mošt od-
vre, moramo mlado vino
kontrolirati na obstojnost z
zračnim testom. Če vino v
kozarcu po 24 urah spremeni
barvo — porjavi, ga moramo
takoj pretočiti in žveplati z
enim trakom na 100 1.
DRLGI PRETOK opravi-
mo 4 -6 tednov po prvem
pretoku, in sicer brez prisot-
nosti zraka. Zdravo vino nor-
malno žveplamo z enim tra-
kom na 100 1. Čas drugega
pretoka je približno ta mesec,
odvisno od tega, kdaj smo
prvič pretakali. Primerno je,
da pred drugim pretokom
napravimo analizo vina, da
ga pravilno žveplamo.
POZOR! Pazimo na čisto-
čo posode in kleti, vino stal-
no poskušamo in ga že ob
najmanjši napaki pretočimo
ne glede na čas prvega ali
drugega pretoka. Ce napake
ne poznamo, se posvetujmo s
strokovnjaki v vinski kleti ali
pri svetovalni službi.
Miran Reberc
Evropa v stilu dunajske kavarne
Od 2. decembra prejšnjega leta
ima gostilno Evropa v najemu
Marjan Mesarič. V gostinstvu de-
la že dolgo, dal je »skozi« razli-
čne lokale — od kolodvora do ho-
tela kategorije A. Nazadnje pa je
delal kot vodja recepcije in opra-
vljal komercialne posle v Ptujskih
toplicah.
»Najem Evrope je zame mo-
čan izziv v osebnem in poslov-
nem pogledu. Poskušal bom iz
lokala, ki ima in je imel bogato
preteklost, narediti to, kar je bil
nekoč — kavarno v dunajskem
stilu.
Prizadevam si, da bi lokal pre-
uredil v najkrajšem času. Vse je
odvisno od tega, ali bom lahko
zagotovil potrebna finančna
sredstva. Preureditev lokala je
povezana z ogromnimi vlaganji.
Denar naj bi zagotovil z ugod-
nimi krediti, lastnimi sredstvi,
pogovarjam pa se tudi z občin-
skimi možmi.
V gostilni Evropa so gostom
na voljo poleg najrazličnejših
pijač, kave in drugega malice
in kot novost abonentska kosi-
la. Kuhinja je po novem odpr-
ta cel dan, tako da gostje lahko
dobijo tudi večerje. Dvanajst
zaposlenih se za goste trudi od
6.30 ure do 22., ob nedeljah od
8. do 21. ure.
December je za gostince in
trgovce po navadi dober me-
sec. Marjan Mesarič pravi, da
pa bo že v tem mesecu kriti-
čno, saj so denarnice prazne.
Upa, da se bo kot gostinec ob-
držal, čeprav je konkurenčni
boj hud, pa tudi stroški najem-
nine so visoki, prav tako drugi
stroški. Zato se je za začetek
dela v Evropi odločil za manjše
naložbe, ki niso visok strošek.
Zato pa bo toliko vecji zalogaj
ureditev kavarne v dunajskem
stilu. Arhitekti načrte o pre-
ureditvi že snujejo, in če bo de-
nar, bodo dela hitro stekla. Si-
cer pa bo potrebno počakati na
jesen oziroma začetek prihod-
njega leta. Ne gre prezreti, da
gre za investicijo, ki je bivše
družbeno gostinstvo ni zmoglo.
MG
Marjan Mesarič	(Posnetek: OM)
TEDNIK - januar 1992
ŠPORT — 7
Zlom
favoritov
Klub borilnih veščin F*tuj je
zadnje dni leta 1991 organiziral
občinsko prvenstvo v semikon-
taktu za pionirke, pionirje in čla-
ne. Tekmovanje je bilo v osnovni
šoli Olge Meglič v Ptuju in si ga
je ogledalo lepo število privržen-
cev borilnih veščin. Tekmovalo
je 35 pionirjev, 7 pionirk in 14
članov. Borci so prikazali lepe
boje, žal pa so neupravičeno
manjkali nekateri najboljši, pred-
vsem Bine Pernat in Leon Kau-
čevič, ki bosta svojo odsotnost
morala strokovnemu vodstvu še
obrazložiti.
Značilnost tekmovanja je bil
pravi zlom favoritov, ki so na
tekmovanjih širom države dose-
gali najboljše rezultate. Tako sta
se že pred finalom poslovila od
tekmovanja republiška prvaka
Sebastian Zinrajh in Boštjan Zaj-
šek, ki sta si tokrat vse premalo
prizadevala in preveč taktizirala,
ter Boštjan Murat. Enaka usoda
je doletela tudi člana Branka
Fidlerja. Prav prijetno so prese-
netili tekmovalci: Maja Ozmec,
Toni Mileta, Milko Panikvar in
mala Vesna Pavlica. Suvereno je
zmagala v vseh dvobojih Barba-
ra Murat, ki je edina ponovila
lanskoletni uspeh.
Rezultati:
Pionirji — do 27 kg: 1. Tomi
Mileta, 2. Vesna Pavlica, 3. Ma-
tej Murat; do 35 kg: 1. Barbara
Murat, 2. Matej Serdinšek, 3.
Andrej Vindiš; do 42 kg: 1. Maja
Ozmec, 2. Matej Bombek, 3.
Boštjan Murat; do 50 kg: 1.
Damjan Kaučevič, 2. Dani Lo-
zinšek, 3. Boštjan Zajšek; nad 50
kg: I. Dejan Pevec, 2. Mihael Li-
čen, 3. Simon Fras.
Pionirke: 1. Klavdija Hrenko,
2. Katja Belšak, 3. Janja Pihler.
Člani — do 60 kg: Damjan
Kmetec, 2. Boris Šijanec, 3. Sa-
mo Kralj; do 70 kg: 1. Branko
Pečar, 2. Mladen Delin, 3. Damir
Polajžar; nad 70 kg: Milko Pani-
kvar, 2. Rado Kajsberserger, 3.
Miran Haklan.
Na tekmovanju so sodili do-
mači sodniki: Sitar, Pavlica, Fid-
ler in Zinrajh.
Zvone Zinrajh
Na Ptuju vrhunska gimnastika?
GIMNASTIKA
Množični program gimnastike
je eden izmed splošnih programov,
ki so sestavni del projekta GIM-
NASTIKA 2000. Nosilec progra-
ma je Gimnastična zveza Sloveni-
je — odbor za množičnost. Mno-
žični program je enoten za šolska
športna društva, telesnovzgojna
društva Partizan in gimnastična
društva. Obsega športno gimna-
stiko, akrobatiko, skoke z male
prožne ponjave, skoke na veliki
prožni ponjavi in športno ritmično
gimnastiko. Gimnastična zveza
Slovenije organizira vsako leto v
vseh dejavnostih slovenska prven-
stva. Najboljši pionirji in pionirke
Gimnastičnega društva Ptuj se že
vsa leta udeležujejo tekmovanj v
mnogoboju in akrobatiki in dose-
gajo odlične rezultate posamezno
in ekipno.
V programu GIMNASTIKA
2000 imajo pomembno vlogo tu-
di posebni programi — selekcije,
to pa pomeni vrhunski tekmoval-
ni šport. V Gimnastičnem dru-
štvu Ptuj smo se do sedaj ukvar-
jali samo z množično gimnasti-
ko, v sezoni 90/91 pa smo začeli
načrtno delati z deklicami, stari-
mi sedem let. V sodelovanju s
Fakulteto za šport in GZS smo v
prvih razredih osnovnih šol iz-
vedli testiranje za gimnastiko po-
membnih motoričnih sposobn .
sti in antropometričnih mer. Te-
stiranje je potekalo v okviru ra
čunalniško podprtega sistema za
četnega izbora in usmerjanja
otrok v športno gimnastiko.
Osemletne deklice se letos pri-
pravljajo za tekmovanja v II. se-
lekciji. Na podoben način smo
izbrali deklice tudi oktobra lani.
Zdaj že pridno trenirajo tri krat
uro in pol. Letos bodo tekmova-
le v I. selekciji.
V soboto smo v Športni dvora-
ni Center izvedli skupni trening s
tekmovalkami TVD Partizan Stu-
denci iz Maribora. Zraven tre-
ninga na posameznih orodjih je
bil velik poudarek tudi na razvo-
ju moči in baletni pripravi. Zah-
teve vrhunske gimnastike so ta-
ke, da morajo biti tekmovalke iz-
redno dobro telesno pripravlje-
ne. Dobra telesna pripravljenost
je eden pomembnih pogojev za
izvajanje pravilne tehnike na
orodju, njeno pomanjkanje pa je
pogosto lahko vzrok poškod-
bam. Baletna priprava je v špor-
tni gimnastiki izredno pomemb-
na, zato že sedemletne deklice
uvajamo v svet baleta in plesa,
pa čeprav to še ni pravi ples. To
so predvsem vaje za pravilno dr
žo telesa, rok, nog, glave, navaja-
nje na sproščanje in napenjanje
posameznih mišic in podobno.
Skupni trening je uspel, po po-
čitnicah pa načrtujemo podoben
trening še v Rušah in Mariboru.
Pri analizi treninga smo ugotovi-
li, da v obeh društvih dobro de-
lamo, da pa so tekmovalke iz
Maribora hitreje napredovale
predvsem zato, ker imajo trening
štirikrat na teden po dve uri in
pol. Ugotovili smo tudi, da ima-
mo na Ptuju nekaj zelo perspe-
ktivnih tekmovalk, ki bi ob kvali-
tetnem večkratnem treningu lah-
ko hitro napredovale. V marcu se
bodo za te deklice začela prva
prava tekmovanja, eno tudi na
Ptuju.
V petek, 17. januarja, pa člani
GID Ptuj vabijo vse, ki jih zanima
gimnastika, da si ogledajo nastop,
ki bo ob 18. uri v S^portni dvorani
Center. Predstavili se bodo ciciba-
ni, pionirji in pionirke na presko-
ku, bradlji, gredi, parterju, drogu
in mali prožni ponjavi.
B. L.
Drava zopet pri vrhu
JUDO
Slovenski judoisti so se že tre-
tji konec tedna v novem letu po-
novno zbrali na eni mnogih te-
kem, ki jih čakajo v novi sezoni
1992.
Tekmovanje za naslove Pohor-
skega bataljona, 23., je v spomin
na zadnji boj tega bataljona. Le-
tos je bil turnir mednaroden, saj
so poleg slovenskih nastopali tu-
di predstavniki sosednjih držav
— Hrvaške (Mladost) in Avstri-
je. Nastopilo je 80 mladincev in
91 članov iz 20 klubov. Po novih
kriterijih Judo zveze Slovenije je
turnir vključen v točkovanje po-
sameznikov za uvrstitev v sloven-
sko reprezentanco.
Sodelovala sta tudi predstav-
nika iz Ptuja — Drava ter Goriš-
nica. Uspešnejši so bili tekmo-
valci iz Drave. V ekipnem seštev-
ku pionirske, mladinske in član-
ske konkurence so osvojili tretje
mesto za Impolom in Ivom Reyo
iz Celja, pri mladincih so osvojili
drugo mesto za mladinci iz Iva
Reye ter pred Impolom, ki je os-
vojil tretje mesto. Najuspešnejši
iz ekipe Drave v mladinski kon-
kurenci so bili: Dejan Vogrinec,
ki je osvojil prvo mesto v katego-
riji do 46 kg, v soboto pa že prvo
mesto med pionirji v kategoriji
do 42 kg, Sebastian Kolednik
(prvo mesto do 49 kg) ter Črto-
mir Munda v kategoriji do 55 kg,
medtem ko je Gregorc osvojil
tretje mesto do 77 kg.
V članski konkurenci je ekipo
Drave v kategoriji do 60 kg
predstavljal Rajko Harter in os-
vojil peto mesto, Boris Seneko-
vič v razredu do 65 kg 9. mesto,
Filip Leščak je v kategoriji do
86 kg osvojil prvo mesto, Andrej
Murko pa v supertežki kategoriji
tretje mesto in bronasto medaljo.
Za Dravo sta nastopila še Bošt-
jan Dobavišek in Mladen Toma-
žič, a sta že v kvalifikacijah iz-
padla.
Manj uspešni so bili predstav-
niki Gorišnice. V pionirski kon-
kurenci sta Denis Rus in Boštjan
Vinkovič v kategoriji do 31 kg
osvojila tretje mesto. Med mla-
dinci je Marko Petek osvojil v
kategoriji 70 kg drugo mesto,
Bezjak 3., Kovačec pa tretje do
59 kg. Edino medaljo v članski
konkurenci je dosegel Miran
Plošinjak, ki je bil tretji do
95 kg.
Po končanem tekmovanju je
bilo poravljeno tudi žrebanje za
nastop v interligi, ki se prične s I.
kolom 15. februarja.
Jože Fajs
S kurenti na lisico
Smučarski klub Ptuj in skupina ptujskih kurentov bosta v so-
boto organizirala brezplačen prevoz za tiste, ki želijo skupaj z nji-
mi bodriti smučarke na tekmovanju za Zlato lisico na Pohorju.
Avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred občinske stavbe na Srbskem tr-
gu.
SHOTOKAN KARATE KLUB JOŽE LACKO PTUJ
Uspešna sezona 1991
v SKK Jože Lacko je letos treniralo 112 članov in članic. Treninge smo imeli vsak torek in četrtek od 18.
do 21. ure v OŠ dr, Ljudevita Pivka. Začetnike sta vodila Saša Ceh (1. kyu) in Andrej Cafuta (1. kyu), člane
pa Silvo Vogrinec (2. DAN). Tekmovalna sezona 1991 je bila doslej najuspešnejša, saj smo z republiških in re-
gijskih prvenstev prinesli kar 7 medalj.
Med člani je najboljše rezulta-
te dosegel Andrej Cafuta. Na dr-
žavnem prvenstvu je bil v srednji
kategoriji 6., na regijskem pa 2.
V absolutni kategoriji je na reg.
prvenstvu osvojil 5. mesto, na
občinskem pa 1. mesto. V katah
je v Trbovlju na 19. turnirju TI-
KA zasedel 6. mesto. Obenem se
je zelo izkazal v ekipnih nasto-
pih, kjer je dosegel same zmage.
Saša Čeh je na reg. prvenstvu
v poltežki kategoriji osvojil 3.
mesto, v absolutni pa 6. Izvrstne
rezultate je pokazal v ekipnem
delu, zato je res škoda, da se ni
bolj posvetil posameznim nasto-
pom.
Drago Furek je na reg. prven-
stvu v srednji kategoriji zasedel
3. mesto, v absolutni pa 7. V veli-
ko podporo je bil ekipi, z več tre-
ninga pa bi njegovi rezultati lah-
ko bili še boljši.
Aljoša Horvan se je po dolgo-
trajni bolezni vrnil v klubske vr-
ste in navdušil s svojim nasto-
pom na občinskem prvenstvu, ko
je v katah osvojil 1. mesto.
Med članicami se je najbolje
izkazala Sonja Žumer, ki je na
državnem in r^. prvenstvu v
srednji kat. osvojila 2. mesto, kar
je obenem najboljši ženski rezul-
tat v 16 letih ptujskega karateja.
Na pokalu Jožeta Lacka v Ptuju
je v absolutni kat. zasedla 3. me-
sto, isti rezultat pa ponovila na
občinskem prvenstvu v borbah
mešano (člani in članice).
Liljana Vogrinec, ki je začela
trenirati karate šele letos, je na
občinskem prvenstvu v katah že
osvojila 1. mesto, kar ji obeta le-
pe rezultate v prihodnje.
Med kadeti je najboljši rezul-
tat dosegel Borut Tement, ki je
bil 3. na državnem in reg. prven-
stvu v lahki kat. To je doslej ne-
ponovljivi dosežek kadetskega
karateja v Ptuju.
V	klubu trenirata še dva obeta-
vna kadeta: Gorazd Grula, ki je
bil na občinskem prvenstvu 2. v
katah in 5. v borbah, ter Sebasti-
jan Strmšek, ki je na OP zasedel
3. mesto v katah in 6. mesto v
borbah absolutne kategorije.
Med starejšimi pionirkami se
je najbolje odrezala perspektivna
Lidija Cafuta, ki je na OP v ka-
tah osvojila 2. mesto med člani-
cami in v Trbovlju na 19. turnir-
ju TIKA v katah 5. mesto.
Ob mlajših pionirjev se je naj-
bolje izkazal Igor Surič, ko je na
OP zmagal v katah. Boris Bušlje-
ta je zasedel 2. mesto. Med mlaj-
šimi pionirkami se je najbolje
uvrstila Valerija Breznik — 3.
mesto na OP v katah.
