N&TNINA plačana v gotovini I Leto XIII. Štev. 266 TELEFON UREDNIŠTVA: 26—Sl OPRAVE* 2S—67 In »-J« POSLOVALNICA CELJE Preleroova 3. POSTNI ČEKOVNI SACON 11.409 Nemška akcija z magnefičnimi minami angleških in drugih vesteh so Nemci izpustili na odprta morfa magnetične plavajoče mine — V zadniih 48 urah je postalo žrtev teh min celo število trgovskih in prometnih ladij, med njimi tudi naš parnik „Carica IVSiisca66 Sovjetsko-nemška blokada Finske? Novo nemško pomorsko orožje naglo . LONDON, 20. nov. Exchange Telegraph. Tekom zadnjih dni se *®oze potopitve zavezniških in zlasti nevtralnih trgovskih in prometnih ladij, ki 2eyaio na plavajoče mine. Kakor se da sklepati iz dosedanjih ugotovitev, pri 91 "e gre za mine, ki so se po naključju odtrgale in plavajo po odprtih morjih, za mine, ki So jih Nemci na ta morja nalašč izpustili. Te mine so končane na poseben način in opremljene z magneti. Preiskava, ki so jo uvedli Jvanci ob priliki potopitve njihove ladje »Canada«, je to ugotovila na skoraj ne-Joumen način. To je potrdil v svoji izjavi tudi kapitan ladje Knudsen. Verjet-Lie> da so tudi potopitve ostalih ladij povzročile magnetične mine, ki jih par-S? Plačujejo k sebi, kadar zaidejo v njihovo bližino in potem ob dotiku ta-01 kodirajo. Katastrofa holandskega parnika nov, 150 je Holandcev, ostali so Nemci, Španci, Norvežani, Švicarji in Kolumbijci. Trdijo, da je bilo na parniku 400 ljudi, točno število pa še ni ugotovljeno. AMSTERDAM, 20. nov. Doslej še ni znana usoda 100 potnikov s potopljenega holandskega parnika »Simon Boli-var«. LONDON, 19. nov. Reuter. Število žrtev potopljenega parnika »Simon Boli-var« znaša nekaj nad 100, torej manje kakor se je prvotno mislilo. Med žrtvami je 44 Angležev. Holandski poslanik je obiskal rešence v neki londonski bolnišnici. BERLIN, 19. nov. DNB javlja, da se »Simon Bolivar« gotovo ni potopil na nemški mini. »Volkischer Beobachter« pravi, da je za potopitev odgovoren angleški mornariški minister Churchill. 840n°?D°N, 20. nov. Reuter. Holandski |jVar °nski potniški parnik »Simon Bo-^ v noči od sobote na nedeljo bli-minn-8,eške obale naletel na plavajočo st™ n ^ potopil. Je to največja kata-Na ladji je bilo strof potopil bijZl) °d začetka vojne, ^ok- Rešenči so pripovedovali o straš 400 potnikov, mnogo žensk in Udorih, ki so se odigravali med po-3a«jem. Po prvih poročHih je bilo 90 ^ in 100 ljudi ranjenih. Ladja je od-iz Amsterdama v petek ob 22. in (J^tev »Bolivarja« predstavlja po ka-»Athenie« novo hudo kršitev j^Jfodnega pomorskega prava. tttj^^ON. 20. nov. Reuter. Londonski J^nikov »Simona Bolivarja« javlja U>. q.^ osebi, ki so preživele katastro-dotiu feh so jih 192 namestili v Lon-ri&J,0ftale pa v okoliških mestih. Med 01 ie tudi 48 angleških državlja- Enaka usoda pet drugih iadij *»?, ■ 20' novembra. Reuter. Po i« J"J,h «z Londona so se snoči potopile le. <;adie> ki so naletele na nemške mi-»&ord. to švedska 1586-tonska ladja »filgi,jeson« angleški 2492-tonski parnik ^ia CrHulI<< in 5857-tonska italijanska Pile razia«. Vse tri ladje so se potoki oiA Vz*10c*n' obali Anglije in pod isti-^arir !ni kakor »Simon Bolivar« in "ane!f Milica«. »Gracia«, ki je naletela KeJlj S u m'no set*em ni*ij vzhodno od an-liitai, n ’ sc ie pogreznila v nekaj mi-D'. ®t ljudi se je utopilo, dve ladji ^vai '• _na P°m°č in rešili 30 oseb. \ -ja je ubila pet ljudi. Na '"'če sta takoj prihiteli dve ladji lomce je rešila neka jadrnica, potem ko so se tri ure borili z valovi. Z italijanske ladje »Grazie« se je izkrcalo v pristanu na jugovzhodu Anglije 15 brodolomcev. Usoda nadaljnjih 16 oseb ni znana, nadejajo se pa, da jih je rešila neka druga ladja. Tudi naš parnik »Carica Milica" žrtev mine LONDON, 20. nov. Avala. Jugoslovanski parnik »Carica Milica« s 6000 tonami je naletel v bližini vzhodne angleške obale na mino in se potopil. PARIZ, 20. nov. Havas. Po poročilih iz Helsinkov je priplulo v Finski zaliv več nemških podmornic in vojnih ladij. Kakor se izve, so poslali Nemci tja svoje bojne ladje zato, da bi pomagali sovjetski mornarici blokirati Finsko, ker noče sprejeti sovjetskih zahtev. RIGA. 20. nov. Stefani. Po vesteh »z Helsinkov bo finski parlament razpravljal in sklepal o finsko-sovjetskem spora v tajni seji. S finske strani se še vedno naglaša, da pogajanja s sovjetsko Rusijo niso dokončno prekinjena. Napet položaj v Podkarpatski Rusiji dijaki neke šole skupaj s profesorjem čez BRATISLAVA, 20. nov. Slovak Press. Prešovska »Slovenska sloboda« javlja iz Podkarpatske Rusije, da postaja tam prebivalstvo vedno bolj nemirno. Po prvih izvidniških četah, ki so zasedle Karpate, so poslali Rusi na mejo več pehotnih in motoriziranih divizij. Prebivalstvo ukrajinskih občin, ki čuti v bližini ruske čete, postaja vsak dan nemirnejše. Iz obmejnih krajev je pobegnilo že mnogo Ukrajincev na rusko stran. Pred dnevi so pobegnili Karpate. Več dijakov in pobegli profesor so govorili nato v lvovskem radiu. Obvestili so med drugim svojce, naj se ne brigajo zanje, češ, da se jim dobro godi, doma pa naj mirno čakajo na zgodovinske dneve, ki prihajajo. Madžari so zaprli že več ukrajinskih odličnikov, toda na-mestu strahu so" želi med prebivalstvom še večji odpor. Prodaja ladij med Rusijo in Nemčijo TOKIO, 20. nov. Stefani. Rimski dopisnik glavnega tokijskega lista »Niši Niši« poroča, da so med Nemčijo in Rusijo tajna pogajanja o prodaji 20 ruskih podmornic Nemčiji. PARIZ, 20. nov. Havas. »Temps« piše, da bosta francoska in angleška mornarica smatrali za sovražno vsako nemško trgovsko ladj'o, ki bi plula pod rusko zastavo. To opozorilo je bilo izdano po skandinavskih vesteh, da misli Rusija kupiti od Nemčije njeno trgovsko mornarico. Kot prvi nakup naj bi Nemčija dala Rusiji za 20 milijonov dolarjev trgovskih ladij, med njimi tudi veteparnik »Bremen«, Rusija pa jih bo plačala z vojnim in drugim materialom. Topniška aktivnost na fronti PARIZ, 20. nov. Havas. Sinočnje poročilo s fronte se glasi: Miren dan. Aktivnost topništva. PARIZ, 19. novembra. Poročilo od davi pravi: »Nič važnega v teku noči«. AMSTERDAM, 19. nov. Nedcorr. Neki nemški hidroplan je letel nad holandskim morjem. Obstreljevalo ga je holandsko topništvo. Ko se mu je približalo holandsko letalo, je nemško letalo začelo streljali nanj, nakar je izginilo. BERLIN, 20. nov. DNB. V sredo neke ulice v Bazlu v švidi sta padli včeraj dve granati. Ena je eksplodirala in nevarno ranila dva pasanta. Strokovnjaki so ugotovili, da granati nista bili nemški, (švi- carsko mesto Bazel leži on koncu obeh utrdbrnih črt, Maginotove in Siegfriedove, in sicer tako, da se prav lahko zgodi, da pade vanj kak izstrelek bodisi s francoske ali nemške strani. O. ur.) EDEN O MAGINOTOVI ČRTI LONDON, 20. nov. Reuter. Minister Eden je po radiu govoril Francozom ter dejal, da je Francija z Maginotovo črto rešila civilizacijo. MAURICE RENARD UMRL ROCHEFORT, 20. nov. Havas. Znani francoski romancier Maurice Renard, bivši podpredsednik francoskega združenja književnikov, je umrl. Eksp|( ' roi esree *ltij g ~9 °seb. Z obale je prihitel reše-^iku 'p rešenci so rajše ostali na Petnajst ljudi so spravili na ju->0 «° obalo Anglije. Našli so tudi !; 'ja r03 P°sadl l3c^ vzhodne Anglije je stopilo na l1'*. 0s r°do!omcev s parnika »Bories- -0tl H)'1’ ie bil° teže ranienih’ arjev se je pa utopilo. Brodo- Dan vremenskih in prometnih nesreč Včerajšnja nedelja ie terjala pri vremenskih in prometnih nesrečah v Belgiji, Nemčiji, Angliji, Franciji, Španiji, Ameriki in Avstraliji več človeških žrtev BRUSELJ, 20. nov. Včeraj je divjalo nad vso Belgijo veliko neurje. V bruseljskem parku je vihar rul drevesa s koreninami vred. Po pristaniščih so se manjše ladje in barke odtrgale od obale. Telefonske in brzojavne zveze so bile nekaj časa prekinjene. Popoldne sta pa trčila nedaleč od vasi Stenberg dva tramvaja. Pri tem je bilo 10 ljudi ranje-nih. BRUSELJ, 20. nov. Reuter. Morje je vrglo na belgijske obale več min. Nekatere so ob tej priliki eksplodirale :n povzročile precejšnjo škodo. BERLIN, 20. nov. Pri Spandauu se je dogodila velika železniška nesreča. Br-zovlak, ki vozi na progi Berlin—Hamburg, je trčil v osebni vlak. En vagon se je prevrnil, eden pa se je vnel. Pri tem je bilo 9 potnikov mrtvih, 20 ranjenih. LONDON, 20. nov. Neki avtobus se je včeraj zaletel v ograjo nekega mostu. 