65 Jozef Pallayi Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino V prispevku pregledno orišemo glavne zgodovinske razvojne tendence slovaščine v odnosu do divergence in konvergence s češčino, kar je tesno povezano z vprašanjem jezikovnega purizma. Težišče tega orisa temelji na kratkem preglednem opisu najnovejšega stanja tega razvoja po raz- padu Češkoslovaške in nastanku Slovaške kot samostojne države. Kljub novonastali situaciji in pričakovani divergenci, postopnemu oddaljevanju obeh jezikov, po naših opažanjih v rabi slovaščine paradoksalno prihaja do konvergence s češčino kot posledica asimetričnosti vzajemnih vplivov slovaščine in češčine v ekonomskem, izobraževalnem in zlasti medijskem prostoru. Deloma je to rezultat očitnih jezikovnih napak. Rezultat eno- smernega prekomernega transferja v drug jezik je ekstralingvalni jezikovni hibrid kot denimo denglisch, spanglish idr. Na primerih iz sodobnega ži- vega sporazumevanja poskušamo s pomočjo empiričnega opazovanja in deloma člankov in internetnih diskusij uglednih slovaških tiskanih medijev pokazati nespregledljiv proces hibridizacije slovaščine v rabi s češčino na zvočni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski, leksikalni in leksikalno- -semantični ravni kot primer novodobne češkoslovaščine. Ključne besede: hibridizacija, jezikovna konvergenca in divergenca, transfer, purizem, češčina in slovaščina v kontaktu, dvojezikovnost The Hybridisation of Slovak in Use as a Result of the Convergence of Modern Slovak with Czech In this paper we outline the main historical development trends of Slovak in relation to the divergence and convergence with Czech, which is closely related to the issue of linguistic purism. The focus of this outline is based on a brief overview of the most recent state of this development after the dissolution of Czechoslovakia and the emergence of Slovakia as a sover- eign state. Despite the new situation and the expectations of divergence, i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; jozef.pallay@ff.uni-lj.si Jezik in slovstvo, 70(1–2), 65–79 DOI: 10.4312/jis.70.1-2.65-79 1.02 Pregledni znanstveni članek JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 65 8. 05. 2025 14:58:44 66 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 with a gradual distancing of the two languages, our observations suggest that in actual use – and as a result of the asymmetry of the mutual influenc- es of Slovak and Czech in the economic, educational and especially media spheres – Slovak is paradoxically converging with Czech, although partly as a result of interference based on obvious linguistic errors. Using a few examples from contemporary live communication, as a result of empirical observation and partly from internet discussions of prominent Slovak print media, we try to show the untransparent process of hybridisation of Slovak with Czech at the sound, vocabulary, word-formation, lexical and semantic and stylistic levels. Keywords: linguistic hybridisation, convergence and divergence, transfer, purism, Czech and Slovak language in contact 1 Uvod Češčina in slovaščina sta eden drugemu najsorodnejša zahodnoslovanska jezika. Takšna jezikovna bližina se kaže tudi v tem, da uporabniki občutijo drugi jezik kot soroden in razumljiv. Mera podobnosti in razumljivosti naj ne bi bila absolutno ugotovljiva, ker ni zanesljivih kriterijev, ki bi lahko kvalita- tivno in kvantitativno določali, kako blizu ali oddaljena sta si takšna jezika. Odgovor na takšna vprašanja je pogosto bolj odvisen od jezikovne politike kot resne jezikoslovne analize. V tem primeru se zdi z vidika tujca zanimivo vprašanje o značaju odnosa slovenščine in prekmurščine, ki (neznanstveno) variira od samostojnega jezika do dialekta slovenščine, torej od bilingvizma do diglosije, čeprav pod diglosijo razumemo uporabo različnih zvrsti znotraj enega jezika in ne denimo situacijo v Italiji, kjer se v vsakdanjem sporazu- mevanju uporablja visoka varianta (italijanščina) in nizka varianta (narečna slovenščina), torej varianti dveh različnih jezikov (primerjaj definicijo dvo- jezičja kot sopomenke diglosije v Toporišič (1992: 33)). 2 Divergenca in konvergenca slovaščine s češčino v razvojnem pogledu v odnosu do jezikovnega purizma Stara cerkvena slovanščina moravske redakcije naj bi bila primer prve kon- vergence jezikov zahodnih Slovanov (Ondruš in Sabol 1984: 53−54). Na- stanek češke države s pridružitvijo Moravske na eni strani in priključitev JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 66 8. 