V	ekipni konkurenci borbe
sanbon shobu smo se kvalificira-
li v vzhodno slovensko ligo, ven-
dar zaradi pomanjkanja finan-
čnih sredstev nismo mogli nasto-
piti. Na začetku leta smo v Mari-
boru na turnirju Borisa Kidriča
zasedli 2. mesto, na pokalu J. La-
cka v Ptuju pa 4. mesto. Na tur-
nirju TIKA Trbovlje smo v novi
disciplini demonstracije borilnih
veščin zasedli 4. mesto. Veščino
mečevanja iai-do so takrat prika-
zali Silvo Vogrinec, Andrej Cafu-
ta in Liljana Vogrinec.
Za ekipo so v borbah nastopi-
li: Saša Ceh, Adrej Cafuta, Dra-
go Furek, Borut Tement, Branko
Rodošek, Sebastijan Strmšek in
Gorazd Grula.
Najmlajši član SKK Jože Lac-
ko je letos David Karahasanovič
(7 let), kar dokazuje, da je karate
res primeren za vse starostne
skupine — od 7 do 77 let.
V letošnji sezoni smo organizi-
rali 2. izpitni polaganja za karate
nazive, III. turnir za pokal J. La-
cka, seminar karateja pod vod-
stvom Ljuba Javorška (5. DAN)
in 3. seminarje aikida — goloro-
ke samoobrambe pod vodstvom
Silva Vogrinca. Udeležili smo se
več seminarjev karateja, ki so jih
pripravili KZS, Dušan Dačič (5.
DAN) in L. Javoršek.
SKK Jože Lacko je član KZS
(Karate zveze Slovenije) in s tem
največje karate organizacije v
svetu WUKO. Obenem smo letos
pristopili k WKSA — Svetovni
karate shotokan akademiji, ki jo
vodi legendarni Taiji Kaze (9.
DAN).
S tekmovalno sezono 1991
smo nadvse zadovoljni in v pri-
hodnje upamo na še boljše rezul-
tate. Letos se je v klubu menjala
celotna generacija karateistov,
kar se ponavadi zgodi vsaka štiri
leta. Nova generacija je že zaslu-
žna za boljše uspehe, kar je po-
sledica ustreznejše motivacije in
doslednejšega dela.
Drava na
pripravah
Večji del članske ekipe Roko-
metnega kluba Drave je izkoristil
ugodne pogoje in je prek agenci-
je Štajertours na večdnevnih pri-
pravah v Češko-slovaški federa-
ciji, v bližini Olomouca, kjer na-
črtujejo tudi nekaj prijateljskih
tekem. Drugi del ekipe vsako-
dnevno trenira v ptujski dvorani
Center.
1. k.
Proglasitev
najboljših za
leto 1991
v petek, 24. januarja, bo v
športni dvorani Mladika progla-
sitev najboljših športnikov, špor-
tnic in ekip ptujske občine za le-
to 1991. Izbor bo posebna žirija
opravila v tem tednu.
1. k.
MALI NOGOMET
V soboto
kadetski turnir
Nogometni klub Drava bo v
soboto popoldan v športni dvo-
rani Center izvedel drugi med-
narodni kadetski turnir Prija-
teljstvo 92. Nastopile bodo
slovenske in hrvaške ekipe,
med njimi HAŠK Gradjanski
iz Zagreba in Oiimpija iz Lju-
bljane ter lanski zmagovalec,
reprezentanca Medjimurja.
Program bodo popestrili s tek-
mo ženskih ekip, ki jo bodo
začeli ob 17. uri. Začetek ka-
detskega turnirja je napove-
dan za 13. uro, trajal pa bo do
večera.
1. k.
ŠAH
Odprto prvenstvo Ptuja
šahovsko društvo Ptuj bo izvedlo odprto prvenstvo Ptuja. Potekalo
bo devet kol od 24. januarja do 2. februarja od 16. do 22. ure, ob sobo-
tah in nedeljah pa od 14. do 20. ure. Pravico nastopa imajo vsi šahisti z
najmanj 1. kategorijo. Zmagovalec osvoji naslov prvaka Ptuja za leto
1992, najboljši član, članica in mladinec Šahovskega društva Ptuj pa
naslov društvenega prvaka za leto 1992.
Nagradni sklad je 35.000,00
SLT; denarne nagrade prejme
prvih pet uvrščenih, prav tako
najbolje uvrščena članica in mla-
dinec, društveni prvaki v posa-
mezni kategoriji pa še pokale.
Za prvenstvo je že sedaj veliko
zanimanje, saj bo po daljšem ča-
su zaigral tudi MM Danilo Po-
lajžer, ki si glede na osvojene ra-
tinške točke trneutno deli 1. me-
sto v Sloveniji. Nastopili bosta
trenutno najboljši slovenski
igralki, članska državna prvaki-
nja Anita Ličina in
olimpiade leta 1990 v N. Sadu
Narcisa Mihevc (obe sta kandi-
datki za letošnjo olimpiado na
Filipinih), 4. do 6. z državnega
prvenstva mladincev Matjaž
Plajnšek in številni drugi z do-
mačega društva in okolice. Na
prvenstvu, ki bo v prostorih ša-
hovskega društva Ptuj v Muršiče-
vi ulici, bo možno osvojiti naslov
mojstrskega kandidata, sodniški
del pa bosta opravila Nandi Zu-
pančič in Martin Majcenovič.
Vabljeni.
Silva Razlag
Matjaž Planjšek odličen na
prvem državnem prvenstvu
Letošnja prva državna šahovska prvenstva Slovenije so bila iz-
redno uspešna za ptujske šahiste. Odlično je pričela Anita Ličina,
uspeh je dopolnila Narcisa Mihevc, prav zadnje dni lanskega leta pa
so uspešne nastope Ptujčanov zaokrožili mladinci na 1. državnem pr-
venstvu. Najboljši je bil ponovno Matjaž Planjšek, ki si je delil 4. do
6. mesto. To je vsekakor izreden uspeh, če vemo, da je Matjaž še pio-
nir in je uspeh dosegel v izredno močni konkurenci starejših naspro-
tnikov. Matjaž je v devetih kolih dvakrat izgubil, trikrat remiziral in
štirikrat zmagal ter zbral 5,5 točk. Polovico možnih točk (4,5) je zbral
Robert Roškar, ki je moral prav v zadnjem kolu priznati premoč klub-
skega prijatelja Matjaža. Nekoliko pod zmožnostmi je igral Saša Pre-
log, vendar se pri njem pozna, daje v lanskem letu nastopal nekoliko
manj.
Vsi ti in še drugi rezuhati ptujskih mladincev potrjujejo pravil-
nost načrtnega dela v društvu in prav gotovo bo Matjaž eden prvih, ki
bo posegel po naslovu M K.
Silva Razlag
Janko Bohak — prvak
za leto 1991
Hitropotezniki so končali tekmovanja za leto 1991. Na novoletnem
turnirju, kije spadal še med turnirje za leto 1991, se je ponovno zbralo
veliko število ljubiteljev te šahovske »discipline«.
Na lanskih dvanajstih turnir-
jih je vse leto sodelovalo 36 šahi-
stov, povprečno 14 na turnir.
Med zmagovalce so se vpisali
Bohak štirikrat (enkrat delil
1,—3. mesto), Kneževič dvakrat,
Robert Roškar in Marko Podvrš-
nik trikrat (enkrat sta si delila
L—3. mesto) ter po enkrat Čič,
Iljaž in Šeruga. V vodstvu so se
memavali Kneževič, Iljaž, Šeru-
ga, Čič in Bohak. Slednji je prev-
zel vodstvo štiri kola pred kon-
cem in ga ni več izpustil. Zmago-
valec za leto 1990 Jože Čič je
moral priznati premoč Janka Bo-
haka, ki je prejel pokal kot zma-
govalec novoletnega turnirja in
celoletni zmagovalec. Pokale sta
prejela še Jože Čič ter Igor Iljaž.
Prvih pet je prejelo knjižne na-
grade, posebno nagrado pa še
najboljši mladinec Robert Ro-
škar in najboljša članica Anita
Ličina. Vsi udeleženci novoletne-
ga turnirja so prejeli bogate
praktične nagrade. Za vztrajnost
in udeležbo na vseh dvanajstih
turnirjih je prejel posebno nagra-
do še Boris Žlender, posebej pa
še najmlajši udeleženec novolet-
nega turnirja, 13-letni Gregor
Podkrižnik.
Končni vrstni red za leto 1991:
1. Bohak 158,5 (10), 2. Čič 136,5
(10), 3. Iljaž 96 (10), 4. Šeruga
85,5 (10), 5. Žlender 72,5 (10), 6.
Robert Roškar 70 (9), 7. Zlatko
Roškar 61,5 (10), 8. Kneževič 55
(5), 9. Reberc 40 (4), 10. Težak
36,5 (6).
Silva Razlag
Uspešni strelci
Slovenski strelci s standardnim zračnim orožjem so imeli več tek-
movanj.
V prvem kolu slovenske lige s standardno zračno pištolo je druži-
na Jožeta Lacka osvojila tretje mesto, najboljši rezultat pa je dosegel
njen član Alojz Trstenjak. V ekipi sta bila še Ludvik Pšajd mlajši in
Slavko Ivanovič. Članice Majda RaušI, Mateja Rep in Mateja Roz-
man so bile prav tako tretje, Raušlova pa med posameznicami četrta.
Trstenjak je zmagal tudi na tretjem preglednem tekmovanju in se
uvrstil v državno reprezentanco za nastop na mednarodnem turnirju v
Miinchnu. Raušlova je uvrstitev zgrešila le za las.
Družina Jožeta Lacka je s tremi ekipami nastopila tudi na medna-
rodnem turnirju v Postojni. Člani in članice so bili tretji, mladinci pa
deseti. Med posamezniki je bil Trstenjak drugi, Raušlova pa peta.
S. Ivanovič
Na najvišjih vrhovih
kontinentov
v torek, 21. januarja, ob 18.
uri bo v Srednješolskem centru
(dvorana za odrom) zelo zani-
mivo predavanje z diapozitivi
in glasbo. Gost bo svetovno
uveljavljeni alpinist Viki Gro-
šelj. Pričaral vam bo šestletno
potovanje od tihomorskih obal
Avstralije prek otožnih ruskih
ravnih, vročega ledu Afrike, sa-
motne Aljaske in skrivnostnih
Andov do nezemsko visokih
snegov Himalaje, kjer so bo-
žanstva resničnost, ljudje pa le
privid! Ne zamudite izjemne
priložnosti!
Viki Grošelj
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
16. januar 1992 - TEDNIK
Ustanovitev
fundacije
dr. Antona Trstenjaka
Osrednji dogodek sobotnega srečanja Priekor iz vsega sveta, ki je
potekalo v hotelu Radin v Radencih, je brez dvoma ustanovitev fundacije
dr. Antona Trstenjaka. Namen te ustanove je podeljevati štipendije naj-
bolj nadarjenim ustvarjalnim ljudem za podiplomski in izjemoma tudi
diplomski študij ter razvoj založniške, raziskovalne, kulturne in umetni-
ške dejavnosti, ki so vezane na Priekijo. Poleg ustanoviteljev (duhovna
očeta sta mag. Milan Lovrenčič in dr. Ludvik Toplak, oba iz Ljubljane)
so veliko razumevanja pokazali tudi dr. Jože Osterc, dr. Peter Tancig in
dr. Peter Vencelj.
To naj bi bil tudi prispevek za hitrejši gospodarski in kulturni raz-
voj občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Lenart in Ptuj, kar je bila
tudi osrednja tema okrogle mize o Priekiji, kjer so prišli do ugotovitve
(ki pa ni več nova), da je v tem času pri nas znanje še vedno vrednota
brez prave vrednosti
Na prvem srečanju Prlekov, ki
je potekalo 23. novembra 1989.
leta v Ljubljani in je imelo zna-
čaj simpozija, so o Prlekih in nji-
hovih značilnostih govorili števil-
ni akademiki — Prleki. Sprejeli
so sklepe o razvoju infrastruktu-
re, ekološki zaščiti, pospeševanju
pridelave zdrave hrane in še zla-
sti o prosvetni in kulturni preno-
vi teh krajev. Pobudi, da je po-
trebno Priekijo tudi prosvetno in
kulturno prenoviti, se je prvi
odzval akademik dr. Anton Trste-
njak z ustanovitvijo fundacije za
štipendiranje najbolj nadarjenih
mladih ustvarjalcev, motiviranih
za hitrejši razvoj tega območja, ki
bi s svojo ustvarjalnostjo in novim
znanjem oplajali in plemenitili
Priekijo.
Okrogla miza, ki je potekala v
hotelu Radin pred uradno raz-
glasitvijo fundacije, je izzvenela
v vprašanju, ali Slovenija in svet
od Prlekov dobivata ne samo
materialne dobrine, temveč tudi
znanstvenike in druge strokov-
njake, Prlekija pa ima od tega
bolj malo. V zraku je ves čas
okrogle mize viselo vprašanje, ali
zna svet (in tudi bela Ljubljana)
dovolj ceniti to, kar pride s tega
območja.
»Vsega danes ne bomo rešili,«
je povedal eden izmed razpra-
vljalcev. »Mnoge ideje, ki bodo
danes povedane, bodo koristne
tudi v prihodnje,« je menil aka-
demik dr. France Bernik.
Slišati je bilo zanimivo misel,
češ »vrnimo se k rodni zemlji, ki
nam je dala kruha in vina, niče-
sar tako invalidnega nismo po-
stavili tod, v teh krajih, da bi nas
lahko bilo sram, samo nov go-
spodarski prijem potrebujemo za
prihodnost.« Temu je pritegnil
tudi mag. Milan Lovrenčič in
poudaril, da so današnje prizna-
ne vrednote znanje, pamet in
podjetnost. »Poželenje po Evro-
pi — to naj bi bil drugačen način
življenja, mogoče tudi bolj skro-
men, kot ga živimo sedaj.« Dr.
Jože Osterc je nekoliko v šaljivi
obliki povedal, da se bodo Prleki
»kot podskupina Slovencev«
ohranili, če bodo znali ohraniti
vasi — »žive« vasi, kjer se marsi-
kaj dogaja, tudi na športnem in
kulturnem področju, ne pa vasi,
kjer bodo živeli samo izmozgani
kmetje. »Zavedam se izjemnega
pomena kapitala, vendar dajem
prednost zn:.iju,« je še povedal
in dodal, da se moramo vsi, ki
nam je kaj do razvoja te pokraji-
ne, truditi, da »naša Prlekija ne
bi postala smetišče' .
Ob-nofiC, ki je razdeljeno na
dve regij; ter pet občin, ima vse
možnosti za vrop:' i u«neh, le
razd; /ibljen. . zak.>tništvo ob-
čin ; pi.ireh premagali (dr.
Stanko Ojnik: »Preveč smo raz-
drobljc i, na" st ne čuje niti
do Maribora, kaj šele do Ljublja-
ne!«), spodbuditi podjetništvo,
zgraditi infrastrukturo in dati
mesto tudi znanju.
Prav slednjemu pa je namenje-
na ustanovljena fundacija dr.
Antona Trstenjaka, v katero je ta
znameniti Prlek sam prispeval
vse prihodke od avtorskih pravic
svojih strokovnih publikacij.
Materialna baza fundacije šele
nastaja. Vanjo je podjetnik mag.
Milan Lovrenčič iz Ljubljane
vložil 10.000 DEM, ljutomerski
Tehnostroj 50.000 tolarjev in Šta-
jerski forum iz Maribora 100.000
tolarjev. Izdatno pomoč je že za-
gotovila Zveza hranilno-kredi-
tnih služb v Ljubljani, prispevali
pa bodo tudi drugi: republiško
ministrstvo za izobraževanje in
raziskovalno dejavnost...
Ustanovitev fundacije so ob
navzočnosti akademika dr. Anto-
na Trstenjaka, ki je 8. januarja
praznoval 86. rojstni dan, slove-
sno potrdili v Radinovi kongre-
sni dvorani, kjer je o slavljencu
— teologu, psihologu, filozofu in
sociologu govoril akademik dr.
France Bernik. Še posebej je
poudaril Trstenjakovo misel, da
lahko majhen narod z večjimi
tekmuje le z znanjem in kako-
vostjo.