30 ljudi je ranjenih. PARIZ, 20. nov. V rudniku pri Liegeu se je pokvarilo dvigalo, dva rudarja ubilo, štiri pa ranilo. AMSTERDAM, 20. nov. Stefani. V velikem neurju, ki je razsajalo nad deželo, je našlo smrt pet ljudi. Materialna škoda je zelo velika. BAYON, 20. nov. Iz doslej še neznanega vzroka je nastala na petrolejski ladji »Movvincle«, ki pripada podružnici panamske transportne družbe Standard Oil Compagnyje v New Jerseju eksplozija, ki je porušila most in laže ranila nekega člana posadke. Petrolej, pripeljan iz Venezuele, je bil že izkrcan in so mornarji samo še čistili rezervoarje. SEVILLA, 20. nov. Tekom noči se je dogodila avtomobilska nesreča, pri kateri je bil nevarno ranjen general FideHo Davilla, ki je bil za časa španske državljanske vojne vojni minister, pozneje pa je prevzel poveljstvo nad seviljskim okrožjem. Nesreča se je dogodila na cesti med Granado in Sevillo. Generalovo stanje se je do danes sicer izboljšalo, je pa še vedno resno. MONTEVIDEO, 20. nov. Stefani. Holandska ladja »Vrendenburg« s tonažo 6419 ton je nasedla na peščino otoka Lo-gosa. Poslali so ji nujno pomoč. SYDNEY, 19. nov. Dve avstralski vojni letali sta trčili skupaj nad letališčem. Šest je mrtvih. ■■m- Maribor, 20. novembra. Poglavitni borec za svobodo in enakopravnost hrvatskega naroda je bil hr vafski kmet. On je v letih centralistične ga pritiska prestal največ gorja ter dal največje junake. Njegov boj je bil v bist vu boj za socialno osvoboditev — ker pa ga je mogel izbojevati le, če je odvrgel prej vse znake narodnega zatiranja — je postal borec za narodno osvoboditev, množični nosilec hrvatskega na rodnega boja. Ideološka spoznanja ter organizacijo, orožje za boj, je dobil hrvatski kmet za bratov Radičev in njunih sodelavcev. Njegovo politično vodstvo je postalo tudi vodstvo vsega naroda v boju za enakopravnost. Pridružile so se mu radi skupnega odpora vse plasti naroda, izven tega okrilja so ostali samo ozki fevdalni in meščansko reakcionarni elementi, ki so videli nevarnost v socialnih zahtevah kmetskih množic. Tudi delavstvo je i>o ogromni večini podpiralo kmetsko gibanje v boju za narodno svobodo. Težnjo hrvatskifa množic po svobodi in enakopravnosti v nacionalnem otziru realizirane v banovini Hrvatski. Pot, ki jo bodo izbrale hrvatske kmetske množice za dosego svojih socialnih ciljev pa bo važna tudi za socialne boje slovenskih m srbskih množic. Pogoj, da bomo ta prizadevanja lahko pravilno razumeli je poznavanje socialne strukture Hrvatske. Hrvatska je tipično maloposestniška dežela. 97—99% vseh kmetskih posesti nima večjega obsega kot 20 ha. Taka posestva tvorijo 75—84% površine. Veleposestva tvorijo 6.5 do 13% zemlje. Posesti izpod 2 ha je bilo 1. 1931. v bivši savski banovini 37,3%, v primorski 58,8% (1. in 2. mesto v državi); od 2—5 ha posestev je bilo v savski b. 38.7 (4. v državi) %, v primorski b.27,7°/o. Posesti od 5—20 ha je tvorilo v savski b. 23.2%, v primorski pa 12,3% vseh posestev. Odstotek veleposesti v obeh bivših hrvatskih banovinah je bil v državi najmanjši (savska 0.8’/*, primorska 1,2% vseh posesti). Po R. Bidaniou tvori odstotek gospodarsko aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji in rudarstvu v bivši savski banovini 11,7% primorski le 5.9%. Najvažnejše hrvatsko socialno vprašanje je tedaj dvig kmetskega proletariata in malih, nerentabilnih posesti. Katero pot bo izbralo hrvatsko kmetsko gibanje, da ga reši? Dr. Bieanič vidi rešitev le v dosegi ravnovesja med kmetsko in nekmetsko ekonomijo, ki je v kroženju blaga, delovne sile in kapitala na korist kmetov. Pogoj za tako stanje je zaposlitev odvisnih delovnih sil na vasi, ntenzifikacija poljedelstva in ustanovitev virov zaslužka v industriji, javnih delih, gozdarstvu, odprava »Škarij« med agrarnimi in industrijskimi cenami, tarifna politika, posredni davki itd. Sem spada tudi usmeritev kapitala na vas s ciljem inten-zifikacije poljedelstva ter ustvaritev pogojev zaslužka. Po mnenju dr. Bičaniča je treba izgrajevati s konstruktivnim delom kmetsko gospodarstvo (kmetski dom), vaško skupnost (gospodarske občine), organizacijo kmetstva ter načrtno gospodarstvo kmetske države. Mnogi ukrepi banovine Hrvatske in prizadevanja hrvatskega kmetskega vodstva bi dali sklepati da je izbrana pot, ki jo je začrtal tudi z gornjim programom Bičanič. Na sporedu so velika javna dela (ceste, regulacije rek, melioracije, elektrifikacija, rešitev prometnih zvez itd.), rešujejo se vprašanja zadolženosti kmetov, zadružništva — pa tudi zunanjo trgovine. Vrši se reorganizacija vsega gospodarstva, prosvetno delo ima namen kmeta, kot političnega činitelja čimbolj usposobiti za to vlogo. Za sedaj pa ostane odprto vprašanje ali bodo prilike dopuščale hrvatskemu kmetskemu vodstvu dosledno izvedbo gornjega pr o-»rama v smislu kmetskih razrednih teženj in ali bi njegova realizacija dokončno rešila pereča socialna vprašanja hr-vatskega naroda. Kmetskemu razrednemu gibanju stoji na eni strani delavstvo, na drugi strani pa meščanske plasti s svojimi težnjami. Ali bo moglo najti končno rešitev kmetsko gibanje samo. če ne, kje bo iskalo zaveznikov ? Se bo pri tem tudi razdvojilo med oba tečaja po ločnim svojih notranjih nasprotij? Na vse to bo našel Poročilo o dogodkih v češkem protektoratu KODANJ, 20. nov. Exchange Telegraph poroča: Kakor ie mogoče razbrati iz nemških m nevtralnih virov, je položaj v češkem protektoratu še dalje napet in so zadnji dogodki privedli do popolnega duhovnega razdora med Čehi in Neme. Dogodki so se pripravljali že več časa, in to po sili splošnih razmer. Dijaške demonstracije so bile le izraz javnega razpoloženja. Nemška protektoratoma oblastva so zato odredila nad Prago in še nekaterimi češkimi mesti ter okrožji obsedno stanje in preki sod. Aretiranih je bilo več tisoč Čehov, med njimi okoli 1500 visokošolcev. Glavni voditelji so bili postavljeni pred nagla sodišča, obsojeni in takoj justificirani. Doslej je znano, da je bilo justificiranih 12 ljudi. Mnogo tisoč aretiranih so že odpeljali v koncentracijska taborišča. Vse ceske visoke šole so zaprte a tri leta. češka policija ie postavljena — v kolikor je sploh še ostala — pod nemško poveljstvo. V protektorat so bile odposlane velike čete Gestapa in SS-oddelkov. Prav tako so okrepljene tudi nemške vojaške posadke. Po teh ukrepih je v protetoratu vse mirno,'toda mesta izgle-dajo kakor izumrla. Ljudje hodijo na ulice Ie v najnujnejših primerih. Zaprli so T Vwe’ ZJVemci So Prekin>li vs® zveze tudi tisti Čehi, ki so se doslej obnašali korektno. Po praških ulicah patruljirajo neprenehoma oborožene SS-čete. (Prve vesti o dogodku na Češkem smo prejeli že v soboto, a jih po nelastni krivdi nismo objavili, kakor so jih mnogi drugi naši listi. Op. ur.) cc _ i-ONDON, 19. nov. Reuter. V Pragi patruljirajo po ulicah oboroženi člani Ns-cet. Na cestnih križiščih so postavljene strojnice. Na medicinski in pravni fakulteti so bili aretirani vsi profesorji in študenti, ki so bili na univerzi. V vstnji je bilo izvršenih večje število aretacij zaradi umora višjega policijskega uradnika na Dunaju pretekli teden. Sarrautov obračun s komunisti Domaffjagisjg Dr. Maček: Jugoslavija je močna komponenta miru Balkanu" Dopisniku »Pesti Hirlapa« sednik vlade dr. Maček riesja -zum, ki sva ga sklenila s igjgedjjg vlade Cvetkovičem, je _ H toV na osnovo zajednici Srbov in nr ^ zunaj je zedinil Srbe in Hi'va moštveno zvezo. Ni še vse končan , go stvari še čaka na rešitev. , j„. je, da je po tem sporazumu P ^ goslavija močna komponenta m h. Balkanu in v Srednji Evropi. 