05. 2025 14:58:44 67 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino nitranskega dela Moravske Ogrski kraljevini sta pomenila začetek obliko- vanja češke in slovaške narodnosti. Največja ovira, glavni vzrok podreje- nega stanja slovaščine do češčine in drugih jezikov je bila odsotnost njene državnosti. Predniki današnjih Slovakov so bili bodisi integralni del sre- dnjeevropskih državnih oblik (npr. Samove plemenske zveze v 7. stoletju, preko moravskega in velikomoravskega obdobja do njegovega razpada v 10. stoletju) bodisi del novonastalih držav, zlasti po letu 1000, geografsko kot Zgornja Ogrska (slš. Horné Uhorsko, nem. Oberungarn). To je bil tudi glavni vzrok za upočasnitev emancipacije in delimitacije slovaščine v pri- merjavi z drugimi slovanskimi jeziki (primerjaj Ramovševo tezo o pridev- niku slovenski v Ramovš 1936: 9). Dejstvo, da se je ozemlje prednikov da- našnjih Slovakov po prihodu staromadžarskih plemen znašlo pod Ogrsko, je vodilo do relativne izolacije tega jezika v odnosu do jezika Moravske in Češke ter s tem do začetka divergence, postopnega oddaljevanja. Kot vzrok za poznejšo diferenciacijo slovaščine v primerjavi z drugimi slovan- skimi jeziki in s tem tudi proces lastne identifikacije, postopnega oblikova- nja slovaške narodnosti se pogosto navaja srednjeveška politična členitev Ogrske v komitate, ki je vodila − zlasti po tatarskih napadih in posledično nemški (13. stoletje) in kasneje vlaški kolonizaciji (14.−15. stoletje) − do njene razdrobljenosti (Ondruš in Sabol 1984: 53−54). Po drugi strani je stara madžarščina izpolnjevala fortifikacijsko vlogo, krepila je zavedanje o slovaščini kot popolnoma drugem jeziku in s tem paradoksalno pozitivno vplivala na njen razvoj. (Dolník 2010: 184−220.) Prva standardizacija knjižne slovaščine Antona Bernoláka iz leta 1787 naj po oceni Lipowskega (2005: 10) ne bi pomenila poskusa odcepitve slova- ščine od češčine: glavni vzrok je bila rimska Congregatio de propaganda fide iz leta 1622, ki je zahtevala, da se med Slovani za potrebe katoliške cerkve uporablja razumljiv lokalni jezik. Da je do standardizacije prišlo približno 150 let po Congregatio, je po našem mnenju dokaz, da je bil vzrok za standardizacijo postopna delimitacija takratne slovaščine od če- ščine, saj se je od 16. stoletja naprej na zahodnem Slovaškem vzporedno s češčino etablirala kulturna zahodna slovaščina z jasnimi diferenciacijskimi znaki. Evangeličan Ľudovít Štúr je s skupino intelektualcev leta 1843 spre- jel pragmatično odločitev o standardizaciji kulturne srednje slovaščine za- radi njene splošne razumljivosti kot reprezentantivne za vse Slovake. Štu- rovska štirideseta leta 19. stoletja veljajo brez dvoma za odločilno obdobje nastanka slovaškega knjižnega jezika in s tem tudi protičeškega purizma JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 67 8. 05. 2025 14:58:44 68 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 ter obenem praktične divergence. V odnosu do češčine so se divergentne tendence z zmernim protičeškim purizmom še naprej pojavljale (gl. Pallay 2017). Na prelomu 19. in 20. stoletja so bile v jezikoslovnih delih dveh največjih avtoritet tega časa, Jozefa Škultétyja in Samuela Czambela, vo- dilnih osebnosti Slovaške Matice, opazne divergentne tendence. Samuel Czambel in njegova slovaška slovnica Rukoväť spisovnej reči slovenskej iz leta 1902 sta pomenila okrepitev knjižne norme slovaščine. V nasprotju z enoznačno divergentnim odnosom slovaščine do češčine (razen močnega prevzemanja strokovne in znanstvene terminologije) so se družbeni in kul- turni odnosi med Slovaki in Čehi podobno kot pri južnih Slovanih razvijali konvergentno. V prvih letih nastanka samostojne Češkoslovaške in tudi Jugoslavije po prvi svetovni vojni nastanejo za slovaščino in slovenščino drugi časi, sociolingvistična situacija se radikalno spremeni. V odnosu do knjižnega jezika sta v času med vojnama na Slovaškem opazni dve diver- gentni tendenci. Prva je bila nadaljevanje tradicije t. i. martinskega uzusa (Škultéty, Czambel), druga je bila nagibanje k takratni uradni politiki v duhu čehoslovakizma, torej ideje dveh variant enotnega češkoslovaškega jezika.1 Za Češkoslovaško socialistično republiko je bila z izjemo kratkih obdobij odkrite divergence (npr. obdobje praške pomladi) tipična konver- genca z zelo zmernim jezikovnim protičeškim purizmom. 