V kulturnem programu, ki je
sledil slovesni razglasitvi funda-
cije, se je predstavil obetaven
mlad prleški violinist Milan
Kolbl, ki ga je na klavirju sprem-
ljal prof. Andrej Jarc iz Ljublja-
ne. Ob tej priložnosti so v eni iz-
med dvoran hotela Radin pripra-
vili tudi razstavo Trstenjakovih
del. V veselem delu večera, ki je
bil pod taktirko Zlatka Šugma-
na, je dogajanje potekalo v čisti
prleščini. Muzika, dobro vino in
dobra volja pa so prispevali k
vsesplošnemu razpoloženju vseh,
ki so se udeležili prireditev
Žlahtna Prlekija. Ta bo postala
vsakoletna, z njo pa tudi prleški
ekspres, ki bo vsako leto pripe-
ljal v te lepe kraje Prleke iz »vse-
ga sveta«.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Ustanovitelj fundacije dr. Anton Trstenjak in Prleki »vsega sveta«.
V vsako vlogo se moraš vživeti...
Več kot 70-krat je pred publiko nastopil kot Janez Svetokriški, prav tolikokrat tudi kot Jurij Vcj-
dovnik in vsakič je ob tem doživljal majhen stres.
Njegova »igralska« kariera se je pričela z vlogo v komediji Matiček se ženi, ki jo je režiral upokoje-
ni mariborski režiser Branko Gombač. Ker je sčasoma primanjkovalo denarja za velike projekte in ker je
Gonibač v Marku odkril talent za monodrame, sta začela najprej s pridigami Janeza Svetokriškega,
I9S9. leta pa se je javnosti predstavil še kot pohorski posebnež Jurij Vodovnik. Oboje je bilo pod strogo,
vendar tovariško taktirko Branka Gombača, s katerim sta postala velika prijatelja.
Da je v Marku precej talenta, ni potrebno posebej pripovedovati, saj ima že kot gradbenik velik smi-
sel za vse lepo. To pove tudi njegova nova hiša, postavljena na majhni vzpetini nad potokom Bistrico, ki
daje okolju njegovega doma poseben čar. Mestni hrup pusti tam nekje za grajskim parkom, v njegov dom
pa prodira samo nežno šumenje vode.
Nekaj bohemskega je v vsej njegovi družini, ki jo zaokrožujeta kuža in mačka, ki natanko vesta, kje
je njuno mesto. Še najbolj trdno stoji na tleh žena Zora, ki skrbi za sinove in moževe poslovne knjige,
umetnost in »'se lepo pa ni tuje tudi hčerki Vanesi, ki v Gradcu študira umetnostno zgodovino.
Koliko časa ste študirali zahte-
vno vlogo pridigarja Janeza Sve-
tokriškega? Vam je tekst, pred-
vsem pa jezik, ki ni nekaj običaj-
nega za štajerska ušesa, delal
kakšne posebne težave?
Marko Cvabte: Polne štiri me-
sece. Tekst je bil res zahteven,
vendar me je o vsem dodobra
poučil Branko Gombač, ki je bil
kot režiser izredno strog, vendar
zelo tovariški. Da bi mi čas, v ka-
terem je živel Svetokriški, še bolj
približal, mi je pripovedoval vlo-
go pridigarjev, ki so bili v tistem
času pri ljudeh zelo priljubljeni,
celo tako, da je papež njihovo
nastopanje prepovedal.
Veliko se je bilo potrebno na-
učiti na pamet. Kako ste to zmo-
gli?
Marko Cvabte: O tem me je
spraševalo veliko ljudi, češ kako
si se mogel vse to naučiti. Prepri-
čan sem, da bi se to zlahka na-
učili mnogi, samo nihče ne po-
skusi, ker jim pač ni potrebno.
Tudi sam sem najprej mislil, da
je ves tekst, ki je bil pred mano,
velika ovira. Potem sem začel in
je šlo. Pač bereš, velikokrat, in
ob tem vedno manj potrebuješ
knjigo.
Videla sem vas na premieri v vi-
teški dvorani bistriškega gradu.
Moram povedati, da sem se takrat
nekoliko bala za vas, kako boste
vse zmogli, ker je to velik zalogaj
za amaterskega igralca.
Marko Cvabte: Preden sem šel
skozi vrata, ki vodijo v dvorano,
sem imel takšno tremo, da sem
mislil, da mi bo počilo srce. Pri-
šli so Bistričani, polna dvorana
jih je bila, plačali so vstopnice,
kaj pa bom jaz, ki prvič v življe-
nju počenjam takšno zadevo.
Gombač, ki je stal ob meni, je
dobro vedel, kaj se z mano doga-
ja. Pa me je s kolenom narahlo
brcnil v nogo in rekel: — Idi, ka-
kor pač bo, pa bo. To me je opo-
gumilo. Ko sem začel, in videl,
da ljudje poslušajo, da sprejema-
jo moje govorjenje in ko je zai-
gral na licih ljudi nasmešek in ko
je sledil še prvi aplavz, sem se
treme znebil in gladko odigral
do konca.
Janez Svetokriški vam je kot
pisan na kožo. Vživeli ste se v nje-
gove pridige in njegov čas.
Marko Cvabte: Kot sem že
omenil, mi je Gombač o tem veli-
ko pripovedoval. Povedal mi je
tudi o življenju pridigarjev, ki ni-
so več oznanjali klasičnega krš-
čanstva, temveč je vse mejilo bolj
na posvetno življenje. To niso bi-
le več pridige v klasičnem pome-
nu, v njih je bilo že veliko igre,
kar je ljudi še posebej pritegnilo.
Svetokriški je bil eden izmed slo-
venskih pridigarjev in so ga lju-
dje radi hodili poslušat. Z ljudmi
je hotel imeti pristne stike, zato
je pridigal v domačem jeziku in
seveda kasneje te pridige tudi v
slovenščini izdal.
Ste bili kdaj mogoče pri Svetem
križu nad Vipavo, kjer je Sveto-
kriški živel In pridigal?
Marko Cvabte: Pred dobrim
mesecem. V tem okolju je prej
igral Svetokriškega pokojni Zu-
pan, ''i je imel drugačen stil in-
terpretacije, rekel bi bolj svetni-
škega, moj pa je bil bolj človeški,
bolj ljudski. Ko so ob tej prilož-
nosti v Pilonovi knjižnici v Novi
Gorici razstavili originale Sveto-
kriškega, so mi patri povedali, da
je bil v času izdaje svojih knjig
nekako mojih let. Za nastop so
mi najprej odmerili borih 10 mi-
nut, pa sem jih kasneje raztegnil
na 22. Vsi so bili zadovoljni, tudi
gostje, med njimi sta bila Ciril
Zlobec in dr. Matjaž Kmecl.
Imel pa sem nastop tudi v sveto-
kriški cerkvi za ljudi tega kraja
in za patre. Ti so sicer s tesnobo
poslušali moje pridige, ki so iz-
zvenele prej posvetno kot cerkve-
no, saj so ljudje v cerkvi celo
ploskali in se smejali, vendar
večjih pripomb niso imeli. Dejali
so celo, da sem uspel poslušalce
razvneti.
Kako pa ustvarjate monodramo
o Juriju Vodovniku?
Marko Cvabte: Ko se ljudje
pričnejo pogovarjati o Juriju Vo-
dovniku, ve vsak samo tisto o
»glažku vina« in ga imajo za pi-
jančka. Bil pa je v resnici vse
drugo. Pameten človek za tedanji
čas, ki je znal vsega po malem in
je bil celo dober znanec maribor-
skega škofa Antona Martina
Slomška. Gombač mi je rekel, da
je to, kar sva midva napravila o
Marko Cvabte zasebno
Vodovniku, samo ena gledališka
varianta.
Bila pa je takrat, 1989. leta,
aktualna, predvsem tisto o sloven-
ski vojski, čemur so vsi radi pri-
sluhnili.
Marko Cvabte: To pomeni, da
je ta problem za nas Slovence
resnično star že več kot sto let.
Premiera Jurija Vodovnika je
bila 2L oktobra 1989 v Šmartnem
na Poborju. Bil je čudovit večer,
eden zadnjih toplih jesenskih. V
tem okolju je pred Poborci pono-
vno oživel lik Jurija Vodovnika.
Kako so vas sprejeli?
Marko Cvabte: Med Smarčani
in drugimi je bilo veliko Bistriča-
nov. Sicer pa je, kot sem že pove-
dal, vsaka premiera zame šok, ta-
ko da se v tistem trenutku prav
ne zavedam odziva publike. Tudi
tokrat je bil navzoč Gombač, ki
pa me ni gledal, temveč samo
poslušal. Vedel je namreč, da me
na premieri ne sme gledati, ker
po vsej verjetnosti to ne bi bilo
zame najboljše. Ko sva to razči-
stila, je tudi vse drugo šlo dobro.
Publika me je dobro sprejela, lju-
dje so se smejali in mislim, da
sem uspel, sicer pa so o tem go-
vorile kritike, ki, tako vsaj so-
dim, za amaterskega igralca niso
slabe.
Tekst o Juriju Vodovniku, ki
ste ga odigrali pred številnimi go-
sti, tudi poklicnimi igralci in celo
pisatelji na Štatenbergu, je —
mirno lahko rečemo — do neke
mere narodno prebuden.
Marko Cvabte: Branko Gom-
bač, avtor besedila, je vse, kar je
bilo aktualno, zbiral in ljudje so
to predvsem pred dobrima leto-
ma »dobro sprejeli. Tudi takrat
smo Slovenci doživljali svojevr-
stne stiske, zato so besedilo, ki je
bilo nehote pisano na kožo
vsem, tako s srcem sprejemali, še
posebej tisti del, ki govori o slo-
venski vojski. Ljudje so mi pogo-
sto pomagali celo peti »Regi-
ment po cesti gre ...«
Ko sem ga vprašala, kaj je raje
— Janez Svetokriški ali Jurij Vo-
dovnik — se ni mogel prav odlo-
čiti. Kaže, da oboje. Jurij Vodov-
nik mu je blizu kot Pohorec, Ja-
nez Svetokriški pa s svojim nači-
nom mišljenja, oba lika sta izra-
zito obrnjena navzven, v obeh je
polno človeške topline in humor-
ja in oba sta slovensko polnokr-
vna.
Preden sem se poslovila od
prijaznih domačinov sem pono-
vno podrezala v Marka z vpraša-
njem, kaj trenutno dela. Skrivno-
stno se je muzal in priznal, da z
Gombačem ponovno nekaj
ustvarjata, pa naj bi bila trenut-
no še skrivnost. Povedati smem
samo toliko, da je lik, ki ga bo
sedaj prikazal ljudem, tragičen
in bo ta monodrama govor člove-
ka, ki je izrazito obrnjen vase.
Upamo, da bomo monodramo
že ob slovenskem kulturnem
prazniku videli na odru bistriške-
ga doma kulture in kasneje še
kje. Že sedaj vemo, da bo režiser
svoje igralce tudi tokrat pravilno
vodil in dobili bomo nov lik
Marka Cvahteta
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Denarništvo v antiki na Slovenskem
Vas je kdaj zamikalo, da bi sami naredili denar? Ta želja se vam lahko uresniči na Ptuju v Razstavišču
ob Dravi do 28. L 1992. Inflacija zaradi tega ne bo nič večja, pa tudi kaznovani ne boste, »če vas dobijo«.
To enkratno priložnost nam je
omogočil Pokrajinski muzej Ptuj, ki
je povabil v goste razstavo Numizma-
tičnega kabineta Narodnega muzeja
Ljubljana »Denarništvo v antiki na
Slovenskem« avtorja Andreja Šemro-
va.
Vrste, oblike in naloge denarja so
se spreminjale skozi zgodovino, neka-
tere lastnosti in značilnosti denarja
pa so se ohranile do dandanes. Vsa
zanima, kakšen denar je bil v obtoku
v antiki na naših tleh, kako so ga ko-
vali, kako je bilo organizirano delo v
kovnici, ali so tudi tedaj denar pona-
rejali, ali so v antiki poznali inflacijo,
banke, kakšne so bile cene in zasluž-
ki? Odgovore na ta in mnoga druga
vprašanja boste našli na razstavi in v
katalogu, ki razstavo spremlja in je
zasnovan kot leksikon gesel osnovnih
pojmov antičnega denarništva s pou-
darkom na slovenskem prostoru.
O pravem denarju govorimo, ko se
pojavijo kovanci, ki so služili menja-
vi, lahko pa so jih pretopili tudi nazaj
v kovino. To se je zgodilo v 7. stoletju
pr.n.št. v Lidiji, državi v zahodnem
delu Male Azije. Tamkajšnje reke so
na bregove odlagale kepice dragoce-
ne kovine elektron — zlitine srebra in
zlata, ki so jih pričeli uporabljati za
meniavo. Da bi preprečili poneverbe.
so vladarji vanje vtiskovali razne zna-
ke, simbole in s tem jamčili za težo in
čistost kovine, torej za vrednost nov-
ca.
Grški denar je nato konec 4. st.
pr.n.št. vplival na pričetek kovanja
pri keltskih plemenih na vzhodnem
Balkanu. Rimljani pa so pričeli kova-
ti lasten denar okoli leta 300 pr.n.št.,
prav tako pod vplivom Grčiie.
Razen te izredne razstave, ki bo
dva meseca gostovala pri nas, imamo
na Ptuju tudi edino stalno numizmati-
čno postavitev v Sloveniji. To je »Nu-
mizmatična zbirka« v bivšem Domi-
nikanskem samostanu, ki jo je posta-
vil Peter Kos, avtor kataloga razstave
Denarništvo v antiki na slovenskem.
V 1. st. pr.n.št. najdemo na področ-
ju Ptuja rimski republikanski denar
ter keltske novce raznih keltskih sku-
pin, kar nam priča o živahni trgovini
na tem področju. Ptuj je tedaj ležal na
skrajnem vzhodnem delu keltskega
noriškega kraljestva ter ob »jantarje-
vi« trgovski poti, ki je povezovala jug
s severom. Tudi plovna Drava je te-
danjemu Ptuju odpirala vrata v svet.
Do 2. st. n.št. prevladujejo novčne
najdbe na desnem bregu Drave, kjer
je bilo skoncentrirano življenje okoli
vojaškega tabora. Ko pa je cesar Tra-
jan leta 98 tabor opustil ter na po-
dročju Ptuja ustanovil kolonijo Ulpia
Traiana Poetovio, se je mesto vse bolj
širilo na levi breg, kjer je delovala tu-
di močna obrtniška četrt.
Okoli leta 400 pa je življenje v Ptu-
ju skorajda zamrlo zaradi vedno bolj
grozečih barbarskih vpadov. Redke
novčne najdbe nam tako pričajo o
koncu skoraj pet stoletij trajajoče
rimske naselitve.
Vljudno vabljeni na ogled te zelo za-
nimive in kot jo avtor sam imenuje di-
daktične razstave, ki je, kjerkoli je go-
stovala, doživela i/reden odmev. Raz-
stava je odprta vsak dan ra/en pone-
deljka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure,
v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure v
Razstavišču ob Dravi do 28. I. 1992.
Če imate kaj moči v rokah, pa bo va-
ša denarnica /a kovanec bogatejša.
Majda Grah Fridl
muzejski pedapop
Uspešno delo in podpora pametnim predlogom
Na rednem letnem delovnem zboru se je v
ponedeljek, 23. decembra 1991, sestal Aktiv
sindikalnih aktivistov pri ZSSS Ptuj. V delav-
skem domu Franca Krambergerja so posluša-
li poročilo o delu v letu 1991, ki ga je dal
predsednik aktiva Feliks Bagar, in ga nadvse
dobro ocenili, saj so bile vse naloge v celoti
in dobro opravljene. To bo tudi dobro napo-
tilo za program dela v letu 1992. Ta bo obse-
gal dva delovna zbora z obravnavo aktualnih
družbenih tem, dva poučna izleta, prvomaj-
sko srečanje in razvijanje novih oblik sodelo-
vanja med sosednjimi slovenskimi in hrvaški-
mi občinami.
Na seji so z aklamacijo tudi sprejeli bese-
dilo pisma, ki so ga naslovili na poslance
zborov Skupščine obline Ptuj. V pismu so
enotno podprli pobudi, ki sojo dali predsed-
niki skupščin in izvršnih svetov občin Ormož,
Ptuj in Varaždin:
— da se oblikuje interesna regionalna
skupnost za področje varovanja okolja, go-
spodarstva in kulture;
— da se ustanovi konzularno predstavni-
štvo Republike Hrvatske s sedežem v Ptuju.