1 ko sklepamo s sosedi tesne s°fp n0S6bn<> obenem pa tudi politične vez. y z Madžarsko, Romunijo in Bolgaru^ sedanji vojni bomo uporabili PARIZ, 20. nov. Havas. Pred pokrajinskim svetom v Aude je notranji minister Albert Sarraut omenil, kako so nemška letala metala po Franciji letake z Molotovljevim govorom. »Delo, ki ga opravljajo komunisti, je v resnici naperjeno proti Franciji in je izdaja domovine. Ljudje, ki so še včeraj kar besneli od vojne furije ter noč in dan govorili o »hitlerjevski hegemoniji«, so danes, ko ie Francija prijela za orožje, najbolj sramotno in bojaztivo kapitulirali ter izdali domovino. Ljudje, ki so neprestano govorili o človeških svoboščinah in demokratičnih pravicah, so čez noč pokazah, da so v resnici smrtni sovražniki demokracije in državljanskih svoboščin. Proti tej kugi se bomo borili z vso silo. Njihova podtalna propaganda ni uspela. Treba je, da to sramoto pometemo iz našega življenja, tako da ne bo zanjo ostala nobena sled. Pometli jo bomo brez usmiljenja iz naših mest in vasi ter vseh družbenih ustanov. Vlada bo nadaljevala delo do popolnega očiščenja. Brez odloga bomo zasledovali vsak poizkus komunistične agitacije, dokler ne bo država očiščena teh plačanih veleizdajalcev«, je zaključil minister. Prvi sporazum med Rusi in Japonci MOSKVA, 20. nov. Molotov in japonski poslanik Togo Radeč! sta se v imenu svojih vlad domenila o sestanku mešane komisije, v katero bosta vstopila dva predstavnika Rusije in mongolske narod-n5 rfPublike ter Japonske in Mandžukua. Komisija bo iskala izhoda k sporazumni določitvi meje med Mandžukuom in Mon- golijo. Komisija bo te dni začela z delom v čitL Ko bodo dela na terenu končana, bo sedež komisije v Harbinu. LONDON, 20. nov. Reuter. Po vesteh iz Moskve sta japonska in sovjetska vlada dosegli, glede sestave komisije za sporna obmejna vprašanja popoln sporazum. Nova nemška podmornica potopljena PARIZ, 20. nov. Mornariško ministrstvo javlja, da je francoska mornarica zaplenila več tisoč ton nemških ladij, kakor pa jih je izgubila. Vojna ladja »Admiral Mouchet« je potopila nemško podmornico. Ze 25.000 letonskih Nemcev odseljenih RIGA, 20. nov. Stefani. Doslej se je preselilo iz Letonske v Nemčijo že okoli 25.000 pripadnikov nemške narodne manjšine. To je približno tretjina celokupne manjšine. MOSKVA, 19. novembra. Med Nemčijo in Rusijo je bil podpisan sporazum o pre selitvi manjšin iz obeh delov Poljske. LOČITEV ŽIDOV NA POLJSKEM BERLIN, 19. novembra. DNB je izdal poročilo varšavskega guvernerja, ki odreja, da sc morajo Židje takoj odseliti in ločiti od ostalega prebivalstva. Drugo poročilo pravi,, da je bil »bataljon smrti« SS-čet poslan v Krakov, da naredi red DUNAJSKI SLOVAKI ZA SLOVAŠKO BRATISLAVA, 20. nov. Slovak Press. Na Dunaju je te dni zasedala Hlinkova garda v tujini in sklenila, zaprositi slovaška vlado, da bi se smeli dunajski slovaški trgovci preseliti na Slovaško, kjer bi zavzeli mesta Židov in drugih neslo-vaških trgovcev. ROOSEVELT V VVASHINGTONU HYDE PARK, 20. ov. Po včeraj tu prebitem dnevu je krenil prezident Roosevelt danes v Washington. hrvatski kmet odgovora prej ali slej. To terja od njega z vso težo breme vsakdanjega življenja, ki ga teži k tlom. Ta nujnost, pa tudi njegova politična in socialna zavest ter odločnost, ki jo je pokazal že doslej, jamčita, da ne bo ostal na začetku poti -jč. MADŽARSKO - FINSKE MANIFESTACIJE BUDIMPEŠTA, 20. nov. Havas. Včeraj so bile v Budimpešti velike manifestacije madžarsko-finskega prijateljstva, katerih se je udeležil tudi budim-peštanskj finski poslanik. Bivši madžarski pravosodni minister Nagy je dejal v svojem govoru, ki ga je imel ob tej priliki: »Naši dve državi nista povezani samo po krvi, ampak tudi po podobni usodi Obe sta bili nekoč tlačeni, a se nikoli nista sprijaznili s tem, da bi živeli v suženjstvu.« Nagy je izrazil nato obžalovanje, da ne more Madžarska v tem trenutku ničesar storiti za bratsko Finsko, kakor izraziti ji bratsko sočustvovanje. ANGLEŠKO-POLJSKA POGAJANJA LONDON, 20. nov. Reuter. Angleška in poljska vlada se pogajata o novem paktu, ki bo obsegal vse oblike sodelovanja v vojni. Sklenjen bo tudi nov vojaški pakt. LORD LLOYD V BOLGARIJI SOFIJA, 20. nov. Reuter. Semkaj je prispel predsednik Britisli Concila, lord Lloyd'. V Romuniji je bil sprejet tudi pri kralju Karolu. Iz Sofije bo lord potoval v Atene. ANGLIJA KUPILA EGIPTSK1 BOMBAŽ KAH1RA, 19. nov. Velika Britanija je kupila za 15 milijonov funtov egiptskega bombaža. Ves ta bombaž jc prej kupovala Nemčija. PRELOŽEN PRAZNIK BERLIN, 20. nov. Reuter. Busstag, dan pokore, eden izmed največjih praznikov protestantske cerkve, jc bil preložen z vladnim odlokom, da se dobi en dan več za industrijo. BORZA. Curih, 20. nov. Devize: Pariz 9.84%, London 17.37%, Ne\vyork 4455/s, Bruselj 73.12, Milano 22.50, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.20, Kjevenhaven 86.05, Atena 3.40, Helsinki 8.80, Buenos Aires 104. sedanji vojni bomo upora*«« ^ sile, da ohranimo nevtralnost. J« ^ bo tem laže uspelo, ker je ItalijaP ^ znakih sodeč pripravljena,_ os ' j^jj* tralna. Poleg vsega tega m torej ^ no, da govorimo o formalnem ® tralnih držav.« Inž. Košutlc o dr. Trumb^ V nedeljo je bil na svečan naf^ Trumbiču. Med ostalinu t p imenu dr. Mačka dejal ifiz- ^vg ^ j, Ko- v ncuciju uu u«. ««— « krit nagrobni spomenik jev imenu ar. macua uvja* «*-šutič: Hrvatska je hvaležna Sp * ^ postavil zaslužnemu sinu ve ^n segal* menik. Cesarstva in kraljestva s« ^ po naši lepi domovini, jo delt a pO Udi)! uvmuvmij J'-' ~ , jjjjj po krivičnem načelu; Divtde Dr. Trumbič je bil med Pr^b?£a jjj fr te Starčeviča, Stjepana K*®{'aas*>' Mačka. Danes je Hrvatska »P®1 svojih obalah. Genij Hrvatov m P ,Qp0v jega umetnika dal Trumbiču n :.itrA ju WlUVUUi*» --- sablje, puške ali kopja, neg “"To spise, pravične in umne mis • ^ dr, zmagovito orožje narodnega Trumbiča. Okrog vollvnega ta*°\ Volitve se morajo izvesti ^f/o# sorazmernega zastopstva %• skupščini, po listah tako, da _ o® skupina toliko poslancev, k® TL varja njeni stvarni sili stališče zastopa vlada, piše j1 Markoviča »Delo«. Vse vi^ ^ skupine so složne v tem, “ sluj' steni novega volivnega za i#0^, državni potrebi, formiranj ,0vil, skupščine na način, ki bo z. ra# bo novi forum res predstavi ^ sPos . ženjc naroda, obenem pa- a ^ voli' ben vršiti ustavne funkcije. tiaprei-zakon bi pomenil velik kora So tudi dolino*1' ,,, Baoovina Hrvatska se °^ težkem mednarodnem P°' oril pLy. ni minister dr. Šutej da#J' valce na dolžnost plače . veZn<>S& « Vsak je dolžan, da izpohn « niog, domovine. Brez 'sre,dsb?liitev n^}0 ne uspešno delo nc zado ved0, potreb. Vsi sloji naroda naj ba«oy Za organiziratlic potrebna sredstva. S tem, vs& ^ svojo dolžnost do ^ magal k političnemu, kultur afl)tl darskemu in socialnemu roda. (»Jadranski Lloyd«-J Hr„tr» Mišetič je priporočil Hrv ^ jadr^p večjem številu PrIS /aVjadati kf stražo, v kateri »morirVatsko duh, ker je Jadran ^ .0f Hrvatski N©n*cl ,n * Vodja slavonskih ^y^febu, yer io bil ned**»,» V/Čn dr. SuZ * sprejel dr. Ma“%j10ic> P%ti »Sla\vonischer Volk- bjj na h Altgayer mnenja, n i ^siafl®0 ebe s3' izbran tudi en nemškij-^ ski sabor. Za to mega kot edmo Pri* (skj. cev v banovim Hrvats«* eA Pfcv!adme. ^e' Mariborska napov 'oVno pretežno oblačno n p|0ta pe|ja • bila iiajvieJ3 7,9. raj j c najnižja padlo od smou Sedanja in bodoCa regulacijska dela na Savinji ****>. 5- t- m., je Savinja zopet ozaja s poplavo mesto Celje. Če ne imela odtoka pod Celjem, bi gotovo Vstopila ter opustošila niže leže-uele. Odkar se regulacija približuje vod U’ se v®dno bolj občuti dober odtok I iQ3?ri deževiu- z regulacijo so začeli »i približno 7 km nizvodno Celja vsat fng0zdu *er so uredili v etapah V Z* ‘eto približno 1 km dolgo progo. etapa je stala nad 2,000.000 din. tovifi ]e v delu IV. etapa, ki bo izgo-ie r!kna • pr'bodnje spomladi. Vse delo *‘ajalo do sedaj iz razširitve ter »e?a J • dosedanjega pretesnega reč-• ^azširiei10 korito ob vsaki tlakn' t*a^U!'e(° z izredno močnim suhim podi vi^lie’ kamor segajo pogoste 5;, ve. Posamezni težki komadi kame-iJ.?r^ve skale, ki se lomijo v kamno-p0v °b Savinji, so med seboj tesno vai z.aT1'’ da bi nudili odpor deročemu Ei JL1?. ^eme'ie škarpe vkopavajo poldru v dolžini enega kilometra z desnega na levi breg Savinje, na nasip, ki bo nasut iz materiala v prekopu. S tem bosta odpadla oba železniška mostova, ki sta že defektna in lahko izdržita kvečjemu še eno ali dve leti. Istočasno se bo moral obnoviti kapucinski cestni most, ki je enosmeren in že tako slab, oziroma se tako trese, da je mogoče, da se bo pri prvi priliki zrušil. Stroški v VI. in glavni etapi bodo znašali 15 do 18,000.000 din ter bodo pri izvršitvi dela morale sodelovati banska uprava, železniška uprava, državna cestna uprava ter mestna Borba rudarjev proti draginji Delavci zahtevajo povišanje mezd Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor Delavske zbornice, na katerega so prihiteli delegati iz vseh krajev Slovenije. Iz poročil posnemamo, da se je število zavarovancev pri OUZD zmanjšalo v občina celjska. Vse te merodajne faktor-j enem mesecu za 10.000. Sporedno s pa-je koordinirati ter izposlovati potrebna; danjem števila zavarovancev se je zni-denarna sredstva, bo vsekakor še težka ževala tudi delavska mezda. V primeri z naloga. Pričakovati je pa, da vprašanje lanskim septembrom je povprečna za-regulacije Savinje kot življenjsko in naj- varovana mezda za 0.40 din nižja. Ker važnejše vprašanje mesta Celja ne bo so se cene življenjskim potrebščinam zastalo tik pred ciljem. dvignile, zahteva delavstvo tudi zvišanje mezd. V ta namen se bo pri Delavski zbornici pričela akcija, ki bo zagotovila delavstvu življenjski obstoj. str^ter sloboko pod vodo «0?