3 Terminološki vidiki jezikovnega kontakta slovaščine in češčine: dvojezičnost ali dvojezikovnost, transfer, interferenca, hibridizacija Najbolj pogost vzrok za terminološko nejasnost je prizadevanje za dodatno širitev ali preciziranje terminov. Prav tako tudi poskus njihove internacio- nalizacije. Posebnost jezikovnega kontakta slovaščine in češčine kot dveh bližnjih sorodnih jezikov in s tem posebna vrsta dvojezičnosti je opazna tudi v jezikoslovni terminologiji. Poleg splošnega, tradicionalnega termina dvojezičnost ali bilingvizem (slš. dvojjazyčnosť, bilingvizmus, angl. bilin- gualism, bilinguality, nem. Zweisprachigkeit, Mehrsprachigkeit, Bilingua- lismus), pri katerem predpona bi- pomeni hkrati multi-, se v jezikoslovnem češkoslovaškem diskurzu od osemdesetih let pojavlja poseben slovaški in 1 O medvojni problematiki jezikovnega purizma in divergentnih tendencah na Slovaškem in v Sloveniji gl. Pallay (2017: 147−149). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 68 8. 05. 2025 14:58:44 69 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino češki termin dvojjazykovosť, dvojjazykovost (dvojezikovnost). Dva samo- stojna knjižna jezika izpolnjujeta po Budovičovi vlogo splošnodružbenega komunikacijskega sredstva ne le v svojem naravnem okolju – v obeh na- rodnih republikah – temveč imata nadnarodno vlogo v federalnih instituci- jah, na televiziji, radiu, v filmu, v dnevnikih, revijah in v oglasih. Za njih je tipična dvojezikovnost, izmenična raba obeh narodnih jezikov pri vseh družbenopolitičnih, kulturnih in športnih prireditvah ali oddajanje infor- macijskih, izobraževalnih, kulturnih in zabavnih programov v češčini ali slovaščini. Dvojezikovnost temelji na zavedni ali nezavedni recepciji od rojstva, zato so opazne tudi generacijske razlike v kompetenci. Za Horec- kega dvojezikovnost predstavlja specifični primer horizontalega bilingviz- ma dveh enakopravnih jezikov ne samo v zasebni, temveč tudi v javni komunikaciji. Za Dolníka ne pomeni dvojezikovnost usvajanje drugega jezika, ampak naravno sposobnost razumevati prvine in strukture kontak- tnega jezika na podlagi kompetence v maternem jeziku, je torej posebna vrsta pasivnega bilingvizma. Specifičnost dvojezikovnosti je dejstvo, da se oba jezika nahajata v receptivnem implikacijskem razmerju, usvajanje maternega jezika implicira razumevanje (recepcijo) drugega jezika. Dolník poskuša termin dvojezikovnost prenesti v nemščino z nemško ustreznico Bilingualismus. Ta termin je po našem mnenju neposrečen, ker v nemščini že obstaja kot sopomenka za Bilinguismus (o recepciji termina dvojezikov- nost gl. Pallay 2005: 73−76). Hibridizacija (in njegov rezultat hibrid) je jezikoslovni termin, ki pomeni prekomeren in nezaveden prenos (transferenco) jezikovnih prvin iz enega jezika v drugi kot posledica kodnega mešanja v obliki križanja jezikov- nih prvin z vseh ravnin. Drugače od termina interferem, ki je brez dodatne negativne konotacije, termin hibrid pomeni nekaj skrajnega, negativnega, nezaželenega, kar opozarja na nezadostno jezikovno kompetenco govorca. Kot tipičen primer ekstralingvalnega hibrida lahko označimo npr. mešani- co nemščine, španščine, slovenščine, slovaščine z angleščino, tak jezikov- ni hibrid kot denglisch, spanglish itn. Takšen hibrid mešanice slovenšči- ne z angleščino predstavlja mladostniški sleng v stavkih kot npr. Sem/sm skenslal/skenslu mesidž od frenda oz. v jezikovnih šalah tipa Sem si kofi tu mač šugeriral, Če bo danes skaj preveč sklaudan, ne bom šel doga vokat itn. T. i. češkoslovaščina je bil jezik državljanov Češkoslovaške, ki je nastal kot posledica intenzivnega mešanja češčine in slovaščine v vsakdanji rabi, zlas- ti govorcev z nižjo stopnjo jezikovne kompetence v maternem in drugem JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 69 8. 05. 2025 14:58:44 70 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 jeziku (sploh za slovaške državljane madžarske narodnosti) oz. intenzivne potrebe po komunikaciji v drugem jeziku iz najrazličnejših razlogov. Naj- pogostejši primer češkoslovaščine je bil prisoten v češkoslovaški vojski in pri delavcih slovaškega porekla v rudnikih severne Moravske v ostravski regiji (Nábělková in Sloboda 2005; Nábělková 2007; Nábělková 2008). Dejavnike interference kot rezultata transference iz češčine v slovaščino lahko razvrstimo v 1. interne jezikovne – bližnja sorodnost kontaktnih je- zikov, jezikovna politika in 2. eksterne zunajjezikovne – jezik množičnih medijev, računalniške tehnike, gospodarski interesi (oglaševanje v slova- ščini s Češke, navodila za uporabo v češčini itn.), izobraževalna in eko- nomska migracija Slovakov na Češko (slovaške t. i. izobraževalne diaspo- re na Češkem, Karlova univerza v Pragi, Masarykova univerza v Brnu, Univerza Palackega v Olomoucu). V interferenci so poleg nujnih spora- zumevalnih razlogov prisotni tudi drugi dejavniki, npr. 1. učinek izrazne ekspresivnosti, kadar prenašamo ekspresivne, nevsakdanje leksikalne in frazeološke prvine, tipične za mladostniški sleng in pogovorni standardni in substandardni jezik, 2. prevajalski učinek – jezikovna napaka pri me- haničnem prevajanju, ki pod določenimi pogoji lahko postane kontaktni neologizem, 3. delovanje besedotvornega, sintaktičnega in semantičnega modela drugega jezika, 4. asimetričnost formalne in semantične struktu- re v leksiki povzroča napetost, tenzijo med sistemi v kontaktu, ki vodi do izravnavanja struktur in do simetričnih vzporednic oblike in pomena (bohemizmi v slovaščini, kot so hodný, špatný, chovať sa, kázeň, topiť) (Buzássyová 1979). 4 Hibridizacija slovaščine v rabi danes, 31 let po osamosvojitvi A: Ty vole, o čom to furt točíš? B: Popravde, aj keď mi to na jednu stranu netrhá žily a v podstate to mám inak na háku, na druhú stranu, hra slovenckého mužstva mi prišla zo začiatku nejakým spôsobom ustráchaná, ale nakoniec ma vcelku dostala. Po dobu prvého polčasu naši nemali gule, neskôr ale hrali prekvapivo v pohode, mali mrte šancí, na lopte boli silnejší, ničmenej kapitán, aj keď ho veľmi nemusím, bol za hrdinu, lebo to nakoniec dal a padlo to tam, takže som s tým celkom v pohode“. Inak, JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 70 8. 05. 2025 14:58:44 71 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino ty brďo, to predĺženie bola fakt haluz, mimo to rozhodca pískal cez čiaru, za mňa brutálne husté. A: Máš v paži, nerieš to už toľko, choď už radšej s bráchom aj s tou Tvojou novou fabčou na dovču do Ľubľane, keď už študuješ tú slo- vinštinu! B: Ok, tak zatím! (fiktivni dialog dveh mladih Slovakov leta 2024) Na podlagi nenehnega spremljanja televizije, medijev in oglaševanja in tudi glede na osebne stike med ljudmi obeh narodov lahko rečemo, da se je stopnja recepcije ohranila, kar je pogojeno z izjemno visoko stopnjo so- rodnosti obeh jezikov. Slovaška v nasprotju s Češko še naprej omogoča od- dajanje velikega števila čeških televizijskih kanalov na Slovaškem. Sedeži mnogih mednarodnih korporacij in podjetij se iz pragmatičnih razlogov (splošne razumljivosti češčine na Slovaškem in s tem tudi finančne gospo- darnosti delovanja podjetij) nahajajo na Češkem. Veliko promocijskega, oglaševalskega materiala, tehničnih pripomočkov in literature je natisnje- nega in proizvedenega na Češkem, in sicer v slovaščini, katere kakovost je vprašljiva. Delovna in izobraževalna migracija je več ali manj enosmerna, po splošnih podatkih naj bi na Češkem delalo, študiralo in živelo približno 300.000 državljanov Slovaške, od tega približno 30.000 študentov. Na slovaščino v odnosu do češčine v obdobju po letu 1993 vplivata po našem mnenju dve osnovni nasprotni tendenci: 1. tendenca po krepitvi in kultiviranju knjižne slovaščine kot standardiziranega, državnega, policen- tričnega jezika na Slovaškem v okviru jezikovne politike države, torej di- vergentna tendenca (drugače od pluricentričnega jezika, pri katerem gre za več uradnih standardizacij, kot npr. standardna avstrijska, švicarska in nemška nemščina, ameriška, britanska, avstralska angleščina). Koncept policentričnega jezika vsebuje idejo več geografskih centrov standardi- zacije (prim. s terminom policentrični jezik pri Tivadarju (2022: 83−97)) in 2. tendenca razvoja pogovorne substandardne in standardne slovaščine pod močnim vplivom direktnega kontakta s češkim jezikom, ki je po na- šem mnenju izrecno konvergentna. Z enostavnim opazovanjem govorjene- ga jezika v vsakodnevni živi rabi, v televizijskih oddajah, na diskusijskih forumih treh slovaških dnevnikov Pravda, Sme in Hospodárske noviny v obdobju približno zadnjih petih let ugotavljamo, da se današnja slova- ščina v rabi vedno bolj približuje splošni (češ. obecni) češčini in to ne samo na leksikalni ravni. Veliko izjav v slovaščini se začenja z uvajalnim JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 71 8. 05. 