V tem pismu pa so tudi znova odločno
poudarili vztrajanje na svojem prvotnem
predlogu, da se sedanja Aleja bratstva in pri-
jateljstva preimenuje v Alejo prijateljstva kot
obeležitev večstoletnega prijateljstva in sode-
lovanja ljudi Slovenije in Hrvaške na tem obj-
močju.	FF
TEDNIK - 16. januar 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
SREČANJE S TINO VUKASOVIČ PO USPEHU NA MLADINSKEM TURNIRJU
al	V PORT WASHINGTONU
Med željami in možnostmi
Ptujčanka Tina Vukasovič, igralka teniškega kluba Branik Maribor, je v letu 1991 dosegla nekaj zelo le-
pih uspehov: polfinale turnirja v Rimu, četrtfinale turnirja v Celovcu, 1, mesto na turnirju v Port Washingtonu
in uvrstitev med šestnajst najboljših v konkurenci do 16 let na neuradnem svetovnem prvenstvu najboljših mla-
dih Igralk Orange Bovvlu v Miami Beachu.
Iz Amerike se je vrnila 30. de-
cembra zvečer. Po naporni turne-
ji, si je za nekaj dni oddahnila od
tenisa, čeprav ga v mislih nikoli
ne zapusti. Silvestrski večer je
preživela z domačimi in se sku-
paj z drugimi veselila na Trgu
mladinskih delovnih brigad. Sre-
di novoletnih praznikov je dobi-
la koledar mednarodnih članskih
teniških tekmovanj, saj je za njen
prodor v svet izrednega pomena
udeležba na takšnih tekrhova-
njih. Želi si, da bi jih bilo v tem
letu čim več.
Družina Vukasovič, ki jo sesta-
vljajo oče dr. Branko, mama
Hermina, ki je profesorica angle-
škega in francoskega jezika, ter
hčerki Tina in Nena, dobesedno
živi za tenis. Pred hišo v Vespa-
zianovi 13 v Ptuju imajo tudi te-
niško igrišče. Po Tininih stopi-
njah gre tudi mlajša Nena, ki
uspešno nastopa v konkurenci
teniških igralk do 14 let.
zadovoljna z igro
na orange bovvlu
in v port
vvashingtonu
»Z dosežki v Ameriki sem za-
dovoljna. Na glavnem turnirju
Orange Bovvla je v konkurenci
do 16 let sodelovalo 64 najbolj-
ših mladih igralk sveta. Izpadla
sem v šestnajstini finala. Prema-
gala me je Nizozemka van Bitter.
Morala bi res dobro igrati, da bi
jo premagala. Da gre za res ka-
kovostno mlado igralko, seje po-
kazalo v nadaljevanju turnirja,
saj se je uvrstila v finale, kjer pa
je izgubila z Nemko Glass. V
dvojicah sva se s Tonko Dorič iz
Hrvaške uvrstili med osem naj-
boljših parov. Tekmovalo jih je
32.
Na drugem turnirju, v Port
Washingtonu (predmestje New
Vorka), ki je malo slabši od
Orange Bovvla, je prav tako so-
delovalo 64 igralk. Nekatere
igralke so namreč iz Miami Be-
acha odpotovale na turnirja v
Mehiko, ki potekata sočasno s
portwashingtonskim. V polfinalu
bi morala igrati s Parkovo, zma-
govalko Orange Bovvla pred dve-
ma letoma, a je ta izgubila proti
Korejki Young Ja Choin, s kate-
ro sem igrala v polfinalu in io
premagala v treh setih (6:3, 3:6
in 6:4). V finalu je bila moja na-
sprotnica Talaja iz Hrvaške. Tek-
ma je bila zelo težka in sem jo
prav tako dobila v treh setih (6:2,
3:6 in 6:3). V dvojicah sva z Do-
ričevo osvojili drugo mesto.«
Pred tekmovanjem na Orange
Bovvlu in v Port Washingtonu je
Tina Vukasovič deset dni preži-
vela v Bolletierijevem kampu,
kjer se je mnogo naučila. Življe-
nje in delo v njem je izredno na-
porno. Trenira se dopoldan in
popoldan, ko je tudi kondicijski
trening. Disciplina je izredno
stroga: če trening zamudiš, ga ti-
sti dan ni. V kampu Nika Bolle-
tierija dela 45 trenerjev. Na voljo
je 54 zunanjih igrišč z različno
podlago ter dvorana s petimi
igrišči s prav tako različnimi
podlagami. Kondicijski trening
se izvaja bodisi na igrišču, v fit-
ness študiju, na prostem ali pa v
bazenu. Trenira se šest ur dne-
vno. Tina ima v sedanjih razme-
rah le dve uri treninga dnevno in
uro in pol kondicijskega, ki ga
izvaja pod strokovnim vodstvom
profesorice Brede Lorenci.
izboljšati servis
in razmere
Tina je po ocenah strokov-
njakov zelo nadarjena igralka,
trenutno četrta najboljša v Slove-
niji. Oče Branko, ki je bil tudi
njen prvi trener pri sedmih letih,
ko se je začela ukvarjati s teni-
Tina je do lani igrala s Hea-
dovimi loparji. S prvim januar-
jem je presedlala na firmo
Prince iz Princetona v ZDA.
Obleko in copate ji zagotavlja
italijanska firma Diadora. Tu-
di njena vzornica med ženska-
mi Jenifer Capriati uporablja
lopar Prince in opremo Diado-
V"	y
som, je povedal, da ima še veliko
rezerv v igri, predvsem pa mora
izboljšati servis. Kljub temu je z
dosedanjo Tinino igro zelo zado-
voljen. Tako meni tudi njen tre-
ner Mato Sušac.
Mama Hermina je prav tako
zaslužna za Tinine uspehe, ven-
dar ne želi biti v ospredju. Kot
vsako mamo jo veselijo hčerini
uspehi, najbolj pa si želi, da bi
bila uspešna v šoli. Tina obiskuje
2. letnik športnega oddelka na
II. gimnaziji Maribor. Da s šolo
misli resno, je pokazala tudi med
bivanjem v Ameriki, kjer se je po
napornih tekmah ob večerih uči-
la.
Bratranec Gregor Podpadec
skrbi, da so strune Tininega lo-
parja vedno dobro napete.
Tina bi lahko v drugačnih raz-
merah dosegla še več. Dnevno bi
morala trenirati vsaj štiri ure.
Oče Branko in klub se zelo trudi-
ta, da bi poiskala najboljšo reši-
tev. V svetu je za to bolje poskr-
bljeno, igralke Tininih let in
zmožnosti ne hodijo v šolo.
Tina je zelo vztrajna in ima ve-
liko voljo. Nikoli še ni pomislila,
da bi odnehala, čeprav je njen
delavnik izredno naporen. Če ne
bi bilo tako, pravi, ne bi imela
kaj delati. Disko in drugo, kar
veseli njene vrstnike, je ne zani-
ma.
Čimbolj
po lestvici
navzgor
Tino sedaj čakata dva meseca
trdega dela. V tem času mora od-
praviti nekaj napak, do starta v
marcu mora biti pripravljena.
Ko pride sezona, ni ničesar več
moč popravljati. Njena največja
želja je, da bi se v novem letu
čimbolj povzpela po lestvici
WTA, kjer je trenutno 540. Želi
si tudi sodelovati na članskih tur-
nirjih z nagradami 25 tisoč ame-
riških dolarjev in december na-
stopiti na turnirjih v Avstraliii.
Udeležba na tekmovanjih je po-
vezana z velikimi stroški, zato Ti-
na potrebuje sponzorja. Družina
in klub ji vsega ne morejo zago-
toviti. So pa odločni in bodo
vztrajali, Tina si to zasluži.
Majda Goznik
Tina v svoji sobi.
Tina z domačim ljubljencem, s katerim sta velika prijatelja
(Fotografije: M, Ozmec.)
Teniško Igrišče, ki izdaja, da so Vukasovičevi veliki ljubitelji tenisa.
Družina Vukasovič: oče Branko, sestra Nena, Tina in mama Hermina.
Cilj: uvrstitev med prvih sto na svetu
v prostorih mestne hiše r Ptuju je bilo 10. januarja slovesno: odprli so razstavo del akademskega slikarja
Albina Lugariča, predsednik občine Vojteh Rajher pa je organiziral sprejem za mlado, obetavno teniško igral-
ko Tino Vukasovič. Na Orange Bowlu, neuradnem svetovnem prvenstvu najboljših mladih igralk, se je uvrstila
med prvih šestnajst, na turnirju v Port Washingtonu pa je bila med posameznicami v konkurenci do 16 let pr-
va, druga pa v parih.
Vojteh Rajher je na sprejem
povabil ptujske športne delavce,
predstavnike teniških klubov
Branik Maribor, kjer Tina danes
trenira, in ptujskega teniškega
kluba, kjer je začela svojo uspe-
šno teniško pot, ter nekatere dru-
ge. Zahvalil se ji je za njene
uspehe in promocijo Ptuja ter ji
zaželel še veliko športnih uspe-
hov. Čaka jo še veliko trdega de-
la, potrebovala pa bo tudi nekaj
športne sreče. Predsednik se je še
posebej zahvalil vsem, ki ji po-
magajo na poti k uspehu: star-
šem, trenerju, klubu, sponzorjem
in drugim. V spomin na srečanje
ji je izročil majhno darilo.
Jože Florjančič, predsednik
Teniškega kluba Branik, se je
Ptujčanom zahvalil za sprejem in
povedal, da je Tina po Mimi
Jaušovec njihov največji adut,'da
ponese ime Slovenije, kluba in
Ptuja v svet. Za svoje dosedanje
uspehe je najbolj zaslužna sama,
od nje je tudi odvisno, kakšna bo
njena bodočnost. V klubu so pri-
pravili program udeležbe na tur-
nirjih za prihodnja tri leta. Letni
program je vreden najmanj 15 ti-
soč nemških mark. Te pa bo po-
trebno zagotoviti, če bo Tina ho-
tela napredovati. V Sloveniji je
zmanjkalo prave konkurence. V
imenu ptujskega teniškega kluba
je govoril predsednik Drago
Vobner. Trener Mato Sušeč je
povedal, da imata s Tino visoke
cilje: uvrstitev med sto najboljših
na svetu. Veliko delajo na njeni
telesni pripravljenosti, saj je do-
bra fizična pripravljenost 40 do
50 odstotkov same igre. Za tele-
sno pripravljenost skrbi profeso-
rica Breda Lorenci.
MG
S sprejema pri županu.	(Posnetek: M. Ozmec)
Nagradno
turistično vprašanje
v novem letu bomo nadaljevali akcijo »Nagradno turistično vpra-
šanje«. Pokrovitelj bo Turistično-kulturnoinformacijski center, ki ima
sedež v preurejenem mestnem stolpu. Ta bo skrbel za kulturno-turistični
marketing, organizacijo in koordinacijo kulturno-turističnih prireditev,
oblikovanje in prodajo turističnih programov, informacijsko-vodniško
dejavnost ter oblikovanje in uresničevanje promocije ptujske kulturno-
turistične ponudbe. Po sklepu izvršnega sveta bo delo TKIC-a začasno
opravljal Pokrajinski muzej Ptui.
V drugi decembrski številki
smo vprašali, kaj je na sliki:
sponka za lase, sponke za pas ali
sponka za obleko. Med pravilni-
mi odgovori, šlo je za sponko za
obleko, je bila izžrebana Marija
Erlač, Slovenski trg 1, Ptuj. Če-
stitamo!
Danes vprašujemo, kaj je na
sliki:
a)	pročelje nekdanje minorit-
ske cerkve,
b)	nekdanje pročelje gledališ-
ča,
c)	pročelje nekdanjega domi-
nikanskega samostana. Odgovo-
re pričakujemo v uredništvu Za-
voda Radio-Tednik, Raičeva uli-
ca 6, do 26. januarja 1992. Na-
grade za pravilen odgovor so:
muzejske publikacije, družinska
vstopnica za ogled muzejskih
zbirk in spominek.
Nagradno turistično vprašanje
Kaj je na sliki?
a)	pročelje nekdanje minoritske cerkve.
b)	nekdanje pročelje gledališča,
c)	pročelje nekdanjega dominikanskega samostana.
Naslov:________
10 - NEKOČ IN DANES
16. januar 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO
Električni
tok ne
opozarja.
ampak ubija
v križišču Peršonove ulice s
Hercegovo v Ptuju na ozemlju
nogometnega igrišča »Partizan«
v Ljudskem vrtu raste pod elek-
trično napeljavo vrba. Že lansko
pomlad je bujna krošnja drevesa,
ki raste v neposredni bližini elek-
tričnega droga, na katerem je tu-
di smerokaz za skladišče tobačne
tovarne, prerasla pet golih žic
električnega omrežja. Samo sreči
se imamo zahvaliti, da danes, ko
je vetrovno ali dežuje, ni prišlo
do kakšne nesreče.
Ko je lani drevo bilo zeleno,
so žice dobesedno vodile skozi
krošnjo. Nekaj podobnega se bo
zgodilo, ko bo zapadel sneg. Mi-
mo drevesa vodi ena glavnih poti
do osnovne šole Franca Osojni-
ka. Omenjeno drevo, ki je z veja-
mi poraščeno že od zemlje nav-
zgor, otroci radi obiskujejo za iz-
delavo spomladanskih šopkov.
Ali so takšne zadeve v pristoj-
nosti Elektro podjetja. Komunal-
nega podjetja ali nekoga tretjega,
ne vem, vem pa, da so predpisi
pri nekom zapisani. Res je, da ob
cesti Ptuj—Mestni Vrh ni nekih
gospodarskih ali turističnih ob-
jektov, pa se strokovnjaki ome-
njenih podjetij, razni inšpektorji
ali kakšni občinski organi na tej
relaciji redko ali pa sploh ne po-
javljajo. Res je tudi, da iz drveče-
ga avtomobila takšne primere
težko opazimo. Da pa bi se kot
občan z žago in lestvijo sam na-
potil krajšat drevo, je malo pre-
nevarno, lahko pa da tudi proti
ustreznim predpisom.
Zato upajmo, da bo drevo —
grm rastlo čim počasneje ter pri-
vabljalo čim manj otrok in dru-
gih obiskovalcev, j^j^ko Satler
PO NEJEVOUI NA SESTANKIH KRAJANOV JE
NUJEN PREMISLEK NA OBEH STRANEH
Podeželje
brez odpadkov
Kar naprej terjamo večjo skrb za okolje, ko pa se začenja uresniče-
vati, naleti ponekod na hud odpor; denimo na podeželju ptujske občine.
Kot je znano, je ptujska občin-
ska skupščina na predlog Zele-
nih sprejela odlok o komunalnih
odpadkih, ki terja širjenje orga-
niziranega zbiranja takih odpad-
kov tudi v podeželskih predelih
občine. Te naloge sta se lotila
partnerja Ekoles (katerega polo-
vični lastnik je ugledna avstrijska
firma) in Komunala Ptuj (ta je
začela postavljati sodobne plasti-
čne zbirne posode posameznim
gospodinjstvom po krajevnih
skupnostih), hkrati pa sta organi-
zirala sestanke s krajani, na kate-
rih sta pojasnjevala smisel tega
ekološkega početja ter obvezno-
sti, ki jih predpisuje omenjeni
občinski odlok.
Udeležba na sestankih je bila
presenetljivo množična, saj se je
v Dražencih, Cirkovcah, na Haj-
dini in v Skorbi zbralo kar po sto
in več krajanov, žal pa je mnoge
spodbudil k udeležbi odpor proti
tej ekološki novosti. Glavni ugo-
vori razpravljalcev so bili prese-
netljivi: nasprotniki takega zbira-
nja odpadkov so namreč trdili,
da kmečka gospodinjstva nimajo
komunalnih odpadkov! Biološke
odpadke dajejo v kompost, tisto,
kar gori, skurijo ipd. Nemara bi
se sprijaznili z ugodnostjo, ki jim
omogoča odmetavanje vsega od-
večnega v posode, podstavljene
pred durmi, če ta ugodnost ne bi
povzročila stroška. Ker pa je pri-
nesla novo mesečno finančno
obremenitev — poleg vseh dru-
gih podražitev in tudi napoveda-
nih — so zlili svojo splošno ne-
zadovoljstvo na tiste, ki so prišli
k njim na pogovor o nuji druga-
čnega odnosa do okolja.
lil so krajani v svoji nejevolji
pozabili na hude neprijetnosti, ki
jih je povzročila tako imenovana
vodna katastrofa, ko so zaradi
onesnaženosti podravske podtal-
nice morali po vodo h gasilskim
cisternam — nekateri kar leto
dolgo! Spregledali so tudi oto-
žno dejstvo^ da je na podeželju
ptujske občine veČ kot 250 divjih
odlagališč raznih odpadkov —
očitno tistih, ki jih podeželani ni-
majo. Ker imajo meščani Ptuja
že lep čas organiziran odvoz ko-
munalnih odpadkov (ki ga mora-
jo kajpada plačevati), ne kaže
dvomiti^ kdo odmetava svojo svi-
njarijo ilegalno.. .