« ni —ni^astLmi zelenimi kosinami ujamejo Na vsaki 'nasujejo nasipe, ki nad položnimi k?®’ Posebno visoke poplave. Zadnja U n16 11 a licitaciji prevzela delo tvrdka iz Maribora ter se njeno Deu,?0 svo^ solidnosti jasno razlikuje. S0 večinoma iz Celja in bližnje DosW Polise. Nekateri delavci so za-IV. et' delu na Savinji že 4 leta. S fošfiln Savinja regulirana do bivše žele*. frainc, od tam pa do dru2e£a dena v ga mostu na Bregu je predvi-Prij, ,v: etapa, ki bo prišla na licitacijo Že leto. Potem pa pride na vrsto ^Prekop celjskega ovinka, to je glavno lij Važnejše delo. Vsa dela do sedaj so ji.l2Vršena prav za prav le, da bi omo-C;a ta prekop, če bi uspelo VI. etapo je Celje za vselej obvarovano ^Poplavo. Po načrtih, ki so vsi po-$3 se mora istočasno s preložitvijo preložiti tudi železniška proga V nedeljo je zasedal v Delavski zborni ci v Ljubljani rudarski odsek, ki si je nadel nalogo, da bo: 1. proučeval in razpravljal o vseh osnutkih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo rudarjev, 2. zbiral podatke o položaju rudarjev in sestavljal iniciativne predloge za zboljšanje položaja, 3. sodeloval pri mezdnih akcijah v okviru zakonskih določb in ustvarjal čim tesnejše stike med rudarji in Delavsko zbornico. Po temeljiti proučitvi položaja in razmer, v katerih se nahajajo rudarji, je sprejel odsek soglasno sledeče zaključke: 1. Zaradi ugotovljenega porasta draginje pri živilih za ca 10% naj se takoj ukrene potrebno, da se sedanje mezde zvišajo za procent porasta draginje, za bodoče pa s posebnim sporazumom, veljavnim za vse rudnike v Sloveniji, zagarantira avtomatična prilagoditev mezd draginjskim spre membam. 2. V okviru gornjega zaključka naj se izvrši akcija za zvišanje mezd pri Trboveljski premogokopni družbi na podlagi sedanje kolektivne pogodbe, pri ministrstvu za šume in rudnike pa akcija, da se mezde in akordi odgovarjajoče zvišajo brez predhodne odpovedi delovne pogodbe. 3. Z vsemi močmi naj se dela na spopolnitvi in spremembi socialne zakonodaje, da se ukinejo vsa poslabšanja, | porastu draginje, prizadeta rudarjem z novimi pravili o bratovskih skladnicah in ostalimi uredbami in pravilniki. Brezpogojno se mora rudarjem zagarantirati uživanje vseh ugodnosti, ki jih predvideva splošna socialna zakonodaja za vse delavstvo, poleg tega pa je treba rudarjem priznati z ozirom na vrsto njih zaposlitve še posebne pravice. 4. Plačani dopusti, ki so že uvedeni v državnih rudnikih, se morajo razširiti tudi na privatne rudnike. 5. Za-sigurati in spopolniti se mora reciprocite-ta med rudarskimi in ostalimi zavarovanji ne samo v mejah države, marveč tudi mednarodno, da ostanejo obvarovane pravice ne oziraje se na kraj zaposlitve. 6. Posebno pažnjo naj se posveča bratovskim skladnicam z ozirom na centralno urejen sanacijski fond in dejstvo, da je število rudnikov v Sloveniji največje ter presega že 50% staleža aktivnih rudarjev, da ne bi bili pri event. likvidaciji centraliziranih fondov oškodovani. Delavska zbornica je pristopila k takojšnjemu izvajanju teh zaključkov in je C «ffe c. Ljudsko vseučilišče. Pedagoška predavanja se bodo nadaljevala danes, jutri in v sredo. Danes ob 20. bo predava! g. prof. dr. Fran Žgeč o temi »Nekaj problemov iz-venšolske vzgoje«. c. Idejni tečaj Sokolskega društva Celja-matice bo v četrtek 23. t. m. ob 20. v sokolski zborovalnici v mestni osnovni šoli. c. Sokolstvo v Celju bo proslavilo praznik Zedinjenja z akademijo na predvečer 30. novembra, ki bo ob 20. v Mestnem gledališču, na praznik 1. decembra pa bo ob 11. proslava v društveni telovadnici z zaobljubo novo pristopivšega članstva. c. Nameravani nakup. Ker primanjkuje zavodu za duševne bolezni v Novem Celju stanovanjskih prostorov za uradnike in zdravnike, se pogaja banovina že nekaj časa za nakup stanovanjske vile orožniškega komandirja v pok. g. Pukla in zraven ležečega travnika veleposestnika inž. ježovnika. c. Kramarski sejem bo v četrtek 30. novembra v Celju. c. Umrla je v javni bolnišnici 52-letna dninarica Lucija Drofenikova od Sv. Barbare pri Šmarju. c. Policija je aretirala neko Antonijo K. iz Sl. goric, ki je pri Antoniji Krajnc v Gosposki sklicala za ponedeljek dne 20. XI. 1939 v ulici ukradla več obleke, ter dve ženski, ki sta - _ ~ *-»* mm a A It.*_ V t v Ljubljano konferenco predstavnikov rudarskih strokovnih organizacij, druge skupine rudarske zadruge in članov rudarskega odseka., na kateri se bo razpravljalo o ukrepih za prilagoditev mezd dražje zaradi špekulacije ^P>ivV*.. ^ i: rr iitcnio 1037 eram n 97 ctvtrtn 1 a 1*». so zborovali trgovci z us< n usnjenimi izdelki. Govejega flaii iPri nas ni v dovolj velikih množica r Se ga mora uvažati. Telečjega li % ,Se Pri nas proizvaja mesečno oko-PaP0r v30 tis°č vagonov, doma se ga lih jM,J Sa'no 17 tisoč vagonov. Usnje-"as 25 , 0V drobnice se uporabi pri to se .j?0,30 odst. produkcije, zaradi te-5° Prav * ko Precej izvozi. Cene kože , ^ko visoke, kakor so bile pred '»o n. zvišale so se cene kože sa- "ila s tržiščih. Cene usnja je dvig- ni v )° špekulacija. Res je, da je za-V%r me .narasla potreba po usnju, !%;, k ?a ^ zdaleka ne v tako veliki \ ,da o 0l! so se dvignile cene. Dejstvo 5t> isti ° 8 nakupile usnjarne kožo delaliei1^ ^akor zadnja leta, ko so jo % Z*J50 i« začeli prodajati 40 do 60 $ nas !1KC'. Dr«go dejstvo pa je, da je ilraJs n ve^ kakor dovolj, in da se Q»Vo 1 Sam° umetno-Hr^^ ® velikem izvažanju usnja l93fi • Pc^*ase» saj smo na pri-^S^^vozill 257 vagonov telečjega ^OsiLn^AMA,HSTANOVITVE ZVEZE 3. o ROVANŠKIH ŽELEZNIČARJEV »kjHa obč„^ j u potekl° 30 ,et od usfa-s^veze jugoslovan-CTe (ZM’ kat«e našli ednik je ariev'd.ruženje jugoslovanskih narodnih l'o 8Jtl v 111 brodarjev« (UJN2B). & se £“ oblastnega odbora UJN2B Ljub-rCJO' m rilV La Pros!ava tega jubileja v Pni mbra 1 '•> s slav»ostnim zbo-*C,er za „rovite,jstvo proslave je prevzel ton, PrecIseJk?met g' lnž' Nikola Beslie> ča' * 8 inJ pa pomočnik ministra za m ‘kž •ato Sneler. generalni direktor : a g. inž. Nikola Djurič, oba •sif ^0cnika g. inž. Milan Jojič in g. v.^^US, liuhlianski riirokfor rr in? Sim losi Kayx:?m!ls> ljubljanski direktor g. inz L 111 njegov pomočnik g. Franc .-c jptef vs®h priprav za dostojen potek ?tt|. kT-, Zvo!J€n poseben odbor. Točen '1t*J lil 1______ i__ _______x_____ I- usnja, 1937 samo 27, 1938 samo 16, a le-tosi še niti enega vagona telečjega usnja nismo izvozili. K besedi so se oglasili tudi številni slovenski trgovci z usnjem, kakor Batistič iz Kranja, ki je predlagal, naj se onemogoči kupovanje kož direktno po tovarnarjih, ampak da si jih naj nabavijo tovarne šele od veletrgovcev. Po zborovanju so zbrani trgovci sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo: da se s pomočjo posebne ankete določi stvarna uporaba kože v naši industriji in obrtništvu in da se za ono vrsto kož, za katero se ugotovi, da je imamo več kakor je uporabimo, dovoli izvoz za devize, za kožo drobnice pa se naj dovoli izvoz v klirinške države, ker so te države glavni odjemalci te kože. Devize, ki jih dobimo za izvoženo kožo, se naj uporabijo samo za uvoz težjega govejega usnja, za kemikalije, barve in masti, ki jih potrebuje naša industrija. Zanimivo je tudi to, da resolucija ugotavlja, da se cene kože kljub povišanju cenam usnja še danes niso dvignile do one višine, po kateri so se kupovale 1937. leta. o Skladišče laškega j»iva g. Zupaua v Frankopaaski ulici v Ljubljani je včeraj ponoči pogorelo. Gasilci so preprečili razširjenje požara. Škode je okoli 30.000 din. Ogenj je bil najbržc podtaknjen. Za izsleditev požigalca je g, Zupan razpisal denarno nagrado. o Smrl pod vlakom. Blizu postaje Devica Marija v Polju je brzovlak povozil 19 letnega Dušana Nemečka. in ga popolnoma razmesaril. Mladenič je bil na mestu mrtev. o Razbojnik Haeo streljal na orožnike. Blizu Mokronoga je orožniška patrulja na cesti presenetila neznanca, ki je bil naslonjen na kolo. Ko je možakar zagledat orožnike, je potegnil samokres in 'pričel streljati proti orožnikom. Streli so k sreči zgrešili cilj. Razbojnik Hace je pobegnil. m Požar v Gosposki ulici. Včeraj zju-ti'aj je nastal v kleti v Gosposki ulici štev. 20 požar. Iz kleti se je valil gost dim nia ulico. O tem so bili takoj obveščeni gasilci, ki so preprečili katastrofo. 