Fran Roš:
Gledališče.
Hej, igrajmo gledalisče! Volk požrešni naj bo Janko, on pohrusta naj otroke: Jožeta, Iuanko, Anko.
Jaz bom Daša skrbna mati.
Sit bo smrčal volk kosmati,
s pipcem pojdem hrabro nadenj —
ni se treba vam nič bati!
Žioi skočite otroci spod klopi kot iz trebuha. To bo soidenje veselo in bo konec požeruha!
Ko bo Dse io doigrano, tudi volka obudimo, naj še on vesel bo z nami, ž njim se v krogu zavriimo.
118