Po' drugi strani pa so bili neka-
teri ugovori krajanov upravičeni,
saj je verjetno neživlienjsko ena-
čenje komunalne obveznosti v
odloku za mestno in podeželsko
področje; nemara so količine od-
padkov na podeželju manjše in
bi kazalo rok odvažanja temu
prilagoditi ter prilagoditi izku-
šnjam, kijih bo prineslo prvo ob-
dobje organiziranega odvažanja
odpadkov. Izkušnje namreč ka-
žejo, da so tudi na sosednjem po-
deželskem področju mariborske
občine sprva zavračali organizi-
rano sodobno odvažanje komu-
nalnih odpadkov, zlagoma pa so
se nanj privadili in sodijo krajani
teh krajev (tudi Podravja) že
med skrbne in disciplinirane
uporabnike komunalnih storitev.
Očitno je torej pri njih prvotni
odpor premagalo spoznanje, da s
to skrbnostjo preprečujejo enake
ali podobne ekološke žalosti, ka-
kršne so pretresle ta del Poarav-
. a, ko je iz vodovodnih pip prite-
cala neužitna nesnaga.
Kdo bo dobil, kdo dal
1. nadaljevanje
Za pravilno razumevanje do-
ločbe v 4. čl. ZD (točka 4 b) je
važno prebrati zadnji odstavek 8.
čl. ZD, ki pove, da so z ukrepom
državnega organa iz 4. čl. ZD
mišljeni tudi akti ali dejanja po-
sameznikov, s katerimi so bile
pod videzom izvrševanja poobla-
stil državnega organa odvzete
stvari ali drugo premoženje. Tu
gre torej za samovoljno prekora-
čenje pooblastil in podobno.
Glede na 3. odst. 90. čl. ZD pa
sse 4. čl. ZD ne uporablja glede
zaplemb, izrečenih v kazenskih
postopkih na podlagi predpisov,
ki so veljali po 31. XII. 1958.
3) Po 5. čl. ZD se šteje za upra-
vičenca do denacionalizacije fizi-
čna oseba, ki je bila jugoslovan-
ski državljan in katere premože-
nje je prešlo v državno last na
podlagi pravnega posla (pogod-
be itd.), sklenjenega zaradi grož-
nje, sile ali zvijače državnega or-
gana oziroma predstavnika obla-
sti.
Jugoslovansko državljanstvo —
pogoj za denacionalizacijo
Prvi odst. 9. čl. ZD določa, da
fizične osebe, katerih premože-
nje je bilo podržavljeno s predpi-
si oziroma načini, navedenimi v
čl. 3., 4. in 5. ZD (glej navedbe v
prejšnjem in tem nadaljevanju
pod točkami 1—3) morajo, če
hočejo biti upravičenci do nacio-
nalizacije, izpolniti glede drža-
vljanstva tele pogoje:
a)	v času, ko jim je bilo premo-
ženje podržavljeno, so morali bi-
ti jugoslovanski državljani. O iz-
jemi bom pisal pozneje.
b)	da jim je bilo po 9. V. 1945,
torej po datumu kapitulacije
Nemčije v II. svetovni vojni, ju-
goslovansko državljanstvo pri-
znano z zakonom ali mednarod-
no pogodbo. Državljanstvo stare
Jugoslavije kakor tudi državljan-
stvo med okupacijo se pri dena-
cionalizaciji ne upošteva, če ni
bilo potrjeno z zakonom nove^
Jugoslavije.
Kateri zakon, izdan po 9. V. 1945,
ureja državljanstvo
To je Zakon o državljanstvu
FLRJ (Ur. list DEJ, št. 64/45 -
Uradni list FLRJ, št. 54/86 in
105/48), ki je stopil v veljavo
dne 28. VIII. 1945 in katerega 35.
čl. — prvi in drugi odstavek se
glasi:
1) Za državljane FLRJ veljajo
vse osebe, ki so bile na dan 28.
VIII. 1945 po veljavnih predpi-
sih državljani FLRJ.
vana določba iz drugega odstav-
ka 39. čl. cit. Zakona o državljan-
stvu in določeno je, da tiste fizi-
čne osebe, ki jim je bilo podrža-
vljeno premoženje s perdpisi ozi-
roma načini, navedenimi v čl. 3.,
4., in 5. ZD in ki niso vpisane v
evidenco državljanov (državljan-
sko knjigo) zaradi razlogov iz
drugega odstavka 35. čl. Zakona
o državljanstvu, niso upravičenci
do denacionalizacije, razen v pri-
meru, ko je posmeznik zaradi
verskih ali drugih razlogov bil in-
terniran ali se je boril na strani
protifašistične koalicije.
Znano je, da je v stari Jugosla-
viji živelo mnogo jugoslovanskih
državljanov nemške narodnosti,
ki so v ogromni večini stopili za
časa okupacije na stran okupa-
torske vojske in oblasti. Boje se
pravične kazni so ob osvoboditvi
pobegnili iz novonastale jugoslo-
vanske države. Tudi iz Slovenije
je pobegnilo mnogo takih oseb
(kočevski Nemci, štajerski Nem-
ci in t.i. »nemčurji« itd.), ki zara-
di tega potem niso bile vpisane v
našo državljansko knjigo. Opo-
zorim pa naj, da sam vpis oziro-
ma nevpis v omenjeno knjigo pri
vprašanju, kdo je upravičenec do
denacionalizacije, ni vedno mero-
dajen, kajti v 2. odst. 9. čl. ZD so
navedene tudi izjeme. V takih
primerih bo po mojem mnenju
prišla v poštev tudi določba iz
tretjega odstavka 63. čl., ki dolo-
ča, da na zahtevo organov, ki
odločajo o denacionalizaciji, iz-
da občinski upravni organ, pri-
stojen za notranje zadeve ugoto-
vitveno odločbo o državljanstvu
upravičenca, če ta ni vpisan v
evidenco o državljanstvu. V tem
postopku pa ni mogoče ugota-
vljati obstoja nelojalnega ravna-
nja zoper interese narodov in dr-
žave FLRJ.
Nadaljevanje
prihodnjič
2) Za državljane FLRJ iz prejš-
njega odstavka se ne štejejo ose-
be nemške narodnosti, ki živijo v
tujini in ki so se med vojno ali
pred vojno s svojim nelojalnim
ravnanjem proti narodnim in dr-
žavnim koristim narodov Fede-
rativne ljudske republike pregre-
šili zoper svoje državljanske
dolžnosti.«
Katera mednarodna pogodba je
priznala jugoslovansko državljan-
stvo
Z mirovno pogodbo z Italijo z
dne 10. II. 1947, ki je stopila v
veljavo 15/9—1947 (glej Ukaz o
ratifikaciji te pogodbe Ur. list
FLRJ, št. 74/47) so tisti italijan-
ski državljani, ki so imeli stalno
bivališče na ozemlju, ki ga je Ita-
lija odstopila Jugoslaviji (tu gre
za Primorsko Istro itd.), postali
jugoslovanski državljani (glej 19.
člen cit. mednarodne pogodbe).
Kaj določa 2. odst. 9 čl. ZD
V 2. odst. 9. čl. ZD je upošte-
Tretji tv oddaji
ob rob
Tinček Ivanuša je v svojem zasebnem TV studiu zmontiral po
daljšem presledku novo televizijsko oddajo, tokrat že tretjo po vrsti.
Ogledali smo si jo lahko tik pred koncem starega leta na tretjem kana-
lu ptujskega TV kabelskega sistema.
Pozitivno je, da lahko gledamo domač, ptujski televizijski spo-
red, upajmo le, da bo to odslej pogosteje. In kaj lahko rečemo o tej
oddaji? Uspela, zlasti po režijski in tehnični plati. Mojster Ivanuša se
spušča v njej tudi na področje filmskih trikov. A sta mi bili po scena-
riju prvi oddaji bolj všeč, v tej je bilo nekoliko preveč govorjenja.
Vendar se bo v naslednjih oddajah, če se bodo ponavljale pogosteje,
govorjenje porazdelilo na več oddaj in ga bo v posamezni oddaji
manj.
Tinček Ivanuša obljublja, da bodo, kar se tiče njega, oddaje lah-
ko odslej vsakih štirinajst dni, kar pa je razvidno predvsem od sred-
stev, ki bodo na razpolago.	Dr. Adolf Žižek. dipl. inž.
Učitelji pretepajo učence!
Spoštovani bralci, prav ste prebrali: učitelji prete-
pajo učence. In to v naši bližini. To brutalnost ljudi,
ki naj bi bili izobraženi pedagogi, sem opazila slu-
čajno, ko sem v Dornavi srečala jokajočo učenko
prvega razreda osnovne šole! Imela je maroge na
ročicah in v joku mi je povedala, da jih je dobila s
palico po rokah, ker so se prerivali pred malico! Le-
po vas prosim, dragi pedagogi (če se vas sploh lah-
ko tako imenuje), se vi niste prerivali? Ali se odrasli
ne prerivamo v trgovini, na avtobusu, pri zdravni-
ku? Zato nas nihče ne pretepa.
Dragi učitelji v Dornavi in drugod (kjer pač ni-
sem bila ob pravem času), še niste slišali, da ima
vsako živo bitje tudi pravice, da imajo tudi vaši
učenci dostojanstvo, ponos, samozavest in da vsega
tega po vaših podlih, neprofesionalnih in otroka ne-
vrednih postopkih ti otroci verjetno ne bodo več
imeli? Ali res vzgajate poslušneže, ki se morajo bati
vsake avtoritete, ji biti pokorni? Dragi učitelji, žal
na vaše ravnanje ne sklepam iz enega primera. Več
dečkov mi je pripovedovalo, kako so bili kaznova-
ni, ker so razbili šipo. Tudi jaz sem jo že, pa me za-
to niso tepli. Je vi niste še nikoli? Vi pa ste jih poni-
ževali z vsemogočimi psovkami in fizičnimi muče-
nji. Šipo je seveda plačal tisti, ki jo je razbil. Pa vam
ni sam povedal, da je krivec za storjeno »grozodej-
stvo«, ker se vas boji! Je to način vzgoje, ki so vam
jo priporočali pri pedagogiki?
Nikoli nisem slišala ali doživela, da bi se na os-
novni šoli, ki sem jo obiskovala, lotevali vzgoje s
palico. Sem imela srečo, da so tukaj toliko boljši
učitelji in starši, ki se zavedajo nevarnosti grobosti
za psiho svojih otrok? Ali tako ravnanje morda celo
podpirajo starši? Četudi starši podpirajo avtoritar-
no vzgojo otrok s pomočjo palice, so učitelji kot
profesionalni pedagogi DOLŽNI upoštevati pravi-
la, ki veljajo zanje. Ne da se ne bi smeli učenca tele-
sno niti dotakniti, tudi poniževati ga ne smejo pred
razredom!!! Tako na primer ne smejo učenca posta-
viti v kot, če je nemiren, saj je to ponižanje pred ra-
zredom. Dragi učitelji, ali vi še niste slišali za zdra-
vilo, ki je bilo vedno najboljše za vse take primere
in ki se mu reče POGOVOR??? Veliko primerov bi
vam lahko napisala, ko sta pogovor in prava beseda
na pravem mestu zgladila marsikateri brezizhodni
položaj. Pa vam bom rajši kaj drugega. Ce že sami
ne spremljate najnovejših odkritij otroških psiholo-
gov in pedagogov, vam sporočam, da se dosežejo
veliko boljši rezultati, če se otroke vzgaja po stimu-
lativnih metodah brez nasilja. V svetu in pri nas (vr-
tec Skapinova, osnovna šola Trnovski pristan v Lju-.
bljani idr.) uvajajo eksperimente vzgoje, učenja z
igro brez nasilja in prisile. Vendar mora učitelj v tak
način učenja vložiti veliko več znanja in energije,
kot vložite vi energije v udarec s palico. Žalostno je,
da se verjetno tukaj začne ves problem. Edino opra-
vičilo pred ljudmi je, da ste plačani enako, če vodi-
te tri krožke in v pripravo vsake učne ure vložite še
dve dodatni ali pa napišete tisto nadležno pripravo,
ki jo zahteva Zavod za šolstvo, enkrat za vselej, za
vsako naslednje leto pa pripravo skopirate (če slu-
čajno pride kontrola) — plačani boste enako. Am-
pak zakaj ste potem učitelji? Ce vam je edini motiv
denar, zakaj ne počnete česa drugega, česa takega,
kjer boste naredili manj škode? Učitelji, če vam je
nadležno poučevati, tisoče možnosti je, okrog sebe
poglejte in delajte kaj drugega.
Pregovor, ki zagotovo drži, pravi: VSAKO NASI-
UE RODI NOVO NASILJE, nek drugi pa pravi:
LEPA BESEDA LEPO IVIESTO NAJDE. Za na-
slednjega upam, da drži čim manj krat: veliki Ber-
nard Shaw je zapisal: KDOR ZMORE, DELUJE,
KDOR NE ZMORE, POUČUJE. Pa brez palic in
ponižanj, prosim!
Marija Samec
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
3. avgust
Komaj smo po celonočnem
delu zaspali, že je bil alarm. Vze-
ti je bilo treba suho hrano za ves
dan in na vozila. Šele tam sem
zvedel, da so objekti, ki smo jih
ponoči minirali, v nevarnosti, za-
to jih moramo spustiti v zrak.
Kot sem iz drvečega vozila videl,
je bilo v zraku povsod precej
»gosto«. Največ je bilo v zraku
sovjetskih letal — enomotornih
Iljušinov, znanih šturmovikov ali
jurišnikov. Nemci so jih pravili
Schlagfiiger ali kar Schwarzetot
— Črna smrt.
To so bila temno pobarvana,
obupno tuleča letala, ki so napa-
dala v trojkah, trojka za trojko,
kot veriga. Streljala so z letalski-
mi topovi, metala bombe, napa-
dala v nizkem letu in zato dobro
zadevala. Veriga napadajočih le-
tal se je pretrgala samo za nekaj
minut, če so se v zraku pojavila
nemška lovska letala; ko so ta
odletela, se je ognjena veriga iz-
pod neba nadaljevala.
Tokrat sem imel še srečo, ker
smo z vozili obstali med visokim
grmovjem in jih na hitro prekrili
še z vejevjem. Veriga napadajo-
čih letal je krožila nekaj kilome-
trov, najbliže par sto metrov
pred nami, zato sem z zanima-
njem opazoval, kako je šturmov-
nikom spredaj migljal ogenj to-
povskih izstrelkov iz dveh cevi.
Okoli njih so se razletavale proti-
letalske granate, od njihovih
oklepov so se odbijale svetleče
krogle iz štiricevnega protiletal-
skega topa.
Samo enega sem videl, da je
zagorel, v plamenih navpično str-
moglavil, pilot pa je izskočil. Sa-
mo eden, sem se glasno začudil,
toda starejši vojak me je poučil,
da je v teh letalih navadno samo
po en mož, ki pilotira, opazuje
okolico, strelja in spušča bombe.
In ta univerzalni človek se je se-
daj nemočno, kot temna pika zi-
bal pod belim krogom padala.
Nedaleč vstran sem zagledal vo-
jaka, bil je od kanonirjev, ki je z
brzostrelko začel sipati rafale
proti tej temni piki, ki se je poča-
si bližala tlom.
K vojaku je priskočil častnik
in ga nadrl nekako z naslednjimi
beseda ni: »Si znorel, to je pre-
povedano, saj bo padel na našo
stran!« Takih norcev pa je bilo
verjetno še več, zato nisem verjel,
da je tisti pilot priletel živ na
zemljo. Morda je bilo zanj tako
tudi boljše?
Naprej torej z vozili nismo
mogli. Obtičali smo med tistim
grmovjem. Na motornih kolesih
pa se je odpeljalo naprej nekaj
izkušenih vojakov, da bi nalogo
opravili. Ko so se nepoškodova-
ni vrnili, so poročali, da jim je to
uspelo. Dva mostiča so pognali v
zrak, tretjega pa ni bilo treba, ker
ga je že prej zadela ruska bomba.