'Z1 • ?>oskO!liiain je podlegel v mariborski bolnišnici 36 letni Rudolf Čelan iz SIo-venje vasi. Pokojnika so pred dnevi napada neki moški in ga smrtno poškodovali. ni. Duševno bolni 16 letni Ernest Železnik', ki ga je včeraj uradnik mestnega socialno-političnega urada nameraval pre-peljati v ljubljansko hiralnico, je med vožnjo z vlakom neznanokam pobegnil. ukradli pri mesarju Albinu Urbanu v Prešernovi ulici več mesa. Aretirani ženski imata, kakor izgleda, na vesti še več tatvin, ker sta policiji navedli napačna imena. c. Po zakonu o zaščiti države je petčlanski senat okrožnega sodišča v Celju obsodil 29-letnega Adama Stosa iz Zagreba na tri leta robije in izgubo častnih pravic za dobo treh let. c. Kramarski in živinski sejem bo v petek 24. novembra na Teharju pri Celju. c. 24 ur tedensko delajo delavci zaradi pomanjkanja prediva v tekstilni tvornici Berc-niann in drug v Celju. c. Nesreča v apnenikn v Pečovniku. 32-fct- nemu delavcu v apneniku Juriju Lešku ie včeraj zjutraj pri delu padel velik kamen na levo roko in mu presekal zapestje. Zdravi v v celjski bolnišnici. PlB| p. V soboto so na Bregu pri Ptuju naiti zjutraj pred neko gostilno neznanega moškega mrtveca. Ugotovili so, da je moral umreti vsled sestradanosti, ali pa da je v obupu izpit strup, ker so našli pri njem steklenico z gorilnim špiritom. Listin niso našli nikakih. Pra-vijo pa Brežani, da je najbrže iz okolice Hrastnika ati pa Kamnika. Prepeljali so ga t mrtvašnico mestnega pokopališča. p. Ce se krave splašijo. Leber Franc, dninar iz Rogoznice pri Ptuju je peljal voz listja. Pred krave je skočil neki pes in jih zastra-šil tako, da so pričele teči, Leber ima težke notranje poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. p. Jutri je ponovitev »Malomeščanov« v Mestnem gledališču. Oni, ki zadnjič niste utegnili k predstavi, ne zamudite pogledati v zrcalo zakulisnega življenja malomeščanov. P;..Dijaki in dijakinje so včeraj po parih krožili po mestu. Mimoidočim so pripeniali značke z napisom »Trdna meja —• Vama domovina,« za kar so se oddolževali z dinarčki Z nabrano podporo bodo podprli revno šolsko deco v obmejnih krajih. S smotrnim delom k izobrazbi vasi Ormož. l u so v Skorčtčevi dvorani. go trde ledine: poleg številnih sej; st-preteklo nedeljo zborovali delegati Dru- j Stankov in zborovanj se je vršilo 9 te-štev kmetskih fantov in deklet iz ptuj- čajev, 3 velike manifestacijske priredit- ?bi y'a! '5 čas proslave bo pravočasno Hi ?ra i ii- j Vctiem glasilu »Glasniku že-^"opisju ra<: °d K XIL 1 L iM v dnev' ~~ — ------------------- Pozabi naročnine! skega okraja. Vršil se je V. občni zbor okrožja KFD, katerega je vodil predsednik tov. Joško Tomažič iz Vitana, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate, predvsem za zastopnika zveze, predsednika g. Ivana Kronovška in načelnico ženskega odseka gdč. Pavlo Potočnikovo ter podal poročilo o delu v preteklem letu. V svojem govoru je dalje predočil petletno delovanje okrožja in lepe uspehe, ki so bili doseženi kljub raznim zaprekam. Zatem je tajnik g. Piepelec enako izčrpno poročal o delu okrožja in številčno prikazal razvoj in razmah organizacije. Sledila so poročila ostalih funkcionarjev. Iz njih je bilo razvidno, da je okrožje bilo nujno potrebno, saj je od svoje ustanovitve pred 5 leti zoralo mno- ve (»Tabori«), kolesarske dirke, 7 družabnih izletov in ekskurzij na vse prireditve društev: občne zbore, tekme itd. je okrožje pošiljalo svoje delegate, poleg tega pa je bilo v stalnih stikih s sosednjimi društvi in okrožji, kakor tudi domačimi sorodnimi društvi, zlasti z gospodarskimi ustanovami in s centralo ZKFD v Ljubljani. Pri delu v organizaciji se je usposobilo in izvežbalo lepo število kmetskih fantov in deklet, kateri danes zavzemajo vidna mesta v gospodarskih, zadružnih, kulturnih in humanitarnih društvih po naših v as el 1. Po poročilih ie pozdravil zborovalce -predsednik zveze g^ Ivan Kronovšek, ki je v jedrnatem govoru razpravljal o ciljih organizirane kmetske mladine, po- SS? \OZkom tia ,pr’li*ie v rntmerafa, če Jn LS*r°fm na dosežeTliil »®PeWh, ki so dokaz, da smo na ipravl poti ki pofci- val vse k vztrajnosti po začrtani poti, ki more prinesti kmetu in delavou lepše življenje. ^ Ti* Jv?,iitvail bil izvoljen odbor: predsednik Joško Tomažič iz Vitana, I. podpredsednik Franc Holc od Sv. Lov-1 e.nstni obrtni referent g. dr. Sen-kovič. Ta komisija bo ugotovila primere kršitve nove kolektivne pogodbe med pekovskimi mojstri in njihovimi pomočniki. Proti sklepom paritetne komisije ni priziva. Pekovski pomočniki bodo zahtevali spričo naraščanja draginje zvišanje mezd. Lovska dogodivščina pod Sv. Urbanom O lovcih krožijo včasih prav debele štorije; naslednja, ki je imela svoj epilog pred mariborskim okrožnim sodiščem, bi prav tako spadala v debelo kroniko lovske latinščine. To pa tembolj, ker pripoveduje, kako se zgodi, če se srečata lovski čuvaj in lovski tat ali kakor pravijo ljudje divji lovec ter se pri tem spomni divji lovec, da mu je lovski čuvaj poslal na oni svet že dva psa. Vsa zadeva pa se je zavozlala in razpletla tko: Septembra letos se je vrbanski lovski čuvaj Janez Mesareč na svoji poti ustavil v Vodovi hiši ter se nekaj menil z gospodarjem. Znenada pa je opazil, kako je njegov pes nastavil ušesa, naslednji trenutek pa že zalajal in se pognal proti gošči za Vodovo hišo. Tudi lovski čuvaj je napel ušesa in prav res je zagledal v gošči postavo, ki je imela'nekaj v rokah. Lovec bi pač ne bil lovec, najmanj pa lovski čuvaj, če mu ne bi takoj padlo v glavo, da ni v gozdu nihče dru- gi kakor lovski tat. Brez pomisleka se je pognal za psom. Takrat pa je počil strel in pes je zacvilil. Dobil je pač svoje. No, to je še lovskega čuvaja bolj podkurilo. Pognal se je tako Tekoč preko pasjega trupla za divjim lovcem. Počil je še en strel, a zdaj je lovski čuvaj »dobil, kar je iskal«. Več šiber se mu je zarilo v trebuh in noge. Vendar tudi to ni ustavilo lovca, ki je s šibrami v telesu gonil nato še nekaj časa divjega lovca po gošči. Divji lovec je bil ključavničarski pomočnik Miroslav Reš iz Vintarovcev pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ko so ga vprašali, zakaj je streljal, je izjavil, da mu je padlo v glavo, da je zagledal pred seboj Mesarčevega psa, da je Mesareč ustrelil njemu že dva psa. Pa je ustrelil še njegovega. Njemu samemu ni hotel ničesar napraviti. Drugi strel je zgrešil svoj cilj. Reš je bil obsojen za svoje nepremš-Jeno dejanje na tri mesece zapora. vemu domu. Ob priliki jutrišnjega pono\mega ^ iska predsednika Slovenske -jrejen zveze g. Cirila V i d m a r ja ..