Visok jubilej Sindikalnega pihalnega orkestra Titovih zavodov Litostroj
Za 30 let-kovinarski capriccio
Verjetno ni med nami Siškarja, ki ne pozna litostrojskih godbenikov, saj med nami delu-jejo že polnih 30 let. Bolj znani so nam starejši člani te godbe, ki jih srečujemo na naših uli-cah že vrsto let, saj živijo skupaj z nami. Pred leti so bili ravno taki mladeniči kot jih sedaj v tako velikem številu vidimo igrati skupaf z njimi. Tudi mladi godbeniki so dokazali, da ima tudi godba na pihala svojo privlačnost, saj njihov program obsega od obveznih koračnic, borbenih napevov in narodnih pesmi do sim-fonij  in  sodobnih  sklad.
Priznana vsestranska aktivnost tega pihal-nega orkestra, ki ga je 27 let vodil dirigenl Leander Pegan in zadnja tri leta Blagoje Ilič. se kaže v njegovih javnih nastopih, ki jih im.i več kot šestdeset na leto, tako na različnih tek-movanjih, revijah, manifestacijah v naši občini, mestu Ljubljani, republiki, pa tudi izven meja naše domovine. Za svoje delo in dosežene re-zultate so litostrojski godbeniki prejeli vrsto priznanj, diplom in plaket, med katerimi jim je najdražja tista, ki so jo prejeli ob proslavi 15. obletnice bitke na Sutjeski za osvojeno pr-vo njesto med amaterskimi pihalnimi orkestvi, kjer jih je poslušal tudi maršal Tito.
Delavci Litostroja so svojemu orkestru vetl-no stali ob strani, saj jih imajo za nepogrešlji-vo sestavino svojega proizvodnega procesa in je ta orkester za njih postal organska sesta-vina njih samih. Za vse delavce Litostroja je bistveno, da ustvarjajo in uresničujejo takšno kullurne programe, če govorimo o njihovi kul-turni politiki izven same proizvodnje, ki zado-voljuje njihove interese in potrebe.
Predsednik IO litostrojske godbe Ivan Sa-bol nam je o tem visokem jubileju med drugim povedal: »Trideseta obletnica ustanovitve na-šega orkestra sovpada s tridesetletnico uveljav-ljanja delavskega samoupravljanja v delovni organizaciji Titovih zavodov Litostroj kot te-meljne prvine razvoja socialistične samouprav-ne demokracije. Ustanovljen je bil na pobudo takratnega Krajevnega sveta sindikatov mesta Ljubljane, sestavljali pa so ga učenci kovinar-sice šole Litostroj. Z vztrajnim in ustvarjalnim delom se je iz leta v leto razvijal v homogen kolektiv amaterskih ustvarjalcev — entuzi-aslov, polnih ljubezni do tovrstnega kulturnega udejstvovanja. Z marljivostjo in vajami ter de-lora dirigenta pa so tako napredovali, da so imeli ob praznovanju 1. maja leta 1950 svoj prvi nastop.
Na podlagi uresničevanja razvojnih ciljev orkestra in ob sedanjih spoznanjih odpiramo pogled v naprej, v novo srednjeročno obdobje razvoja orkestra z novimi instrumenti in no-vimi skladbami. Menim, da moramo na pod-ročju kulturne ustvarjalnosti dograjevati še mnoga   nedorečena  vprašanja,   zato  jo  je  turli
težko planirati, toda delavci Litostroja bomo začrtali svoje cilje. Litostrojčani sprejemamo kulturne dosežke pihalnega orkestra kot sesta-vino svojega dela in življenja, zato ludi ne-nehno  dograjujemo  vsebino.«
Veliki prijatelj litostrojske godbe, dirigent ljubljanskega vojaškega orkestra in znan skla-datelj Ladislav Leško je napisal pred leti za Htostrojce preljubljeno skladbo »Litostrojska« brez katere ne mine nobena njihova priredi-tev. Posebej za 30. obletnico ustanovitvi te god-be pa je napisal »Kovinarski capriccio«, ki je bil prvič izveden na svečani proslavi našega jubilanta.
Sindikalni pihalni orkester TZ Litostroj je med oslalimi visokimi priznanji prejel lela 1978 plaketo Skupščine občine Ljubljana-Šiška za področje kulture, za svoj jubilej pa so pre-jeli najvišje priznanje sindikata Litostroj ¦--zlato plaketo.
Tudi naše uredništvo se pridružuje šlevilnim čestitkam!
Mario L. Vilhar