Iz tistega grmovja sem imel
priložnost opazovati nebo nad
prva bojno črto. Čeprav je bilo
jasno in sončno, je tam bilo ved-
no vse polno belih in črnih
oblačkov eksplodirajočih protile-
talskih granat. Beli so bili iz
nemških, črni iz ruskih topov,
vendar med seboj pomešani. Ta-
ko eni kot drugi, prednjačili pa
so Rusi, so s salvami granat »po-
zdravljali« nasprotnikova letala
že, ko so še bila nad svojim
ozemljem.
Nemški Ju-87, znane štuke ali
strmoglavci, so prihajali v večjih
skupinah v presledkih po pol
ure, dvomotorni bombniki pa
vsako drugo uro, zato pa je tedaj
na nasprotni strani toliko bolj
bobnelo. Nepretrgano napada-
nje ruskih šturmovikov sem že
omenil, pogosti pa so bili tudi
naleti lovskih bombnikov. Po-
redkeje so napadali težji bomb-
niki in navadno sipali svoj tovor
iz večje višine ter zato precej ne-
točno.
Tisti dan sem videl tudi precej
sestrelitev letal. Najatraktivnejši
je bil pogled na štuko, ki jo je za-
dela granata v polno prav med
pikiranjem; letalo se je razletelo
na koščke.
Proti nebu so se tu in tam dvi-
gali ogromni črni stebri dima, sli-
šale so se tudi eksplozije. Že
prejšnje večere sem med vožnjo
opažal ob cestah velike skladov-
nice kovinskih sodov z gorivom.
Pripravljeno je bilo za tanke in
drugo motorizacijo za ofenzivo.
Sedaj so ta »skladišča pod milim
nebom« zadevala in zažigala
sovjetska letala. Če se je bilo tre-
ba kje hitreje umakniti, pa so jih
zažgali Nemci sami. Gost dim se
je dvigal tudi na obzorju, kjer je
bila prva bojna črta.
Pozno popoldne je v zraku
zavladalo delno zatišje, zato smo
se odpeljali nazaj v svojo stalno
postojanko. Po topli večerji smo
se zbrali pri avtomobilu koman-
dirja voda, kjer je bil radijski
sprejemnik, da bi slišali, kaj se
dogaja. Povedano je bilo, da so
Sovjeti začeli na odseku Orel -
Kursk —Belgorod srdito napada-
ti, da pa so bili vsi napadi odbiti,
sovražniku pa zadane velikanske
izgube. Našteto je še bilo, koliko
ruskih letal so uničili in da so bi-
la »zgubljena samo tri lastna le-
tala«.
Pripomnil sem, da sem sam na
lastne oči videl, da je bilo uniče-
nih pet »naših« letal. Komandir
voda me je nekam čudno pogle-
dal, mislil sem, da me bo oštel,
toda rekel je nekako takole: »Vi-
del si nebo na širini kakih 25 km,
sedaj pa pomnoži to z oddalje-
nostjo do Orla.« Eden od pod-
častnikov pa je pripomnil, da
najbrž še niso vsa poročila o iz-
gubah prispela v vrhovno ko-
mando.
4. avgust
Noč prespali mirno. Zjutraj
smo se odpeljali do Belgoroda,
potem zavili desno, to je vzhod-
no od porušenega mesta. Do-
poldne ob nekem močvirju pola-
gali S mine, to so mine proti pe-
šakom. Vžigalnike je bilo treba
skrbno povezati s tanko žico, vse
skupaj pa zakriti s travo. Nekaj
deset metrov za tem minskim po-
ljem pa smo popoldne začeli
spletati razne žične ovire. Vmes
je bilo nekaj napadov iz zraka, tu
in tam je v bližini tresknila tudi
granata.
Komaj sem čakal večera, da bi
se umaknili na varno in se po na-
pornem celodnevnem delu odpo-
čili. Toda ne. Vozila so pripeljala
le izdatno toplo večerjo in se vr-
nila. Mi pa lopate v roke in smo
morali vso noč kopati strelske
jarke za žičnimi ovirami, ki smo
jih postavili čez dan. Tudi v no-
čnem času nam je »Ivan« (izraz
za ruskega vojaka) poslal nekaj
težkih topovskih granat, da nam
je preganjal spanec. Tudi iz zra-
ka so nam vso noč pridno svetili
s posebnimi svetilkami na pada-
lih. Ena je dogorevala tik nad
mano, mislil sem, da bom dobil
padalo, pa je bilo narejeno tako,
da je zgorelo, preden je padlo na
tla. Bomb pa za čuda tisto noč
niso spuščali.
PRVIČ V BOBNEČEM OGNJU
5. avgust
Po neprespani in telesno na-
porni noči je bilo treba zjutraj k
lopati še pridjati 9-kilogramsko
protitankovsko mino in pot pod
noge skozi ruševine Belgoroda.
Na njegovi severni strani je bilo
namreč nujno takoj položiti pro-
titankovsko minsko polje.
Bili smo nekako sredi poruše-
nega mesta, jutranji žarki so rde-
čih okrušene stene, ki so tu in
tam še molele v zrak, iz stene na
steno so nemirno preletavale jate
črnih vran . .. Tedaj je na vzho-
du in zahodu začelo grmeti. Vse
okoli nas je začelo strahovito tre-
skati, vsak si je poskušal najti
kritje za kakšnim debelejšim zi-
dom, v jamah, ki so bile nekoč
kleti, pa tudi v kraterjih, ki so jih
napravile granate težjih kalibrov.
Dobro uro smo bili tako priže-
ti h kamenju in opeki, se dušili v
dimu smodnika in rdečem prahu
zdrobljene opeke. Ni bilo moč
ločiti eksplozije posameznih gra-
nat, temveč samo oglašujoče sal-
ve posameznih baterij. Nisem si
prej mislil, da bom lahko to pre-
nesel še kolikor toliko mirno. To-
da ko so salve postajale nekoliko
redkejše, je bilo treba iti naprej
oziroma se plaziti med ruševina-
mi.	Dalje prihodnjič
TEDNIK - 16. januar 1992
NASVETI — 11
BIOLOŠKI DEL GOSPODINJSKIH ODPADKOV PO PRIMERNEM ZBIRANJU IN
KOMPOSTIRANJU PRINAŠA UGODNE GOSPODARSKE UČINKE IN ŠE VEČ EKOLOŠKIH
Odvržene koristi
škodo sebi in okolju delamo, ko odvržemo smeti, kakor se pač naberejo; ne zapravljamo sa-
mo surovin, kot so papir in steklo, temveč pomembne biološke kakovosti, ki imajo svojo tržno
vrednost, poleg tega pa — vrnjene prirodi — prinašajo večji in boljši pridelek ter ne onesnažijo
okolja.
Bolj natančen pregled gospodinjskih od-
padkov pokaže, da je med njimi tretjina raz-
nih organskih odpadkov. Ta dokaj presenet-
ljivi podatek je tudi vzrok, zaradi katerega v
zadnjih letih narašča pomen predelovanja
biogenih snovi proti modernem gospodarje-
nju z odpadki. S to predelavo namreč hkrati
pridobivamo kompost in prištedimo prostor
na deponijah — ravnamo torej ekološko in
ekonomsko smotrno.
Kompostiranje kot metoda za pridobiva-
nje kakovostnih snovi iz manjvrednih odpad-
kov je že zelo stara tehnologija. Kitajci in In-
dijci so o tem pisali že pred 1500 leti — iz nji-
hovih zapiskov je možno razbrati, kako so
razmišljali o izkoriščanju človeških in žival-
skih organskih odpadkov.
Prva znanstvena dela na področju kompo-
stiranja so nastala leta 1930 v Evropi, vendar
takrat niso bila deležna zadostne pozornosti.
Šele v prejšnjem desetletju so pričeli kompo-
stiranju posvečati več pozornosti: negativni
pojavi industrializacije so namreč vse huje
začeli kazati zobe in jih ni bilo mogoče več
preprosto spregledati. Gore odpadkov, ki jih
povzroča moderna civilizacija, so postajale
podobno pereč problem kakor onesnaževa-
nja vode, zraka in tal, pa so vse zbujale po-
zornost ter zanimanje javnosti, s tem pa so
postajali tudi vse hujša skrb politikov. (Prebi-
valci Dravskega polja se še predobro spomi-
njajo vodne katastrofe po onesnaženju pod-
talnice!)
Po obsežnih raziskavah o možnostih kom-
postiranja so prišli znanstveniki do spoznanj,
da ima kompostiranje lahko poleg ekološke-
ga tudi ugodne gospodarske učinke. Vendar
je treba trej koristi v prid zagotoviti primerne
pogoje v celotnem konceptu gospodarjenja z
odpadki.
Kompostiranje delimo na tri glavna po-
dročja:
—	gospodinjsko ali skupinsko komposti-
ranje
—	kmetijsko kompostiranje
—	kompostiranje na industrijskih osno-
vah (male kompostirne naprave, kompostira-
nje v občini ter kompostiranje v centralni na-
pravi za eno ali več regij).
TUDI LAGODJE OVIRA UVAJANJE PRI-
JAZNOSTI OKOLJU
Gospodinjsko kompostiranje je v gospo-
dinjstvih zahodnih dežel že zelo razširjeno,
vendar to še ne pomeni, da so se že vsi kupi
odpadkov spremenili tudi v kompostne gmo-
te. Pomemben razlog te nedoslednosti je ned-
vomno pomanjkanje pravilnih informacij, za-
gotovo pa je ovira smotrnim spremembam
tudi lagodje, saj je za pravilno kompostiranje
treba tudi kaj postoriti.
Posebno intenzivno bi morali razvijati
kompostiranje v kmetijstvu, kjer so zadostne
količine surovin. Trenutno je tako, da kmeto-
valci raje uporabljajo umetna gnojila in je za-
radi tega povpraševanje po naravnih gnojilih
manjše, četudi ima kvaliteten kompost obilo
prednosti pred umetnimi gnojili: zagotavlja
nameč naravno kroženje bioloških snovi,
rastlinam nudi bistveno daljši čas zalogo
hranljivih snovi in jim omogoča, da same
uravnavajo porabo te hrane. Poleg tega omo-
goča kompostiranje naravno uničevanje ple-
vela, izboljšuje strukturo tal in pri tem ne
ogroža podtalnice. Navsezadnje pa povzroča
tudi manj izdatkov, saj gnojilo pridelamo sa-
Doher den! Drugič v toten leti, za kerega si vsi želimo, da bi mirno
bilo in nam ne bi hujdo šlo. Z Mico sma že obodvo gripo prebolela, saj je
tota zima čista narobe obrjena, hoj zelena kak bela in boj topla kak mr-
zla. Jaz sen že v gorici, tak hoj za trening, začeja trseke obrezovati, ke mi
ne hi roke otrpnole in škorje zarjavele. Saj za toto delo seveda še neje si-
la, škodi pa tudi nič, če je delo pret nareto. Saj vete. kak provi stori pre-
govor, da če sta december in januar zelena, te sta običajno mere in april
bela. Jaz sen vam pisa toto pismo prejšji petek. lO.jenara. Vunije tak to-
plo, ke so skoro duge gate preveč. Mica pa mi seveda ne pisti. da bi se
boj razkomota. Saj vete. ženske pač skrbijo, ke ne hi kaj narobe bilo s
kokšnimi zmrzlinami in otrdlinami. Pri totih stvareh pa tak vete. kak je:
običajno zmrzne tisto, kaj ne bi smelo zmrzniti, mehko pa ostone tisto,
kaj bi moglo zmržjeno hiti. Pač narobe svet, hi rekli tumi po domočen.
Tejko o vremeni in zmrzlinah. te pa še malo v politiko poglednimo:
»Demos je razpadna, naj živi Demos . . .!« Do toga je pač moglo priti,
saj tak različni interesi nemrejo dugo vštric hoditi. Mene zaj najbolj za-
nimle, kaj nam bodo prinesle nove napovedane volitve. Včosik smo rekli
tak po domočen. da se volijo voli ali junci po našen. Nasploh se meni ma-
lo čudno zdi, da imamo v besedi volitve — vola, v besedi televizija — te-
le, falijo nam še sami biki in krave, ki pa so za razmnoževanje itak naj-
bolj potrebne. Sicer pa smo mi kmečki govedorejci ustanovli na Ptuji svo-
jo društvo z namenom, da nas več ne bi številni posredniki dojili in nam
glodali kosti. Jaz sen mojo Šeko že vpisa v register, saj je dobra mlekari-
ca in rodovnica.
Tak, te pa srečno. Lepo vas pozdrovla in vas vol-i LUJZEK.
Novosti na videu
Guilty By Suspicion (ČRNA
LISTA), film režiserja Irwina
VVinklerja z Robertom de Nirom
v glavni vlogi, je drama, ki govo-
ri o usodi režiserjev in igralcev v
času pritokomunistične histerije
konec štiridesetih let v Ameriki.
Po drugi svetovni vojni so ameri-
ški konzervativci na vsakem ko-
raku videli nevarne komuniste.
Med temi so bili tudi mnogi sce-
naristi, režiserji in igralci osum-
ljeni in zasliševani. Na črni listi
se znajde tudi režiser — igra ga
Robert de Niro, ki se poskuša na
svoj način boriti proti »lovu na
čarovnice«.
S filmom REPOSSESSED
(OBSEDENA) bodo prišli na
svoj račun ljubitelji komedije.
Linda Blair igra v parodiji na fil-
me, posnete o izganjanju hudiča,
v katerih je včasih sama igrala.
Obsedenost s hudičem ji poskuša
izgnati Leslie Nielsen; spomnili
se ga boste iz filma Nekad gun.
PERFECT W1TNESS (PRI-
ČA) je kriminalka, ki jo odlikuje
psihološka napetost. Sam (Aidan
Quinn) je slučajno priča umora.
Od tega trenutka so mu za peta-
mi policija in podzemlje. Tožilec
želi od njega resnico na sodi.šču,
mafija mu grozi z umorom nje-
gove družine.
OBJECT OF BEAUTV
(PREDMET POŽELENJA) je
romantična komedija o dveh
mladih prevarantih, v kateri
John Malkovich in Andie Mac
Dowell briljantno igrata svoji
vlogi.
Jake in Ima sta mlada, boga-
ta, zaljubljena in živita v razkoš-
nem hotelu v Londonu. V resnici
nimata prebite pare, le prazne
kreditne kartice in kup dolgo.
Ostala jima je le dragocena
skulptura Henryja Moora, vred-
na 50.000 dolarjev. Skulptura je
tako dobro zavarovana, da bi se
z navidezno krajo lahko odplača-
li vsi dolgovi. Vendar se na ža-
lost pojavijo še drugi, ki želijo
priti do dragocenega predmeta
poželenja.
Ob koncu naj vam predstavi-
mo še eno odlično akcijo: WED-
LOCK (OGRLICA) z Rudger-
jem Hauerjem in Mimi Rogers v
glavnih vlogah.
Frank (R. Hauer) z dvema paj-
dašema oropa banko, plen mu
uspe skriti, vendar ga policija
ujame in pošlje v zapor. Okrog
vratu dobi posebno ogrlico, ki
eksplodira, če poskuša pobegni-
ti. S pomočjo Mimi Rogers mu
to vendarle uspe. Začne se iska-
nje plena, zasledovanje policije,
borba s časom za odstranitev
ogrlice. Film, ki ga ljubitelji akci-
je morajo pogledati.
• • •
Dolžni smo vam še odgovor in
ime izžrebanca nagradnega vpra-
šanja iz zadnjih novosti. Naslov
ansambla, po katerem smo spra-
ševali, je Queen, nagrado pa do-
bi Polona Hentak. Stanošina
29 c, Podlehnik. Dvignejo lahko
vsak dan od 9. do I I. in od 14.
do 19. ure, v soboto od 10. do l.V
ure v videoteki STOLP.
Podatke
pripravil:	^
oMp
Robert de Niro v filmu Guilty by Suspicion
Helidonova
kaseta:
Pop hits
'91
Devet najbolj značilnih izvajal-
cev Helidonove založbe je pod
urednikovanjem Gorana Šarca se-
stavilo kompilacijsko kaseto Pop
hits '91, ki zaokrožuje produkcijo
preteklega leta. Po poslušanju
skladb bi v naslovu kasete predla-
gal celo dopolnilo z oznako POP
— ROČK, saj bi bila to natan-
čnejša oznaka za to zvrst glasbe,
ki odstopa od tipičnega zabavnega
zvena, pa tudi tipično zabavna iz-
vajalca Simona W€iss in Božidar
Volfand-Wolf sta zastopana s
skladbami pop-rock smeri...