^o-jutri, v torek, ob pol 20. un, ^ turnir vseh mariborskih s~le4nv Tur* ni šahisti naj po seboj tudi šahovnice. vsi brez razlike, pojdimo danes zvečer ob 20. uri Cerkveni KONCERT v frančiškansko cerkev za botižnleo uboge dece na severni meji ŠALA ZAHTEVALA SMRTNO ŽRTEV Posestnik Josip Munda iz Bresnice pri Ormožu je grabil s svojimi delavci listje v bližnjem gozdu. Med delom se je z grabljicami pošalil ter se pričel z njimi ruvati. Med ruvanjem pa je tako nesrečno padel, da sta mu počila trebušna mrena in črevo ter je mož dva dni kasneje v ormoški bolnišnici nmrL eden, ki so mu ZADIŠALE klobase Štiriindvajsetletni soboslikar Alojz E. iz Rošpoha pa je postal tat zaradi svojega dobrega nosa in zaradi klobas. Fant se je vračal tako ponoči enkrat koncem avgusta, ko ni imel v žepu dinarja več, domov. Nič hudega mu ne bi prišlo na pamet, če ne bi iz Wellejeve mesarije v Košakih zadišalo po klobasah. Fant še ni nič večerjal, pa so se mu začele nabirati sline. Postal je in se takoj odločil. Zadevo je lahko opravil, saj je bil sam svoje dni zaposlen pri Welieju ter je vedel, da se klobase sušijo v lopi. Pognal se je preko strehe in si natlačil pod suknjo za 5.70 kg klobas. Za pošteno večerjo. Pa ni imel smole. Kmalu, še preden je vgriznil v eno samo klobaso, ga je ustavil stražnik, mu klobase odvzel, njega pa zaprl. Fant se je na sodišču izgovoril s tem, da mu je na poti proti domu prišlo na misel, da bi se najedel klobas. Na sodišču so upoštevali vse olajšilne okoliščine ter obsodili soboslikarja na 3 mesece strogega zapora, vendar pa pogojno za dobo dveh let. m Na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru je bil izvoljen za predsednika dr. Josip Hohnjee, v odbor pa dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. Meško, Josip Stabej, J. Maležič, ravnatelj Rihter in M, Geratič, Pregledniki so prof. 2ivortnik razsodišču so dr. Schaubach stolni kanonik dr. Mirt, in ravnatelj Gašparič. V dr. Juvan, dr. Leskovar, in dr. Aleksič, m. Poročila sta se v Limbušu zobotehnik Henrik Lautner in gdč. Nada Mirkovičeva. m. Harakiri V Selcih v Slov. gor. si je v samomorilnem namenu z britvijo razparal trebuh 47-Ietni zidar Franc Zorec, ld je kmalu izkrvavel. m. Iz društva mariborskih upokojencev. Revni člani društva, kateri so nujno potrebni ‘“‘7* "letalih šahistOV. podpore, se vabijo,’da do 1. decembra t. I. bov odsekov m ostalih l sra na gta. vložijo tozadevne prošnje v društveni pisarni nir bo v dvorani pK f- Timiria se v Mariboru, Rotovški trg. Vzorci za te proš- dionii na Tržaški cesti, luni p saineZ" nje se dobijo v društveni pisarni; prošnji je ucjeiežil tudi predsednik sam. *; i0 S priložiti zadnji odrezek nakazane pokojnine. ? . H = Q možnosti priH®ei m. Dva kolesarja sta na Kralja Petra trgu šahistl na] p0 trčila, pri čemer je dobila uradnica Mira Ra-kuševa poškodbe na levi roki. m. Dvakrat karambol. Neki motociklist je privozil z Aleksandrove ceste v Kopališko fofObiiG BOlflffi ulico. Na križišču je podrl kolesarja Tomaža ™" Markoviča, kmalu nato pa je v Kopališki ulici trčil v osebni avtomobil zasebnega uradnika Ivana Potscha iz Novega mesta. m. Plašč je nekdo ukradel gostilniški sobarici Emiliji Zelovi v Vetrinjsla ulici 4. m. Telečja koža je izginila mesarju Antonu Viherju iz prekajevalnice na Ruški cesti 8. m. Vlomljeno je bilo v shrambo hlapca Jurija Ajdnika pri mesarju Vlahoviču na Aleksandrovi cesti. Tat mu je ukradel nekaj perila in obleke. * Poročila sta se v Zemunu g. Stevo Smolič, pilot vodnik in gdč. Cvetka Križman iz Maribora. Bilo srečno! it® o Zveza Maistrovih torcev uovni občni zbor odseka Zv borcev vse one borce, ki so se Vg vr®V dobi leta 1918 in 1919 ud?]ežo Jolfa §£ poveljstvom generala K®W akcij ter bojev » °svogg , . ‘e, ki bo to u“vJslov. B1 popoldne v hotelu „Beograd strici. Praznik Zedinjenja bo mm stra severne sokoj^, dru- i o rraznik ze-mujenj«* j štvo na Pragerskem Pr?slaL,ovadn° 3 bra ob 7. zvečer s veliko te na ...uiou^ mo.UA«.. , Q Mlakarjevi izbrani PlalVn*Jtvo> T;ii& * General Golubovič slavi svojo slavo (jej slovensko planinsko “r ,pj5 i dan 21. t. m. Tržaška cesta 24. Hrnštvn v Ljubljani bo v,fi,karj?'?_ m Nočna lekarniška služba. Od 18. do '^izdalo Tretjo" knjigo -v. — anevin izaaio u-tnju “**■>-*»' ijninsk® '*!ri vključno 24 t m.: Lekarna pri Zamorcu, izbranih spisov. Ljubiteljem P^ Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri rature torej na razpo«#. knjige, ki bodo okras v v ^ knjižnici Planinci, ki se niso čtjvo. Kino------------------------------------------------i to lepo’ - P°učn.° - za- ^D. tn Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. 1 se nemudoma obmej'o na vse - liič „Magi- Aleksandrova c. 4/1 m. “ jši izredno knjige izbranih spisov J v uJiiš# lepi Shirley Temple film „Daddy“. i * Grajski Idno. Danes „CIovek zver“ (La Bete_Humaine) velefilm znamenitega * Esplanade kino. Danes zadn notova črta“. Od torka najnovej .. . pisatelja Emila Zola-ja. Nenadkriljivi igral- 381etno posestnico^ Katarino P e>\ Toon TllKl« irv mn/Mti Iphnilzp Ir pr 1P 7fl7CTPl3 knjige izbranih spisov o. Obsodba zaradi suma niku. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil na ci Jean Gabin, Simone Simon in mnogi lehnika, ker je zažgala gospo- vs^^it .Jaza razSiritiitt pri vsem učiteljstvu, p široj0 v* ustanovah in činiteli* in rodne javnosti! izvedb°,< Korake za podrlo cija jav naj izbere in izvede ^ sjoven ^ Priobčujemo ta P vZgojiteljf^ nostd, našim vsem kulturnim se>*s ^aŠ1elavcem žujemo javni učiteljstva, ki v svoj a a sr pripravljenosti n osainosvOJ s pr prav zdaj aktualn sm boljŠaL venskega šolstva. vsak0^ vensaega ' nra vs««*-- 1 01^« lagateUi vred, da m d ^ v kot A bitl ^i«°! <čai° pokrajinami biti "popotnik4 del^, šolstvu. In prav b;ti v P ni akciji to »fp&t ni -1M * podprimo ta ^ogniki 10 ter postanimo na »Popotnika«! .v Mariboru dne 20. XI. 1939. IšULITtiVOSii »V e Jf e r ti flri Stran 5. • Oborožena sila sovjetske Rusije Sovjetska Rusija i>ega od Baltika do _ ?a oceana. Vzhodna, polovica Evro-■n severna polovica Azije spada v o območje. Površina tega imperija veTt i inffi'i°nov km*, skoro trikrat vem A°r 3?er'J0 Zedinjene države Sevi fcv erikc- Na tem prostranstvu ži- biv!i 188 bilijonov ljudi, ali po 8 pre-_cev na i knr. Unija je tedaj slabo obli„iena *ma v bodočnosti glede pre-0vi., enPsti Pred seboj še dolgo pot ne-napredka. ® dolgo ima Rusija dve žarišči svoje Daliif VOVan^a: 11 a krajnem zahodu in boi ^ Vzbodu. Obe jedri sta med se ^ oddaljeni, zato sta se morali tisoč V n° usP0ii0'biti za življenje. Osem i1' nn ra^dalje je med njima, vežejo wmors^e zveze, dvojna sibirska ^ m letalske Kraje. N?, vzhodu je niočan samostojni činitelj, ki •^ije aV^ m€d prvorazredne sile iobfSi^ s.°Vkiske Rusije znaša v mirni %e^af nad dva milijona ljudi. V 14 J?.casu računajo, da postavi Rusija boj£gel30nov dobro oboroženih mož na V • čtte S dvorijo ruske kadrovske vieij divizij pehote, 20 konjeniških di-biigaij več ’ samostojnih konjeniških vilo ok ^lopne divizije ter večje šte-Sestav«^^*1 P°lkov in bataljonov, ki so Tcritor/^l poedinih armijskih zborov. Pel]Ote čete štejejo blizu 30 divizij tiskih’h konjeniških divizij in več ko-6o pe, "%ad. Od kadrovske vojske je in 20 konjeniških divizij v %ir . Največ .pehotnih divizij je moto-^Onn Daljnem vzhodu je blizu Wož, razdeljenih v dve armiji po 20 in pehotnih, 6 lahkih konjeniških divizij blizu 2000 oklopnih vozil. En ruski armijski zbor stoji pod vodstvom ruskih častnikov tudi v Zunanji Mongoliji. Da bi se vzhodna armada čimbolj izpopolnila z rezervami, dobe vojni dosluženci zemljo in zaslužek, da se lahko naselijo na Daljnem vzhodu in so v primeru potrebe takoj na razpolago. Sovjetska divizija šteje blizu 18.000 mož. Med vojno se število takšnih divizij pomnoži na 300, od tega odpade 200 di- vizij na evropsko cono. V vojnem sestavu je 5000 prvovrstnih letal. Posebno znani so ruski o klopni avtomobili, ki so težki po 40 ton in vozijo s hitrostjo 30 km na uro. Vsak ima po dva do tri topove. Rusija meji na štiri morja. Severno Ledeno morje je povezala z vojnimi potmi preko jezer Orega in Ladoga z Baltskim morjem. Pa tudi po Volgi je mogoče pripluli iz Baltika v Kaspiško morje. Tonaža ruske mornarice znaša približno 300.000 ton. Tri bojne ladje imajo po 23.000 ton, 6 je križark, 30 rušilcev, nad 180 podmornic in blizu 1600 hidroletal. Zdaj se gradi blizu 200.000 ton novih ladij, in sicer tri bojne ladje po 35.000 ton, 3 nosilci avionov, več križark, 4 rušilci, 20 podmornic in vrsta manjših edinic. Sovjetsko letalstvo ima, kakor rečeno, nad 5000 avionov prve in 6000 letal druge bojne linije. Vse vojno letalstvo je formirano v 20 letalskih brigadah. Letala tipa »Maksim Gorki« lahko pr^neso cele čete, ki se s padali dobro oborožene spuste na sovražna ozemlja. Število izučenih ruskih skakalcev cenijo na 100.000. Trgovinske ladje iz žeiezobefona V zadnjem času se inženirji angleških ladjedelnic bavijo z načrti, zgraditi