2025 14:58:44 72 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 sredstvom Ako by povedali bratia Česi/Ako vravia Česi, ki mu sledi citatni ali izoliran izraz iz češčine, ali obratno, nekaterim izjavam sledi na koncu citat iz kultnih čeških filmov. Fiktivni dialog na začetku tega prispevka je verodostojen primer jezika današnje mlade generacije. Z določeno mero hiperboličnosti predstavlja primer popolnega hibrida, ki se ga najmlajša generacija sploh ne zaveda. Skoraj vsi leksemi, kolokacije in frazemi iz tega dialoga so prevzeti iz današnje češčine, ki ima iz zgoraj navedenih razlogov še vedno velik prestiž na Slovaškem. V naslednjem koraku pre- gledno naštejemo primere transferja, ki je tipičen za obdobje zadnjih tride- setih let obstoja Slovaške. 4.1 Zvočni transfer a) Prilikovanje po zvenečnosti oz. neprilikovanje po pravilih knjižne ali splošne češčine se v slovaškem knjižnem pravorečju pojavlja kot dol- gotrajni problem. V zadnjih desetletjih postaja po našem mnenju to množični pojav. V češčini drugače kot v slovaščini zvočniki m, n, r, l, v, j ne povzročajo zvenečnostne premene glasov, torej ne vplivajo regresivno na asimilacijo predhodnih nezvenečih soglasnikov, npr. v besednih zvezah slš. to nemyslíš vážne / češ. to nemyslíš vážně, bu- deš mať / budeš mít, s mamou / s mámou, s našimi / s našimi, s jeho sestrou / s jeho sestrou, s lekárom / s lékařem, s Vierou / s Věrou, se v slovaščini/češčini izgovori kot [to ňemislíž‿vážňe / to nemislíš vážňe, buďež‿mať / budeš mít, z‿mamou / s mámou, z‿našimi / s našimi, z‿jeho‿sestrou / s jeho sestrou, z‿lekárom / s lékařem, z‿vi- erou / s Věrou]. V slovaščini je lahko posledica črkovnega branja (slš. písmenkové čítanie) ali pa interferenca iz češčine, kar se nam glede na primarnost govorjenja zdi bolj verjetno. V diskusijskih forumih se vedno pogosteje pojavlja pisanje kar z asimiliranimi oblikami (po principu slš. píš ako počuješ!, srb. piši, kao što govoriš), npr. z bra- tom, zo sestrou itn., kar je posledica nezadostne jezikovne kompeten- ce, je torej intralingvalna hibridizacija slovaščine. b) Trdi glasovni začetek (slš. tvrdý oz. ostrý hlasový začiatok) in raz (slš./ češ. ráz, v transkripciji se zapisuje z znakom [ˀ]), grlni zapornik v češ- čini, sta vedno bolj prisotna pri slovaških voditeljih in napovedovalcih zasebnih televizijskih in radijskih kanalov. Posledica raza je napačna premena po zvenečnosti in skupaj s trdim glasovnim začetkom velja za JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 72 8. 05. 2025 14:58:44 73 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino resno izgovorno napako v obliki segmentirane, nepovezane artikulacije knjižne slovaščine, ki je − drugače kot v češčini − povezana (slš. splý- vavá). Poleg substandarne izgovorjave v rabi se vedno bolj pojavlja pri najmlajši in srednji generaciji napovedovalcev zlasti pri dramatičnem branju bulvarnih poročil (pogej primere napačne premene po zveneč- nosti v točki a)). c) Afektirana, dvoustnična izgovorjava mehkih soglasnikov š, ž, č, dž z vidno našobljenimi in napetimi ustnicami – pojav v splošni (češ. obecni) češčini, potrjen z lastnimi opažanjitudi že pri govorcih mlaj- še generacije, zlasti profesionalcev, vendar tudi ženskih govork na splošno. d) Izredno trda izgovorjava soglasnika l, ki ga lahko za lažje razume- vanje pojmujemo neterminološko kot balkanski l – pojav opažen tudi v češčini in slovaščini. Lahko da gre za transfer iz (ameriške) angleščine. Prisoten je pri govorcih najmlajše in mlade generacije, ki tekoče govorijo angleško in so hkrati odrasli ob čeških, angleških televizijskih kanalih z risanimi filmi v češčini, in je lahko posredovan v slovaščino preko češčine. e) Alternacija fonemov s, š, z, ž v soglasniškem sklopu ali na morfemski meji po soglasniku n c/ts, č, Ʒ (dz) in ǯ (dž) npr. v besedah Banská Bystrica [bancká/bantská bistrica], Pezinská baba [pezincká baba/ pezintská baba], ukrajinská kríza [ukrajincká kríza/ukrajintská krí- za], Partizánske [Partizáncke/partizántske], stenšovať sa [sťenčova>- ca], idem von s Tebou [iďem von‿c‿ťebou / von‿ts‿ťebou], manžel [manǯel], manžeta [manǯeta], von z mesta [von‿ Ʒ‿mesta], benzín [benƷín] itn. Gre za močno neknjižno govorno tendenco kot posledi- ca prenosa iz splošne (češ. obecne, neknjižne) češčine. Zvočni transfer predstavlja najresnejši tip negativnega prenosa, ker nepos- redno vpliva na primarno govorjeno sporazumevanje in celoten nivo kultu- re govora. Artikulacijska baza, izgovorjava adolescentov in mlade genera- cije, če uporabimo hiperbolo, postopoma vedno bolj spominja na izgovar- javo rojenega Čeha, ki govori slovaško z nezgrešljivim češkim naglasom. Ta tendenca je že epizodično opazna pri nekaterih otroških igralcih pri sinhronizaciji (češ. in slš. dabing) tujejezičnih filmov. Ogromno vlogo na JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 73 8. 