Zoran Predin prepeva Skuštra-
na po tistem ljubljanskem grafitu
»Sonček je in ti si skuštra-
na . . .«, ki ga je uporabil za re-
fren, v svojem stilu. Glede na
osamosvojitev Slovenije je kot
nalašč za izbor primerna Prešer-
nova Zdravljica, tokrat v inter-
pretaciji Lačnega Franza. Ročk
skupina Šank ročk je zelo prilju-
bljena med mladimi, lani pa je
bila zelo popularna s skladbo
Laški pir. Simona Weiss je zape-
la skladbo Božidarja Wolfanda-
VVolfa Vzela si bom vse, za kate-
ro je sama napisala besedilo.
Noč dolgih nožev je skladba ko-
prske skupine Zebra Imago, ki
bo v kratkem izdala svojo kaseto.
Sokoli nadaljujejo svoj stil, lani
pa so se potrjevali s skladbo Mo-
ja mama je strela in kreirali svo-
jo podobo. Božidar Wolfand-
Wolf, popularni pevec leta '91,
ki je izdal v minulem letu kar
dve kaseti (Koliko solz in Angel
varuh) in ju dobro prodajal z do-
brimi reklamnimi potezami, se
na kompilaciji predstavlja s
skladbo zvoka »haus muzike«
Aleluja Baby. Po treh letih se je
na sceno vrnil Miki Šarac s
skladbo Maja, na koncu kasete
pa se predstavlja znana skupina
Miladojka Vouneed s skladbo
Ja-ku-za.
Drago Papler
ZA PSE IN MUCE
Tudi za psa je starost nadležna
Ko pride pes v leta, postane
dovzetnejši za bolezni. Človek
mora takrat stati ob strani svoje-
mu ostarelemu prijatelju in ga
skrbno negovati. Psi živijo v po-
prečju od 12 do 16 let, izjemoma
tudi 18 ali celo 20 let.
Prehrana zelo vpliva na zdra-
vje in počutje, saj stari psi ne po-
trebujejo za fiziološke aktivnosti
organizma dosti energetskih sno-
vi. Njihova prebavila in sekretar-
ni organi zaradi staranja pešajo,
presnova pa se v starosti zmanjša
približno za 20 %. Zaradi obra-
bljenega zobovja hrano goltajo,
ne da bi jo poprej dovolj zme-
čkali, kar zmanjšuje njen izkori-
stek. Zaradi zmanjšanega občut-
ka sitosti stari psi največkrat po-
žro veliko več hrane, kot bi je si-
cer potrebovali ne le za svojo fi-
ziološko, temveč tudi za fizično
aktivnost. Posledica nezadostne-
ga gibanja in obilnega hranjenja
je prekomerna debelost živali.
Debelost ne vpliva samo na vi-
dez psa, ampak je obenem zelo
škodljiva za organizem. Zaradi
nje trpi presnova, poleg starost-
nih nastopijo še dodatne težave z
dihanjem in krvno cirkulacijo ter
številne druge motnje.
Obroki hrane za stare pse mo-
rajo biti manjši, številnejši in
kvalitetnejši. Predvsem morajo
vsebovati tisto beljakovinsko
hrano, zlasti meso (mišičevje),
skuto, kuhana jajca, mleko, ki ne
obremenjuje preveč ledvic. Do-
polnilna hrana je zelenjava;
omejimo ogljikove hidrate in
maščobe.
Vzporedno s staranjem se po-
javi bolj ali manj zaznavna de-
kalcifikacija kosti in povečana
potreba po kalciju. Kljub temu
starim psom ne smemo dajati
preveč kosti. V tem primeru lah-
ko pride zaradi starostne atonije
črevesja in pri samcih zaradi po-
večane prostate hitro do zapeke
in drugih prebavnih motenj.
V starosti psu začneta pešati
vid in sluh, zato bodimo previd-
ni, ko ga spuščamo z vrvice.
KOLIČINA BELJAKOVIN V ŽIVILIH ŽIVALSKEGA IZVORA:
100 g telečjega mesa	= cca 40 g beljakovin
100 g govejega mesa	= cca 17 g beljakovin
100 g skute	= cca 20 g beljakovin
100 g jajc v prahu	= cca 50 g beljakovin
100 g mleka v prahu	= cca 25 g beljakovin
1 jajce	= cca 5 g beljakovin
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
V vrtu
ZIMA BREZ SNEGA, SONČNO IN TOPLEJŠE VREME V ZAČETKU JANUARJA NAJPRIZADEV-
NEJŠE VRTIČKARJE ŽE VABIJO V VRTOVE.
V	SADNEM VRTU v takšnih vremenskih raz-
merah že lahko pričnemo rez. Čeprav so nočne
temperature še nekoliko pod zmrziščem, zmrzla pa
je tudi zemlja, to čez dan, ko se otopli, ne ovira re-
zi. Mlajših poganjkov ne smemo rezati, ko je les
zmrznjen. Zmrznjenemu lesu se ob rezi celičje na
rezilnem mestu zdrobi in poškoduje, da povečana
rana ni sposobna zaraščanja.
Rezati pričnemo starejše drevje, mlajše sadno
drevje, zlasti pa koščičarje, pa si odložimo na poz-
nejšo dobo, tik pred brstenjem. Odstranimo naj-
prej polomljene, poškodovane in bolne veje. Nato
izločimo navpične veje bohotivke, veje, ki rastejo
v notranjost drevesne krošnje, in veje, ki se prekri-
vajo in medsebojno zasenčujejo. Če je v drevesni
krošnji že mnogo izrojenega lesa, ga nekaj izreže-
mo. Star, izrojeni les izločamo postopoma, vsako
leto nekaj, tako da bi ga v približno petih nadome-
stili z mladimi poganjki. Izločevanje starega, izro-
jenega lesa opravimo z redčenjem celih vejic.
Krajšanje vej bi povzročilo razraščanje vej v met-
laste poganjke, ki so pretežno nerodni les.
Če smo se namenili precepljati katero od sadnih
vrst starejših dreves, se moramo v času zimskega
mirovanja narave oskrbeti s cepiči. Cepiče peškar-
jev in koščičarjev narežemo še v januarju z odbra-
nih dreves z znanimi pomološkimi lastnostmi in
da so povsem zdrava. Sočasno obrežemo na cepil-
ne glave drevesa oziroma veje, ki jih nameravamo
precepiti.
V	sadnem vrtu redno nadzorujemo varovala, ki
smo jih pripravili za zaščito sadnega drevja pred
divjadjo, ki gloda sadno drevje. Veter lahko po-
škoduje ovijalni material, dež razmoči papir, nao-
graji pa lahko pride do različnih poškodb, zaradi
česar lahko divjad povzroči nepopravljivo škodo,
če nismo dovolj pozorni in sproti ne popravimo
varoval.
V	BIVALNEM VRTU je primeren čas za nabi-
ranje potaknjencev nekaterih vrst okrasnih grmov-
nic. Kot pri sadnem drevju režemo v času zimskeg
amirovanja cepiče, tako režemo enoletne šibe ligu-
stra-kaline in forsitije za razmnoževanje s pota-
knjenci. Krepko zraščene, zdrave in dozorele eno-
letne 25 do 30 cm dolge šibe debeline svinčnika
narežemo in potaknemo na hladnem kraju skoraj
do vrha in pošev v vrtno zemljo, če pa je ta zmrzla,
pa v klet v mivko. Marca jih narežemo na tri očesa
in potaknemo v dobro vrtno zemljo, ki smo ji pri-
mešali obilico dobro preperelega komposta, in za-
sipljemo vse do gornjega očesa.
Če smo že zelo neučakani pomladi, si to lahko
vsaj delno ustvarimo v stanovanju s predčasno
razcvetelim zimskim šopkom. Narežimo vejice for-
sitije, leske, breze, jelše, breskve, marelice, češnje,
višnje, vrbe, borovnice ali rese in jih vložimo v vo-
do v svetel in ogreven prostor, kjer bodo že po ne-
kaj dneh vzbrstele, ozelenele in se razcvetele.
V	ZELENJAVNEM VRTU bomo kmalu pričeli
pripravljalna dela za setev zgodnjih vrtnin. Sadike
za vrtnine pa tudi zgodnje vrtnine bomo pridelo-
vali v zaprtih gredah. Preglejmo zaprte grede in
okna, in če so poškodovana, jih popravimo. V ok-
na vstavimo nove šipe, če so bile polomljene. Za-
kitajmo stekla in konzervirajmo les. Uporabljajmo
le takšna premazna sredstva za konserviranje lesa,
katerih hlapi ne bodo škodovali posevkom.
Poglejmo tudi, kako je z vrtnim orodjem, ki ga
uporabljamo pri vrtnarjenju. Sedaj je pravi čas za
popravilo in dopolnitev, da ne bo nejevolje spo-
mladi, ko nas bo prvo sonce zvabilo v vrtove.
V	kleti preglejmo vzimljeno zelenjavo. Kar je
gnilega ali napadeno po glivičnih boleznih, odstra-
nimo. V lepem, sortčnem vremenu prostore z ozim-
nico prezračimo. Zlasti smo pozorni na hranjene
vrtnine pod folijami, da so redno prezračene, saj
se pod neprepustno folijo zaradi dihanja plodov
pojavljata znoj in vlaga, kapljice pa močijo zele-
njavo.
• • •
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 13., 20. in
21. januarja, rastline zaradi nadzemnih plodov od
13. do 15. ter 22. in 23. januarja, zaradi korenike
od 15. do 17. in od 23. do 26. januarja ter rastline
zaradi cveta in zdravilna zelišča 17. in 18. januar-
ja.
Cepiče za precepljanje sadnega drevja in pota-
knjence okrasnega grmičevja je po biokoledarju
priporočljivo rezati 14., 15., 18. in 19. januarja.
Miran Glušič, ing. agr.
12 — TV SPOREDI
16. januar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 16- januar 1992
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
16. januar 1992 - TEDNIK
Bambola osvaja z Ringišpilom
Kot komet je zablestela nora hit skupina RINGLŠPIL iz Ljubljane in z lahkotnimi melodi-
jami postala priljubljena na radijskih valovih. Že uveljavljena (tudi studijska) glasbenika Dušan
Zore in Mario Koritnik sta ustanovila snemalni studio Napoleon in v njem kot konstruktorja pro-
jekta Ringlšpil dokončala prvo kaseto te petčlanske zasedbe, ki ima naslov: Oj Marička kok\ste
fajn. Z njima smo se posovariali o slasbeni delavnosti in načrtih.
•	Leto dni skupnega {glas-
benega ustvarjanja je /a vami
in za seboj že puščate dobro
sled. Naziv skupine Je Ringl-
špil, v radijskih arhivih pa ima
nekaj skladb tudi oznako sku-
pine Vagabund?
»Ringlšpil je že stara za-
sedba, in ko smo pred letom
začeli na novo z drugačno
usmeritvijo, smo se najprej
poimenovali Vagabund. Ven-
dar smo v dveh mesecih ugo-
tovili, da spreminjati imena
nima smisla. Odločili smo se,
da ostanemo pri prvotnem
imenu. Držimo se namreč ge-
sla: Ringlšpil je naš življenj-
ski cilj.«
•	Od kod ste se zbrali čla-
ni in sedli na vrtiljak glasbe
Ringlšpila?
»Midva sva sodelovala že
pri več projektih kot studij-
ska glasbenika, na primer pri
snemanju skladb Zlatka Do-
briča. Oba sva profesionalca
in od glasbe živiva. Klaviatu-
re igra Dušan Zore iz Kamni-
ka (ex Julija), na kitaro bren-
ka in poje Mario Koritnik iz
Ljubljane (ex F +), po bob-
nih tolče Drago Jukič-Juka iz
Domžal (ex Vagabund), na
bas kitaro igra Dare Podbe-
všek iz Brezovice pri Ljublja-
ni (ex Maj), poje pa Lavrita
Batagelj iz Kranja (ex Duo
Sibila).«
•	Glasba Ringlšpila spo-
minja po sestavi na Nove fosi-
le. Ste vesel sestav, kateremu
je moto zabava ...
»Vsak član skupine ima
svojega vzornika, vendar ho-
čemo razviti svoj izraz, da bi
se glasbeniki zgledovali tudi
po nas ... Večina slovenskih
bendov ima poudarek na
udarni ritem sekciji glasbil,
nam je pomembna lepa viža,
v ospredju je vokal in da so
instrumenti korektno odigra-
ni. To so lahkotne, enostavne
stvari v pop stilu, ki jih lahko
instrumentalni kvartet in
pevka v živo zaigramo ter
gredo hitro v uho. Rime so
preproste, lahkotne, igrive,
seveda pa na svojevrsten na-
čin neposredne, če se da na-
vezati s kakšno šalo. Teme so
ubrane na stvari iz vsakda-
njega življenja, kjer je bistvo
ljubezen brez velike filozofi-
je. Glasbo piševa Dušan in
Mario, aranžmaje oblikuje
izključno Dušan, besedila pa
zlaga Mario.«
• Po štirih posnetkih ste
dobili zeleno luč za snemanje
kasete, le-to pa so natisnili že
v prvi seriji kar v zlati nakla-
di, kar ni običaj.	'
»Prve posnetke smo nare-
dili v studiu Boruta Cinča:
Manuelo, Jutro, Soncu v
očeh in Tretji deci pa pod
mizo. Potem smo v studiu
Metro posneli Maričko, pos-
netek nesli na radio in v hipu
je pesem postala zelo popu-
larna. Na nas so postali po-
zorni na Založbi kaset in
plošč RTV Slovenija in drugi
ljudje v show bussinessu (na
primer organizator Zdravko
Toplek) in s te strani je padel
predlog, da se skupini omo-
goči takojšnje snemanje in iz-
dajo kasete. Hkrati sva usta-
novila snemalni studio Na-
poleon v Kamniku in tam
posnela še pet skladb: Za
tvoj rojstni dan, S kitaro po
svetu, 89-65-89, Bambola in
Ringlšpil. Ko so ves material
slišali v založbi, so se odloči-
li, da bo kaseta natisnjena v
25.000 izvodih.«
• Avgusta ste na festivalu
Melodije morja in sonca '91 v
Portorožu prvič sodelovali.
Zakaj niste poskusili tekmo-
vati že v Pop delavnici?
»Pop delavnico smo name-
noma izpustili, ker smo raču-
nali, da je prireditev name-
njena bolj rockerskim in ne-
afirmiranim skupinam. Cilj
smo dosegli že s tem, da je
bila naša skladba Kar je v sr-
cu zapisano na glasbo Duša-
na Zoreta in besedilo Maria
Koritnika izbrana na nateča-
ju za festivalski nastop. Upa-
mo, da bo melodična, mor-
sko obarvana skla,dha publi-
ki všeč, izšla pa je tudi na fe-
stivalski kaseti. Za spremlja-
joče vokale smo v zbor pova-
bili Oliverja Auntauerja, Ma-
rino Marčelo in Ireno Vidic
in se s tem izognili največjim
napakam, ko en vokalist sne-
ma za 50 zborov.«
•	Promocijska turneja je
bila zaradi vojne prekinjena,
nameravali pa ste obiskati vse
večje slovenske kraje?
»Ne igramo skladbe, na
katero ne znajo ljudje plesati.
Vsak ritem ima svojega ple-
salca. Mi smo znani po tem,
da ogromno komadov prede-
lamo, da zvenijo v živo za-
igrani drugače, kot pa so jih
posneli tuji izvajalci.«
•	Doživeli ste umaknitev
vašega reklamnega spota za
Maričko s televizijskega spo-
reda?
»Za reklamo kasete je sku-
pina posnela dva petnajstse-
kundna reklamna spota Ma-
ričke in Bambole. Gledalcem
je bil všeč spot Maričke in je
bil lepo sprejet. Po nekajkrat-
nem predvajanju pa je bil
umaknjen s televizijskega
sporeda. Kaže, da je bilo v
njem nekaj insertov, ki so se
zdeli odgovornim na sloven-
ski televiziji preveč žgečkljivi
in nekulturni za program.
Posneti smo morali nov re-
klamni spot za Maričko —
na račun televizije .. .«
•	Pridobili ste si že svojo
publiko. Dobivate tudi kaj po-
šte?
»Prizadevamo si, da nas
spozna čimveč ljudi. Obože-
valce imamo v vseh generaci-
jah, mladi nas lepo sprejema-
jo. Imidž Ringlšpila poose-
blja naša 19-letna pevka La-
vrita Batagelj iz Kranja, ki je
končala srednjo šolo v Kra-
nju, sedaj pa se vsa posveča
glasbi. Zato smo dali na ovi-
tek kasete tudi njeno sliko.