trgovinske parnike iz — železobetona. To seveda ni povsem novo, že v svetovni vojni so Francija in skandinavske države z uspehoan gradile betonske parnike. Podobni poizkusi so bili v Italiji in USA, le Angleži se niso mogli s tem načinom dolgo sprijazniti. Velika poraba železa in jekla v vojni industriji je prisilila angleške ladjedelni- ce, da so se lotile gradnje betonskih ladij. Za te je treba le malo jekla, gradnja naglo napreduje, treba je tudi manj delavcev. Betonska ladja je tudi cenejša, vendar pa počasnejša. Če bodo prvi poizkusi uspeli, bo Anglija zgradil^ celo trgovinsko ladjevje iz betona. Dovoz iz kolonij je nujno potreben in izgube betonskih ladij ne bodo tako občutljive, kakor če požro morski valovi jeklene parnike. V poročni obleki je šla v smrt V bilo vasi Jaszbereny na Madžarskem je te dni veliko razburjenje. Mlada, lepa in bogata 20-letna Marjeta Gyanas je bila do ušes zaljubljena v 28-letnega kmeta Stefana Garo. Fant ni imel mnogo premoženja razen majhnega posestva, toda njegova lepa postava se je dekletu tako prikupila, da ga je po vsej sili hotela imeti za moža. Starši so ji možitev z njim branili in ker nikakor niso odje- njali, sta se zaljubljenca odločila, da gresta prostovoljno v smrt. Dekle, ki je bilo za poroko že vse pripravilo, je nekega večera obleklo nevestino oblačilo in se odpravilo k izvo-ljenou. Nesrečni par se je še enkrat objel, na kar so odjeknili streli in upihnili življenje njima, ki sta sanjala o sreči v skupnem gnezdu. Srečni dobitnik 1}R' AVG. voldemaras ?. vam se ne more več spremeniti, trenutt re^°veduiem’ da bi Sfc Mmem dalje še kdai sešli z njo %rn n611!11 usovarjam.« V1 al]teva Pomagalo.« Jazsodb° upravnega sveta Jn Preiskavo mojih teles- no ž2evnih sposobnosti.« V °Ii« CV° koste opustili.« rtv^irj g C^dr?*,0,11! .ie le 2 največjim napo-'Mif^ala izbruh jeze, ki je stalno r’ Z1 njegov glas je zvenel že \Vari«i tasTVk° jC deiaI: ••.« > v nasprotnem pri- % 15 »Dovolj!« je vzkliknil Ramas, ki mu je potrpljenje tudi že pohajalo. »Od trenutka, ko se je vrnil v življenje veliki Rayani, je on naš najvišji razsodnik, zato terjam, da prepustimo odločitev njemu.« »Rayani se ni vrnil zato, da bi ga nadlegovali s takimi zadevami. Prepovedujem vam še zadnjič, da bi se shajali z mojo hčerko in da bi se obračali na upravni svet ali na Rayanija. Sicer vam pa prisegam, da bom poskrbel za to, da ne boste imeli prilike priti do njega.« »In ako se vam ne pokorim?« Yagiri Seoni je planil s svojega sedeža in njegova dotlej z muko zadrževana jeza je v trenutku vsa izbruhnila na dan: »Poskrbel bom, da boste izginili brez sledu, nesramnež, zapeljivec, upornik!« »Še prej bom poskrbel jaz za to,« je kriknil Ramas, »da izvem, kaj so bili moji starši in od kod izvira vaše sovraštvo do mene.« Yagiri Seoni je za trenutek prebledel in omahnil, toda obvladal se je in zakričal: »Vaš oče je bi*i zločinec in sinu zlo- činca ne bom dal svoje hčere. Izginite!« V divji jezi je pograbil Yagiri Seoni morilno napravo, ki je ležala pred njim na mizi in jo naravnal na Ramasa, ki je po zadnjih njegovih besedah utihnil ko da je dobil najhujši udarec. Sklonil je glavo in kakor omotičen odhitel iz pisarne. Šel je v park, taval po njem in po ušesih so mu zvenele neprenehoma ‘►a.mo zadnje Seoni je ve besede: »Vaš oče je bil zločinec in sinu zločinca ne bom dal svoje hčere.. .« »Torej v tem je tista skrivnost, ki je nikoli nisem smel izvedeti!« se mu je izvilo iz grla v občutju bolečine. »Zato so skrivali pred menoj moje rojstvo, moj izvor in mojo rano mladost! Da ne bi vedel, da sem omadeževan z grehom svojega ^ očeta, zaznamovan in manjvreden človek, s katerim govore le iz usmiljenja. Zato so se zapirali pred menoj in govorili z mano o vsem, le o meni ne. Jora, Jora... še pred nekaj minutami si bila v mojem objemu. Opijanjal me je slaj tvoje čiste, dekliške mladosti in doživljal sem največjo srečo, ki jo more doživeti moški na tej zemlji. Bil sem ponosen in močan, pripravljen bojevati se z vsem Rayanipurom zate in za tvojo ljubezen. In sedaj... Nikoli več ne smem pred tvoje obličje, nikoli več ne smem govoriti s teboj, nikoli več te držati v svojih rokah. Sin zločinca...« Prevzel ga je nepopisen obup, da se je brez moči sesedel na klop, ki je stala ob poti in šepetal polglasno: »Končano je... Čemu še živeti? Brez nje? Ne, nikoli, nikoli...« V njegovi duši je bilo vse porušeno m izpod ruševin se je kakor zadnji zubelj nad pogorišče dvigala samo še ena edina jasna misel, misel na smrt. Samogib-no se je dvignil in brez cilja odtaval dalje. Ustavil se je šele ob ograji ribnika, tam, kjer je prejšnje jutro sanjal o njej, S i tajn° hrePenenje njegove duše. Ozrl se je v globino tolmuna in prešinila ga je misel, da bi se Doenal vanj in se utopil. Nad steklenim svodom je vstajala prva rahla zora. V grmovju na nasprotni strani so se prebujali labu-, si obirali perje in pripravljali, da za-žejo prve brazde v kristalno čisto vodo- Ud nekod se je oglasilo ščebetanje ptic. , .ne, nobenega dneva več!« je Kriknil in se prijel za ograjo, da bi se vrgel čez njo v globino. Toda še v zadnjem trenutku ga je od zadaj zadržala neznana roka in ženski glas je v grozi kriknil njegovo ime. Ozrl se je izgubljeno in zagledal pred seboj Mano. Bila je bleda in tresla se je po vsem telesu. »Kaj ste hoteli?« je vzkliknila in ga še krepkeje potegnila od ograje. (Dalje jutri.) Slovenska nogometna zveza ustanovljena NA ZGTFRVUST^\nvr°iP^*E>Jvy ,501cV»nE BILA VCERAJ LIKVIDIRANA ustanovljena s\z — sodniki so dobili avtonomijo *▼ ečer nM« Kultura LNI> V soboto in včeraj so bila v Ljubljani vazna zborovanja zastopnikov slovenskih nogometnih klubov, ki pomenijo veliko izpremembo v našem nogometu. Od 58 Klubov jih je bilo zastopanih 48, ki so soglasno sprejeli predlog o likvidaciji "stanovi<*i samostojne SNZ-e. KONFERENCA ZASTOPNIKOV KLUBOV Y soboto zvečer je bila pri „Zvezdi“ i-ur bajajoča konferenca klubskih delegatov, da bi se olajšalo poslovanje občnega zbora. Vodil jo je predsednik LNP-a dr. Kosti. Po dolgotrajni ° posameznih točkah v novih pra-Ii j1’ ,.i° £ila zlasti živahna v po- gledu organizacije podzvez, je bilo sklenjeno, da bo o fmačnem poslovanju nove SfcHv njcmh organov sklepal občni zbor SNZ-e, ki bo sredi januarja v Ljub-4?1*0 zanimiva je izjava zastopnika Cakoveckega športnega kluba, da zahteva r^vTr»iii»i1da,osl;ane v Področju SNZ-e. likvidacija ljubljanske podzve- „ , ZE Kmalu po 9. se je včeraj pričel pri ,, Unionu likvidacijski občni zbor LNP-a ta ga je vodil preds. dr. Kosti. Občni Zbor je poslal vdanostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru II. ter pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo Na dnevnem redu je bil najprej računski zaključek LNP-a, ki je bil predmet živahnih debat, ker so zlasti delegati nekaterih izvenljubljanskih klubov zahtevali pojasnila glede nekaterih večjih zneskov Končno je bila vendarle na predlog nadzorstva izglasovana soglasna razrešnica dosedanjemu odboru. Sprejeta sta bila samostojna predloga Hermesa (posojilo 2.500J din za popravilo ignsca) ter SK Celja (črtanje od- tekmo s Hrastni-mifni nf ?ie se oglasno sprejet for-Sirf i mf upravnega odbora, da se !vn i ^ ^ > Je bil občni zbor zaklju- čen ter se je ob pol 11. pričel ustanovni občni zbor SNZ-e zb?.rovanje je otvoril kot najstarejši odbornik dr. Kuhelj, opozarjajoč Por v ni ifh '•aznos- današnjega zborovanja. J?’ xaj se novo ustanovljene zveze oklenejo še z večjo ljubeznijo ter SJ°NVSe .sP?.rc> ki so le na škodo na j višja mesta je tudi ta občni ~?r odposlal udanostne in pozdravne br- zojavke. . r- Kosti je nato kot tehnični referent še enkrat v stvarni debati prešel vso štavinfp Hf., V novih pravilnikih, upo-kar^ I n rafnc želje delegatov, na-večim? r?' %P “- a sPreJefa- z ogromno nlSfv fo- ’ so se vzdržali) je bil X? 4?