05. 2025 14:58:44 74 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 razvoj otroškega govora ima spremljanje televizijskih oddaj, v slovaškem primeru predvsem kanala Cartoon Network v češčini. Drugi primeri percep- cije govora slovaško govorečih Čehov z močnim češkim naglasom na tele- viziji je pravorečno zelo slaba slovaščina oglasov agencij s Češke, v katerih govorijo na Češkem živeči Slovaki ali Čehi, ki govorijo po slovaško, npr. zelena reklamna figura vesoljca Alzaka podjetja Alza (nastopa znan češki igralec Bohdan Tůma, oglas se predvaja na televiziji že od leta 2007).2 4.2 Morfološki transfer 4.2.1 Sklanjanje toponimov, lastnih imen Ena najpogostejših interferenc na morfološki ravni je napačno sklanjanje lastnih imen, toponimov. Vzrok za takšno interferenco je drugačen slov- nični spol zlasti manj pogostih čeških in tujih toponimov. Posebej je za- nimivo, da celo toponim Ljubljana, v češčini Lublaň (ženski sklanjatveni vzorec dlaň), v slovaščini Ľubľana (ženski sklanjatveni vzorec žena), og- romno število Slovakov sklanja popolnoma nepravilno po češko po vzorcu dlaň, ki obstaja tudi v slovaščini, npr. v rod. ed. idem do Ľublane/Ľubľane/ Lublane [iďem‿do‿ľublaňe/ľubľaňe/lublaňe] namesto idem do Ľubľany [iďem‿do‿ľubľani], v mestniku ednine bol som v Lublaňi/Lubľani/Ľubľa- ni [bol ‿som‿v‿lublaňi/lubľani/ľubľaňi] namesto pravilnega bol som v Ľubľane [bol‿som‿v‿ľubľaňe]. Te nepravilne oblike so bile dolgo celo na uradnem telefonskem odzivniku Veleposlaništva Republike Slovaške v Ljubljani. Analogni primeri so do Telče (češ. Telč ženski spol) namesto do Telča (slš. Telč moški spol po zgledu besede stroj), do Aše namesto do Ašu, do Pirane, v Pirani (nepravilno tudi v češčini, najverjetneje analogija z Lublaň – Piraň oz. mogoče celo iz piraňa (v pomenu ribe piranje) na- mesto pravilno do Piranu, v Pirane, do Olomouce namesto do Olomouca, do Kroměříže/Kroměríže namesto do Kroměříža itn. Samostalniki, lastna imena moškega spola, ki se končajo s samoglasnikom -a, npr. Kuleba, Kara-Murza, veliko uradnih dnevnikov sklanja po češkem vzorcu žena v rodilniku nepravilno kot Kuleby, Kara-Murzy itn. namesto Kulebu, Kara- -Murzu (po vzorcu hrdina), v orodniku s Kulebou, Kara-Murzou namesto s Kulebom, s Kara-Murzom. Tukaj gre najverjetneje za mehanično preva- janje iz virov čeških tiskovnih agencij. 2 Gl. https://zpravy.aktualne.cz. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 74 8. 05. 2025 14:58:44 75 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino 4.2.2 Spol samostalnikov Najpogostejši primeri napačne rabe spolov samostalnikov so to téma na- mesto tá téma, tá kúpeľ namesto ten kúpeľ, tá Piraň namesto ten Piran − kot tudi vsi zgoraj navedeni toponimi češkega ali tujega porekla. 4.2.3 Vezava pridevnikov, predlogov, glagolov Med sodobnimi primeri napačne vezave pridevnikov, glagolov, predlogov pod vplivom češčine lahko naštejemo naslednje, tipične zlasti v obdob- ju zadnjih dvajsetih ali tridesetih let: byť silný na lopte/puku namesto byť silný v hre s loptou/pukom, sťažovať si namesto sťažovať sa, dosiahnuť niečoho (češ. rodilnik) namesto dosiahnuť niečo (tožilnik), po niekom ni- ečo chcieť namesto od niekoho niečo chcieť, mimo to/toho namesto okrem toho, mimo triedu (v prostorskem pomenu, v češ. tožilnik) namesto mimo triedy (slš. rodilnik), (niečo už je) cez čiaru (češ. přes čaru, tožilnik) na- mesto za čiarou (orodnik), cez 50 rokov (češ. přes 50 let) namesto viac ako 50 rokov, po dobu 27 dní nam. 27 dní, za mňa namesto čo sa týka mňa/pre mňa, je mi/bolo mi dvadsať namesto mám 20 (rokov). 4.3 Besedotvorni transfer V primeru transferja, ki ga navajamo pod 4.1, gre za (tudi v knjižni češčini) neknjižno izgovarjavo soglasnika s kot c oz. ts v priponah -ský, ki sledi- jo soglasniku n. Ta je del besedotvorne pridevniške pripone -ský, ki se v sodobni rabi pod vplivom splošne češčine vedno pogosteje izgovarja kot -cký ali -tský. Lahko bi šlo tudi za zamenjavo z ustaljeno slovaško pripo- no -cký, ki je prisotna pri nekaterih drugih pridevnikih, kot npr. turecký, anglický, mexický itn. Ker vzporedno analogno alternira tudi š v č, ž v dž, z v dz, npr. tenší – tenčí, manžel – mandžel, benzín – bendzín, menimo, da gre v tem primeru bolj za zvočni transfer in ne za sistemsko besedotvor- no razvejanost. Enoznačno besedotvorni hibrid iz češčine pomeni napačno samostalniško tvorjenje imen za jezike, kot npr. slovinština, chorvátština, srbština, švédština itn. namesto pravilnih oblik slovinčina, chorváčtina, srbčina, švédčina. Tudi v tem primeru obstaja slovaška variantna pripona -ština npr. v samostalnikih ruština, laosština. Ta pripona je bistveno manj produktivna. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 75 8. 05. 2025 14:58:44 76 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 4.4 Skladenjski transfer Skladenjski transfer je prisoten v vsakdanji rabi v stavčnih citatih iz kultnih čeških filmov od osemdesetih let, kot so npr. trilogija komedij Slunce, seno, jahody (1983, režiser Zdeněk Troška) Slunce, seno a pár facek (1989, rež- iser Zdeněk Troška), Slunce, seno, erotika (1991, režiser Zdeněk Troška), Dědictví aneb kurvahošigutntag (1992, Věra Chytilová), Pelíšky (1999, Jan Hřebejk), Černí baroni (1992, Zdeněk Sirový), Tankový prapor (1991, Vít Olmer), Vesničko má, středisková (1985, Jiří Menzel) idr. Ponavadi stojijo na koncu izjav kot poanta prej povedanega, večinoma kot humorna dopolnitev, npr. v primeru nestrinjanja in ogorčenosti, če nam nekaj ni všeč, dodamo izjavo iz filma Jdu blejt, velebnosti (sln. Grem bruhat, pre- častiti; Slunce, seno, erotika, 1991), v primeru komentiranja politike ali agresivnega dogajanja Už se perou, už si čumáky rozbijou (sln. Se že pre- tepajo, si že surle razbijajo; Slunce, seno a pár facek, 1989), v primeru, ko vprašamo po smislu prej povedanega, tudi v znak nestrinjanja, ogorčenosti A komu tím prospějete? (sln. Komu boste s tem koristili?; Pelíšky, 1999), v primeru škodoželjnosti Kde jenom udělali soudruzi z NDR chybu? (sln. Le kje so tovariši iz NDR naredili napako?; Pelíšky, 1999), v primeru postav- ljanja kakršnegakoli vprašanja Kontrolní otázka, soudruzi (sln. Kontrolno vprašanje, tovariši; Černí baroni, 1992), v primeru, ko nekdo tvega To neděláš dobře s tou sirkou, Jaromíre (sln. S to vžigalico, Jaromír, ne delaš prav; Vesničko má středisková, 1985) itn. Postali so torej stavčni frazemi v humorni vlogi kot znani citati oziroma krilatice. 4.5 Leksikalni transfer Skoraj vsi v sodobni rabi novi leksemi in frazemi zadnjih tridesetih let, bodisi neologizmi bodisi okazionalizmi, prihajajo iz češčine: tunelovať, tunel, haluz, brutálny, byť za, môcť, nemusieť, príde mi to, dostalo ma to, riešiť niečo, ustáť niečo, byť šumafuk, v pohode, v klídku, ty vole, holka, plavný, doznať premeny/premenu, predčiť, popravde, ničmenej, úprimne, opomenúť, tak zatím (pogovorno v kalku Tak zatiaľ, izvorno verjetno iz angl. so long), byť silný na lopte, puku, smekať, prefláknutý, bručať, čučať, zavrieť niekoho až sčerná, mať gule, fracek, drobátko, prekvapivý (names- to pravilnega prekvapujúci), nána, mať v paži, to mi netrhá žily, mám to na háku, o čom točíš, zabudni, mrte (niečoho), mlžiť, šidiť, prásknuť do niečoho, itn. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 76 8. 05. 2025 14:58:44 77 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino 4.6 Leksikalnosemantični transfer Pomožna naklonska glagola môcť (moči) samo v pozitivni obliki to môžem in musieť (morati) v zanikani obliki to nemusím pridobivata kot v češčini popolnoma nov pomen polnopomenskega glagola mať rád (sln. samo po- zitivno imeti rad) oz. nemať rád/nepáčiť sa (zanikano sln. ne marati, ne imeti rad, ne ljubiti). Glagol dať (sln. dati) pridobiva nov pomen zvládnuť (sln. zmoči), npr. dal som to, to nedáš (sln. zmogel sem, tega ne zmoreš) itn. Glagol dostať (sln. dobiti) pridobiva nov pomen prekvapiť (sln. preseneti- ti), npr. dostalo ma to (sln. to me je presenetilo) itn. Glagol točiť o niečom (sln. vrteti) pomeni govoriti, kot bi se vrtel v krogu, veliko govoriti z namenom prepričati, v kontekstu o čom to točíš? v pome- nu nestrinjanja sogovorca s povedanim ali nerazumevanja. 4.7 Prevajanje iz češčine kot vir hibridov Eden izmed virov negativnega transferja so nekakovostni prevodi iz če- ščine (o terminih hibridizacija, hibrid gl. razdelek 3). Veliko število znan- stvenih, oglaševalskih, promocijskih besedil predstavljajo prevodi iz če- ščine. Jezikovni hibridi v takih prevodih nastajajo bodisi zaradi nepazlji- vosti bodisi zaradi nezadostne jezikovne kompetence prevajalcev. Nekaj primerov: kakovost oglasnih besedil znanega češkega prodajalca rabljenih avtomobilov na slovaških spletnih straneh je na splošno zelo nizka, npr. v opisu avtomobilov včasih po principu copy paste prenašajo cele dele bese- dila v češčini: pogosto beremo, da ima avtomobil elektrická okna names- to elektrické okná ipd.; na uradni strani zunanjega ministrstva Republike Slovaške z dne 10. 