Ima veliko občudovalcev, v
imenu skupine pa tudi odgo-
varja na vso pošto. Naš na-
slov je: Ringlšpil, Dušan Zo-
re, Smolnikarjeva 3, 61240
Kamnik.«	paplER
Polje tudi
v Kidričevem
Ob poslovnih prostorih ptujskega Pleskarja v industrijskem nase-
lju Kidričevega je konec lanskega leta spet zaživela stavba nekdanje
trgovine. Zasebno podjetje Marije Milošič iz Vidma pri Ptuju je 14.
decembra odprlo specializirano prodajalno Polje. V prenovljenih pro-
storih so poleg svojih upravnih prostorov uredili prijetno trgovino s
kemikalijami, semeni, gnojili, zaščitnimi sredstvi, stroji in krmili. V
Polju ponujajo vse, kar potrebuje dober gospodar ali gospodinja.
Poleg prodajalne v Podlehniku odslej Polje tudi v Kidričevem.
(Foto: M. Ozmec)
Trgoyina Polje je odprta med tednom od 8. do 16. ure, v soboto
pa do 12. ure. Poleg lastnice imajo zaposleno še ekonomistko in dva
prodajalca, ki sta obenem tudi kmetijska strokovnjaka, zato boste ob
nakupu lahko dobili ustrezen nasvet. Večje nakupe ali naročila lahko
sporočite po telefonih 796-170 ali 796-113.	—OM
TEDNIK - januar 1992
OGLASI IN OBJAVE - 15
ALI JE STROKA PREMAGALA POLITIKO?
Usoda TGA še ni povsem jasna
Čeprav so razprave o usodi slovenske aluminijske industrije v zadnjem času koncentrirane v najvišjem
slovenskem vladnem vrhu in čeprav smo bili priča prvi javni predstavitvi izredno pomembne študije o ekonom-
ski in ekološki upravičenosti proizvodnje aluminija v Kidričevem, so dokončne poteze najodgovornejših še ved-
no zavite v meglo. AH je torej stroka prevladala nad trenutno politično evforijo in aH so se slovenski vladni mi-
nistri med seboj dogovorili o tej narodnogospodarsko izredno pomembni industrijski veji? Del odgovora na to
vprašanje so razgrnili na posvetu v Slovenski Bistrici v torek, 7. januarja, saj so poleg predstavnikov Impola in
TGA terptujske in bistriške občine sodelovali tudi oba podpredsednika slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk in
di. Leo Šešerko ter ministrica za delo Jožica Puharjeva.
Na posvetu nismo mogli sode-
lovati, saj so skoraj vsi novinarji
ostali pred vrati. Zato smo k ra-
zgovoru povabili Janka Bedrača,
pomočnika direktorja za ekonom-
sko področje v TGA Kidričevo. O
vsebini »bistriškega posveta« je
za Tednik povedal:
»Se vedno je težko reči, kaj
pomeni ta sestanek za TGA in za
ostalo slovensko aluminijsko in-
dustrijo. Osnovni namen je bil
analizirati prvo kompleksno štu-
dijo, ki jo je izdelal Ekonomski
inštitut v Ljubljani. V javnosti je
sicer bil povzročen že pravi pre-
plah, veliko se je pisalo, poveda-
nih je bilo precej neresnic in pol-
resnic. Mogoče zaradi tega, ker
študija ni bila dana v javnost, saj
je veljal dogovor, da bodo to sto-
rili šele po vseh dokončnih dode-
lavah, ko bo to bolj primerno.«
Zakaj na bistriški posvet nismo
bili povabljeni predstavniki javno-
sti, novinarji?
»To ni povsem resnično, saj je
bil na posvetu novinar STA (Slo-
venske tiskovne agencije), ki je
pozneje izoblikoval izjavo za jav-
nost in kratko poročilo o vsebini
naših pogovorov.«
Slišati je bilo, da so rezultati
omenjene študije za TGA ugodni.
V čem?
»Težko bi pritrdil. V osnovi je
študija sicer izredno strokovna
in korektna, vendar v TGA z njo
nismo najbolj zadovoljni. Imeli
smo nekaj manjših pripomb, ki
pa niso bile sprejete, v obravnavi
so jih le delno sprejeli ali pa le
»vzeli na znanje«. Dejstvo pa je,
da je renome izvajalca študije —
Ekonomskega inštituta v Ljublja-
ni — zelo visok in da so temu
mnogi morali verjeti, čeprav jim
to ni šlo najbolje od rok. Seveda
je zaradi tega z nasprotne strani
— Slovenskega ministrstva za
energetiko in elektrogospodar-
stva — bilo mnogo več interven-
cij institutu. Strokovna analiza je
pač dejstvo, in če so se vsi para-
metri, tako s finančnega, računo-
vodskega in narodnogospodar-
skega vidika, do potankosti ob-
delani za nazaj in za naprej, po-
tem je pač temu treba verjeti.
Res pa je morda, da je študija iz-
delana zelo strokovno, in če jo je
nekdo prebral v pol ure, je de-
jansko ni mogel povsem razume-
ti takoj.«
Po vsebini bistriških razgovorov
je vendarle slutiti resnejšo pripra-
vljenost vlade do razpleta krizne
situacije TGA?
»Ce pogledamo sklepe tega
posveta, potem je takšna ugoto-
vitev sicer možna, če pa razčleni-
mo potek razprave, pa nisem
preveč optimističen, saj je več
kot polovica članov vlade še
zmerm nasprotovala našim rešit-
vam. Se zmeraj imamo precej po-
litičnih nasprotnikov, ki brez ar-
gumentov zastopajo nam nas-
protna stališča.«
TGA je reden plačnik elektri-
čne energije s precej velikim dol-
gom, kar pa za razplet situacije
ne bi smelo biti več usodno.
»Res je, da smo spet med red-
nimi plačniki, in res je, da je naš
dolg elektrogospodarstvu precej
velik. To pa zaradi tega, ker
TGA zavrača neupravičeno viso-
ke cene električne energije, kajti
s tako ceno nikjer na svetu ne
morejo normalno proizvajati, ne
aluminija ne drugih primarnih
surovin. Naš osnovni cilj je, da
bi se dogovorili za sprejemljivo
ceno elektrike, kot je recimo dru-
god v zahodni Evropi. Če pa v
Sloveniji za to ni pripravljenosti,
potem pač v Kidričevem proiz-
vodnja aluminija ne more obsta-
jati.
Študija je med drugim dokaza-
la, da je v posameznih časovnih
intervalih proizvodnja aluminija
poslovno motena, še posebej v
takšnih obdobjih recesije, v kakr-
šni smo trenutno, saj je cena alu-
minija najnižja zadnjih nekaj let.
Ko pa so cene spet normalne, pa
je situacija povsem drugačna. In
če k temu dodamo narodnogo-
spodarske prednosti, ki jih prina-
ša proizvodnja aluminija ne sa-
mo ptujski in bistriški občini, po-
tem so sklepi jasni — torej pozi-
tivni.«
Študija je obravnavala tri mo-
žne variante. Po prvi naj bi v Ki-
dričevem ohranili proizvodnjo v
hali B in C, po drugi naj bi ohra-
nili proizvodnjo le v elektrolizi C,
po tretji pa naj bi Kidričevo eno-
stavno zaprli. Zagotovo je uspeh,
da je po razgovorih na osnovi štu-
dije obveljala prva varianta?
»Nedvomno pomeni to trdnej-
šo osnovo za naše delo, vendar
pa kot sem že dejal, dejanska
usoda TGA še vedno ni povsem
dorečena.«
Kako pa izvršujete druge ukre-
pe, ki ste jih sprejeli, da bi krizo
čimprej prebrodili; mislim pred-
vsem na zmanjševanje števila za-
poslenih?
»Tega se resno držimo, tako v
TGA kot v Impolu, čeprav smo v
okolju, kjer je brezposelnost že
izredno visoka. Vse presežke de-
lovne sile poskušamo razreševati
na aktiven način. Nekaj nam je
uspelo predvsem z lastnim inku-
batorjem, nekaj pa bomo posku-
šali rešiti še z organiziranjem ser-
visnih storitev zunaj podjetja s
privatniško iniciativo. Manjka
nam le še nekaj pozitivnih
vzpodbud iz okolja in ponovni
gospodarski vzpon, sicer večjih
težav ne bi smelo biti.«
Torej lahko ugotovimo, da Je
stroka prevladala nad trenutnimi
političnimi pritiski in da se TGA
in slovenski aluminijski industriji
obetajo boljši časi?
»Tudi temu bi težko pritrdil,
kajti eden od sklepov bistriškega
posveta je bil, da moramo v dveh
mesecih opraviti lastninsko pre-
strukturiranje UNIALA (torej
TGA in Impola) v neko državno
holdinško obliko organizirano-
sti, kjer bosta država in banka
kot največja upnika imela naj-
večjo vlogo. Če nam bo to uspe-
lo, potem bomo zagotovo imeli
še trdnejšo osnovo za nadaljnji
razvoj, saj bi lahko vse krizne si-
tuacije, podobne sedanjim, veli-
ko lažje premoščali. V trenutni
situaciji pa si niti najmanj ne bi
upal trditi, da stroka prevladuje
nad političnimi odločitvami!«
M. Ozmec
Janko Bedrač, pomočnik direk-
torja TGA za ekonomsko področ-
je. (Foto: M. Ozmec)
Podvinški gasilci med prostovoljno akcijo beljenja težko pridobljenih
prostorov za Karitas. (Foto: M. Ozmec)
Karitas ima nove
prostore
župnijska Karitas svetega Ožbalta na Ptuju je po nekajmesečnih
težavah zaradi premajhnih prostorov za svojo humano dejavnost kon-
čno rešena teh problemov, saj so dobili enega dveh velikih objektov v
bivši kasarni 3 ob Potrčevi cesti. Objekt je sicer star več kot 150 let in
je bil včasih že last cerkve, vendar ga je Jožef II. odvzel. Večkrat so ga
preuredili, vendar je bil že po prvi svetovni vojni namenjen vojakom
oziroma po drugi vojni vojaškemu skladišču.
Karitas je prek svojih zagnanih članov takoj po novem letu že
pričel čiščenje prostorov, ki so jih prejšnji teden podvinški gasilci pro-
stovoljno prepleskali. Pričakujejo, da bodo nared do konca tega me-
seca, v njih pa bodo uredili najprej zbirni oziroma oddajni center Ka-
ritas, če pa bo možno, bodo poskušali urediti še neke vrste ljudsko
kuhinjo ali pribežališče za vse tiste, ki so potrebni pomoči. -OM
Je bila strela?
v gozdu je ta
čas tiho in
prazno. Ker
ni snega, tu-
intam zašumi
listje pod ko-
rakom člove-
ka ali živali.
V času, ko je
med drevjem
več svetlobe
kot med le-
tom, opazimo
tudi kaj take-
ga, kot je na
sliki. To mo-
gočno drevo
je med letom
uničila strela.
Tako lahko
domnevamo
po sicer zdra-
vem, a raztr-
tanem deblu,
trela je svoje
uničevalno
delo opravila
v času mora-
torija na seč-
njo — torej
človeku in
jolitiki nav-
cljub.
fotozapis: JB
HUDO POŠKODOVANA
OTROKA
Vladimir Podvršnik iz Sloven-
ske Bistrice je v sredo, 8. januar-
ja, ob 13. uri po regionalni cesti
skozi Zgornje Hoče vozil osebni
avtomobil, h kateremu je bila
pripeta prikolica. V levem nepre-
glednem ovinku je začelo avto
zanašati. Prikolico, naloženo z
mostnicami, je zaneslo v desno
na pločnik. Tam sta takrat hodila
8-letna Saška in 7-letni Jani H.,
oba iz Zgornjih Hoč. Mostnice
so ju zadele in hudo ranile, zato
so ju odpeljali v mariborsko bol-
nišnico.
OPEKLINE OB EKSPLOZIJI
V SILOSU
V ponedeljek, 6. januarja, ne-
kaj po 23. uri je delavec A. M.,
doma iz Vitomarcev, preverjal
količino mlete pšenice v silosu
Perutnine na Zagrebški cesti v
Ptuju. Za razsvetljavo je upora-
bljal luč z električno napetostjo
do 24 voltov, ki pa je bila brez
zaščitnega stekla in mreže. Ko je
v šestem nadstropju luč spustil v
notranjost silosa, so eksplodirali
koncentrirani plini in prah, ki
nastaja ob mletju pšenice. Pla-
men eksplozije je zajel A. M. in
ga opekel po obrazu in drugih
delih telesa. Zaradi hudih ope-
klin so ga prepeljali na zdravlje-
nje v bolnišnico.
IRAČANOM TUDI V DRUGO
NI USPELO
Ni še dolgo tega, ko je na mej-
nem prehodu pri Zavrču posku-
šala priti v Slovenijo skupina
Iračanov, da bi potem nadaljeva-
la pot na zahod. Policisti UNZ
Maribor so jih odkrili in napotili
nazaj na Hrvaško. Čez nekaj dni
je ta ista skupina poskušala priti
v Slovenijo pri Rogatcu, pa jim
zaradi budnosti obmejnih orga-
nov UNZ Celje tudi ni uspelo.
Iračane so usmerili nazaj na Hr-
vaško, dva Ljubljančana, ki sta
jih z osebnima avtomobiloma
poskušala prepeljati v Ljubljano,
pa so odpeljali na razgovor.
FF
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Jožica Čeh, Krčevina pri
Vurbergu 25, Ptuj — deklico;
Milena Golubič, Hrastovec
Zavrč — dečka; Darinka Sešek,
Drenovec 17, Zavrč — deklico;
Jožica Simonič, Pobrežje 65, Vi-
dem — dečka; Jožica Trafela,
Dežno 5/a, Podlehnik — dekli-
co; Stanka Korpar, Osluševci 29,
Podgorci — Katjo; Darinka
Ahačič, Kočice 63, Zetale - Da-
nijela; Danica Cafuta, Dravinj-
ski Vrh 19, Videm - dečka;
Majda Zemljič, Bodislavci 12,
Bučkovci — Romana; Marjana
Šketa, Trnovska vas 20 — dekli-
co; Olga Špešič, Ptujska 13, Or-
mož — Tadeja; Marija VVeisbac-
her, Kajuhova 9, Kidričevo —
deklico; Romana Viher, Her-
manci 32, Miklavž — Barbaro;
Vida Kvas, Gladomes 71, Zg.
Ložnica — Maksimiljana.
POROKI - PTUJ: Zdravko
Vičanec, Babinec, Ulica maršala
Tita 37, in Vera Vuk, Hrastovec
129; Vladimir Bezjak in Lidija
Paternost, Krčevina pri Vurber-
gu 87.
UMRLA STA: Jakob Topolo-
vec, Gradišče 31, roj. 1930 — u.
6. januarja 1992; Janez Zupanič,
Apače 37, roj. 1921 — u. 8. janu-
arja 1992.
Kulturni križemkražem
PTUJ • V petek, 17. januarja, ob 17.30 uri bo v ptujskem gleda-
lišču premiera lutkovne igrice ŠIVILJA IN ŠKARJE.
I^UJ • V razstavišču ob Dravi je do 28. januarja podaljšana
razstava DENARNIŠTVO V ANTIKI NA SLOVENSKEM, name-
njena tudi šolarjem. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9. in 11. ter
16. in 19., ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro.
SLOVENSKA BISTRICA • Jutri zvečer ob 17.30 uri bo v ki-
nodvorani repriza lutkovne igre BUTALCl SO MED NAMI, v izved-
bi Lutkovne sekcije DPD Svobode.
ORMOŽ • V petek, 17. januarja, ob 9. uri se bo v ormoškem do-
mu kulture pričelo letošnje občinsko srečanje lutkovnih skupin. Na-
stopile bodo štiri šolske in skupina iz VVO.
ORMOŽ • 20. januarja bo v okviru otroškega abonmaja gledali-
ška predstava SNG CELJE DALEČ OD DVORCA.
ORMOŽ • 24. januarja gostuje s komedijo pod režisersko tak-
tirko Vitomirja Blažekoviča dramska skupina PD Ivan Kaučič iz Lju-
tomera.
GRAJENA • V soboto, 18. januarja, ob 18. uri bo v dvorani do-
ma kulture celovečerni koncert ženskega in moškega pevskega zbora
Grajena. Kot gost bo nastopil tudi mešani pevski zbor Pionir iz Nove-
ga mesta, ki gostiteljem vrača obisk.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko In časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ._
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor In glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika In lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Cianl, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Ralče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tei
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.