“iu predsednik dr. Janko Kosi!, podpreds. dr. Milko Kuhelj ter Miro Martelanc, tajniki Stane Vcrhunc, Stane Zajc, Stane Logar, blagajnika Viljem Slamnik, Ludvik Senc, odborniki: Jugovec, Lušan, Hartman Heidegger, Grm, Turk, Guzina, Buljevič! Kern, Fischer (Maribor), Presinger (Celje), Kralj (Trbovlje). Nadzorni odbor tvorijo Vospernik, Kačar, Pertot (Celje), dr. Vauhnik (Maribor), Podlesnik. Po volitvah so bili na predlog dr. Kostla sprejeti nekateri važni sklepi. Najprej je bil sprejet pravilnik o organizacijskem in administrativnem poslovanju pod-zvez,^ do čim bo o finančnem poslovanju odločal občni zbor januarja 1940. Vse podzveze dobijo po din 1000’— akontacije v svrho kritja ustanovitvenih stroškov, sklicati morajo občne zbore na dan 10. decembra. Posamezni klubi na meji podzvez bodo pozvani, da se v teku 8 dni izjavijo, kateri podzvezi hočejo pripadati. „ v*??* pozneje morajo vse podzveze predložiti proračune, nakar bo zveza v 10 dneh izdelala pravilnik o finančnem zborovanju ter ga poslala podzvezam v proučitev. Dokočno pa bo o vseh teh vprašanjih sklepal občni zbor zveze v januarju. Do nadaljnjega ostanejo v veljavi vse določbe pravil in pravilnikov, ki so doslej veljale na teritoriju LNP-a, v kolikor si ne nasprotujejo z novo sprejetimi pravili. Prvenstveno tekmovanje bo za sezono 1939/40 do nadaljnjega vodil tehnični odbor zveze, _ končno veljavno pa bo o tem sklepal januarski občili zbor. SODNIKI SO DOBILI AVTONOMIJO Po kratki debati so dobili končno tudi naši nogometni sodniki skoro popolno avtonomijo ter bodo le v nekaterih, zlasti finačnih_ pogledih, odvisni od zveze. O nadaljnji usodi Zbora slovenskih nogometnih sodnikov bo odločal njihov občni zbor. Ze danes pa je gotovo, da bosta kot zborova organa osnovani sekciji v Ljubljani in Mariboru, dočim bo celjskim sodni-kom za enkrat dano na izbiro, da se odločijo _ za priključitev k Mariboru ali Ljubljani. Samostojno sekcijo bodo dobili, čim bodo imeli v Celju vsaj 10 sodnikov. Skrivnosti narodne umetnosti van nov Maribor sedež nove podzveze V svrho lažjega administrativnega poslo->nia so po sklepu občnega zbora ustaljene na področju SNZ 4 podzveze s sedežem v Ljubljani, Mariboru, Celju in Trbovljah. O delokrogu novih podzvez bo mogoče končno veljavno poročati komai po januarskem občnem zboru v Ljubljani, ker se bo takrat reševalo vprašanje P-ns^enega tekmovanja in finančnega Amater se utrjuje na vrhu tablice t ~ Amater 2:6 (2:3) J8*1 Amater je včeraj dosegel v Celju zasluzeno visoko zmago proti tamoš njim Atletikom, ki so vso tekmo igrali Dod' rejeno vlogo. Moštvo Atletika preživlja očit UP . n^f! lzgublja tekmo za tekmo. Sodil je Ljubljančan g. Vrhovnik. Hrastnik — Celje 3:1 (1:1) cflia’. ki je doslei ve|iala za favorita celjske skupine, je včeraj v Hrastniku izgubila prvenstveno tekmo z 1:3. Poraz ie nrthnH PfV1i v[sti.. PriPisovati dejstvu, da je po odhodu nekaterih igralcev moštvo Celja pre- cej oslabljeno, zlasti ker se nove moči še niso bora V Je £• Nemec iz Mari- utrdi|VSŠn"j0 zma-g0 si Je Amater močno utrdil vodilno pozicijo na vrhu tablice kier &st aasjar i"; sledeče 1"cad;aIjevala’ ima prvenstvena tablica Amater Celje 5 Olimp 4 Hrastnik a Atletik 6 Etnologija in etnografija sta dve mladi znanosti in raziskovalcem se odpirajo na obeh področjih še neslutene možnosti. Posebne važnosti bo pa utegnilo postati podrobno znanstveno raziskovanje narodne (ljudske) umetnosti: pesmi, petja, glasbe, plesa, slikarstva, plastike (zlasti ornamenta) in stavbarstva. Slovenci in ostali južni Slovani smo doslej večinoma le zbirali gradivo, nismo ga pa še temeljito uredili in preučili, šele v zadnjem času se pričenjajo ukvarjati redki posamezniki s poglobljenim študijem. V bodoče bo treba ločiti prabitno, izvirno naše, od tujcev privzetega. Tako bomo spoznali: 1. svojo lastno prabitnost, 2. tuje vplive, in 3. asimilacijski proces tujih vpli vov. Na podlagi teh ugotovitev nam bo mogoče dognati: 1. od kod izvira naša prabitnost, 2. kaj je bitno naše in kaj ni, in 3. na kakšne temelje nam je treba nasloniti moderno ustvarjanje, da bo res naše in ne samo epigonstvo. V tem oziru so mnogi narodi daleč pred nami, a prehiteli so nas v nekem oziru tudi Hrvati. Preučevanje njihovih narodnih pesmi, glasbe, plesov, ornamentov itd. je pri njih posebno v zadnjem času lepo napredovalo. Hrvatska glasba, ki si s takim uspehom utira pot v široki svet, se že uspešno poslužuje teh izsledkov. Isto velja za moderno 'hrvatsko koreografijo in v zadnjem času celo že za likovno umetnost. Glede poslednje orje na Hrvatskem ledino prof. Ljubo Babič, ki že več let preučuje hrvatsko narodno ornamentiko, in sicer prvobitno s stališča barve in šele sporedno oblike, stoječ na stališču, da je v vsakem slikarstvu barva prvo in oblika šele drugo. Na tej podlagi je prof. Babič na nekem nedavnem predavanju v Zagrebu razkril, da je hrvatska narodna ornamentika najbolj prvobitna v bližini Kol- pe, ponekod tudi vse do nad Savo. Tu njeni elementi ostali isti, kakor v p n ni, in segajo daleč nazaj ■ barvni spektrum W domovino. Tu je m, go- stejši in oblika je geometrična. Na J . ~Rosni. SO ki SO OlCJOl 111 »-»* * J — O . 1j vzhodu, posebno v Bosni, so ib čilno vlogo orientalski vplivi, , prinesli tja Turki. Spekrum a gačen in ornament je vzet iz ra sveta. Tretje področje je H/vatsko Sre • se ču- sveta, i retje pouruejc ^ ■■■ zemlje (Primorje, Dalmacija),] ^ tijo v narodni ornamentiki vp ga. nov (Italije). Na tej podlagi je P j bič ugotovil, da so tam, kjer se J ^ prahrvatski ornament najčistej i> . rodne pesmi, melodije itd. o!hr bolj čisto svojo prabitnost. To J hrva,. duhovnem ustrojstvu najbolj sko narodno ozemlje. ^ ]£ Na Slovenskem še ne vemo, )e. slovensko prabistvo ohranilo «1 j. Ne vemo še, kaj je z našo nar0. . narod-jo in napevom, ne kaj je z na . je nimi nošami itd. Glede narodn P ^ ^ sicer že Fr. Marolt pravilno z to, kar smatramo za slovensko pesem, v bistvu ni prvobitno. nage pa vemo, da so nastale tudi ne^ ^ narodne noše — posebno gof j^grali' pod tujimi vplivi in smo jih le smtnje> Vendar so vse to le prve ra na katerih še ni mogoče 8raa'gsle a« stavbe o zadnjem bistvu nase . $ P3 asimilirane narodne umetnos •• ravlje* IlVl"*” flfS ^ to znanstveno delo ni do^ k°nC® no, si ne moremo ustvariti pr s (f/ii o slovenski prabitnosti v ljuds n£ |jofc' narodni umetnosti. Prav tako s pet- ino postaviti temeljev za IT,0poCjročie’ ! nost na narodni prabitnosti. jfl uin£l tu odpira našim znanstveni ^ tu- ___... ________ široko,-f. se nikom, je torej ne 9amo di zanimivo in važno MALI OGLASI ————————————— CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih slano vsaka beseda 50 par. |jes!“, ja«* j, oglase le din 8.— Dražbe, oreklici. doolsovania In ženitovanlski oglasi din 1.-*J*«s< znesek za te oglase le din 10—. Debelo tiskane besede se računajo dvoinjunt, oj m, V enkratno oblavo znaža din 2— Znesek za male oglase se plaEnie tako) pri II vposlati v pismu sknpal z naroJilom ali na po poštni položnici na EekovnI rt™ niemonA nrlrpAit/ivA »1*4« ti. Sf n t_ _ o /Itn vposiau v pismn SKUpai z naročilom ali oa do ooštnf ooložnic! na čekovni Dismene odgovore glede malih osrlasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno LJIIBL J A N A—ŽELEZNIC AR (Z) 5:2 (3:2) Pri slabem vremenu je Ljubljana Dre-™Srcbške goste. Lahkoti dosegla še precej višjo zmago. Kot tre- magw, ne- Jsko tekmo s Haskom tek- poslovanja!11 P1'aV UStregla >ker jc bil lla' 4 3 2 2 0 18: 4 17:12 7: 7 7: G 5:25 NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 SLOVENSKO-HRVATSKA LIGA g“SaTiriS deljo določena tekma Bačka—Lavija z rezultatom 1: o (1 :0). Osiječani so imeli včeraj jako slab dan. Bačka je tako zasedla na tablici 7. mesto pred Ljubljano. „ x BS^ V0DI V VZHODNI LIGI V včerajšnjem kolu vzhodne lige so bili dosežem nekateri nepričakovani rezultati Zlasti preseneča remis Jugoslavije v Novem' Sadu k. je tako izgubila prvo mesto ter visoka zmaga BSK nad sicer prav dobro sarajevsko Slavijo. Tudi remis med Baskom in Zemunom je smatrati za neuspeh prveea Na vgjiS65e°zulS?ka BSK Pre mestu. Najdi .fi na2 ta3 dopii Mislim na Te' in . • • z mešanim takoj ne°dno tualno z ?br . ,VeJe slov v troravi - irOIDIKl ,,h “r i j e Vsem sorodnikom in znancem naananjamo- tužno kuHotce naša mala tce naša maia Metka Fran^f; novembra 1039, «b lA3P' Pogreb bo r torek dne 21. etaienskem pokopališču. Pobrežje-Maribor, 20. novembra 1039. žalujoči starši »n Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po c<;n^ ne vračajo. — Uredništvo in uprava« Maribor, KopoJišfea ulica 6. — flelefan u*edništva štev, 38*67, in uprave štev. -Rotei ici se BokoP ^ žtef 11