3. 2021 glede stanja na slovenskih mejnih prehodih najdemo besedilo, ki je najverjetneje prevod podobnega češkega besedila: Vláda stanovila dve kategórie hraničných priechodov: A a B • hraniční priechody A s Talianskom: Vrtojba, Fernetiči a Škofije • hraniční priechody A s Rakúskom: Karavanke, Ljubelj, Šentilj (ďaľnica), Gornja Radgona, Gederovci, • hraniční priechody A s Maďarskom: Dolga vas a Pince (diaľnica). • Hraničné priechody typu B: ... Súčasne platí pre osoby, ktoré spa- dajú pod výnimky pri prechodu hranice. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 77 8. 05. 2025 14:58:44 78 Jozef Pallay | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 65–79 Namesto pravilnih pridevnikov hraničné priechody najdemo iz češčine hraniční priechody, prvi triji pridevniki so v češčini, zadnji pa v slovašči- ni. Podobno je v besedni zvezi v mestniku ednine pri prechodu hranice (češčina) namesto pri prechode hranice. 5 Sklep Kljub razpadu skupne države in nastanku nove sociolingvistične situacije, v kateri sta češčina in slovaščina dva popolnoma samostojna policentrična jezika in kljub formalnemu izginotju grožnje češčine in njenega vpliva na slovaščino, se zdi razvoj slovaščine v vsakdanji rabi paradoksalno jezikov- no konvergenten. Vzrok za to je še bolj okrepljena asimetrija vzajemnih stikov in odnosov, kakršno predstavljajo interesi globalnega gospodarstva ter izobraževalna in delovna migracija Slovakov na Češko. Zaradi neob- stajanja slovaških televizijskih kanalov in oddaj na Češkem rahlo upada re- cepcija slovaščine med najmlajšo češko generacijo. V odnosu do slovašči- ne češčina že nekaj stoletij izpolnjuje diferenciacijsko vlogo, za nekatere sodobne puriste trenutno do določene mere destruktivno in destabilizirajo- čo. Po približno tridesetih letih samostojnega razvoja Slovaške je hibridi- zacija slovaščine v rabi očitna. Nespregledljivo in zanimivo je, da češčina posega tudi že na zvočno ravnino slovaščine. Izgovarjava najmlajše gene- racije najstnikov in dvajsetletnikov v segmentalnem in suprasegmental- nem zvočnem sistemu epizodično spominja na Čeha, ki govori slovaško s tipičnim češkim naglasom. Gre za samokolonizacijo slovaščine? Literatura Buzássyová, K. (1979). Interferencie s češtinou a jej príčiny. Slovenská reč, 44(2), 65−71. Dolník, J. (2010). Teória spisovného jazyka so zreteľom na spisovnú slovenčinu. VEDA. Lipowski, J. (2005). Konvergence a divergence češtiny a slovenštiny v českoslo- venském státě. Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego. Nábělková, M. (2007). Closely Related Languages in Contact: Czech, Slovak, „Czechoslovak“. International Journal of the Sociology of Language, 2007(183), 53–73. https://doi.org/10.1515/IJSL.2007.004 JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 78 8. 05. 2025 14:58:44 79 Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino Nábělková, M. (2008). Slovenčina a čeština v kontakte: Pokračovanie príbehu. VEDA, vydavateľstvo SAV, Jazykovedný ústav Ľ. Štúra SAV, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy v Praze. Nábělková, M. in Sloboda, M. (2005). „Aj ja som išiel do sveta a donášel jsem své lásce najkrajšie kvety...“: Podoby bilingválneho diskurzu a „českoslovenčina“. V J. Štefánik (ur.), Individuálny a spoločenský bilingvizmus (str. 51−65). Univerzita Komenského, Gramma. Ondruš, Š. in Sabol, J. (1984). Úvod do štúdia jazykov. Slovenské pedagogické nakladateľstvo. Pallay, J. (2005). K terminológii bilingvizmu: dvojjazykovosť v slovenskej jazykovede. V J. Štefánik (ur.), Individuálny a spoločenský bilingvizmus (str. 73−76). Univerzita Komenského Bratislava. Pallay, J. (2017). Slovinsko-slovenské paralely jazykového purizmu. V Š. Sevšek Šramel in J. Pallay (ur.), Sedemdeset let slovakistike v Ljubljani: Posvečeno An- dreju Rozmanu (str. 141−152). Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ramovš, F. (1936). Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Akademska založba. Tivadar, H. (2022). Policentrični razvoj slovenskega jezika in njegov vpliv na oblikovanje govorne norme. V G. Nikolovski (ur.), Slavistična prepletanja 1 (str. 83–97). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Cankarjeva založba. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 79 8. 05. 2025 14:58:44