Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj, Na c. kr. dvoru se delajo priprave za to, da se Nj. veličanstvo prespli /a dalje easa v Budapešto. Ker je tudi ona prestolno in glavno mesto, zahteva ustava, da stanuje ondi ccsar kot ogerski kralj nokaj časa v letu. — Ministra za državne iinance, avstrijski pl. Plener in ogerski dr. ^\rekerle sta se porazumela glede na novi denar ter vzame po tera država v letih 1894 in 1895 po sto milj. gold. državnih denarjev, po 1, 5 in 50 gold. izmed ljudij, namosto njih pa izda za 60 milj. zlata in za 40 milj. srobrnib kron med ijudstvo. Po takem pa pride že precej novega denarja med Ijudi. Geško. Pri 70 veleposestnikov izrpče v kratkem javno, da so zoppr koalicijo na Dunaju in torej njih poslanci ne ravnajo po njih volji, dokler podpirajo v drž. zboru vlado, ki stoji na podlagi koalirinah strank. Večina veleposestnikov pa to ni in torej njih izjava nima veliko moči. — Mladoueški poslanec dr. Črnohorskv je na sumu, da jc bil v zvezi z nesrečno »Omladino« ter je že y preiskavi zavoljo tega. Štajarsko. Pri zadnji volitvi v meslni zastop v (iradeu je bil izvoljen tudi nek »žgeči« Nemec, ki sliši na iine Feichtinger, v mestnem zaslopu pa so prišli na to, da ni prišel po pravi poti v zastop ter so volitev ovrgli. Možu pa je toliko malo do časti, da še so iz nova sili v zastop. Mogoče je neki, da v resnici zmaga, kajti njegovi alranki je sila potreben. — V Gradcu že imajo jdv^ drž. gininazjji, ali sedaj bi radi še tretjo in najbrž ¦Jo likli dobijo. Nerncem se ne odreče lahko kaka želja. Koro.ško. Deželni zbor se je pričel še le včeraj, kakor po navadi; na dncvnem redu doslej ni zanimivih rečij. — V Celovcu sc poslavi hiša za slepce; prostora bode v njej za 15 ubožcev. — Šnlverein vsiljujo svoje groše najrajši v slov. šole; govori se,- da tudi šoli v (ilobasnici. Krajni Solski svet pa je v rokah slov. mož itl ti hodo vedeli, kaj je storiti s taeim denarjenl. Kranjsko: Dežehii žboi-priporoCa, riaj se pravica do paše po gozdih tako uredi, da bode v resnici iia korist gorenjskim kmetoValceill, rio pa, kakor je doslej, *pravica tia papirju«. — Dež. predsednik, baron Heiii, pravi. da se preredko prosi za posdjilo, ki se daje brez obrestij tistim ktnetovalcepi, katerim jo trtna uš vnieila goriee, če si hapravijo potcin za denar amerikanske Vitlograde. Najbrž je ljudem premalo Že znano, da se dobi deiiar, ali pa se bojijo dolga, saj ne vedo, če jim ga bode moči kedaj plačati: i'ri.thorsko. V novem odborii slov. čitalnice v (fiorici sedi tudi riaš rojak, Anton Šantel, prof. na c. kr. gimnaziji. — V Kastvi je nova podružnica c. kr. kmetijske družbe; v njej so vočinoma samo slov. kmetje in 6č. dlihovščina; laška gospoda se jc ogiblje. — Minister za Lrgovino, grof VVnrmbrand, pride v nekili dneh v Trst, da se prepriča, kaj še treba državi storiti za Irgovino v Trstu, ako noče, da še bolj propade. Hrvaško. /nani rodoljub, dr. Fran Rački, je v Zagrebu zbolel. Mož ima velike zasluge za hrvaško zgodovino, pa je žo v visokih letih in zato je njegova bolezen nevarna. Ogersko. Vladu je spravila pet novih, se ve, da liberalcev v hišo magnatov in boče jih še več va-njo, predno pride ondi načrt postave o »eivilnem zakonu« v posvetovanje. Novi udje ji pač naj pomagajo do večine o nesrečnem načrtu. — KatoliSki shod se tedaj vrši v Hudapešti dne 16. januvarija; iz vseh krajov je doslej qglašenih že nad 3000 vdeleževalcev. Vunanje države. Rim. l'apež Leon XIII. so poslali škofa v Antunu cbširno pismo, v katerem govorijo o dolžnostih francoskih katolikov do posvetne oblasti, pa tudi o pravicah, ki jih smejo tirjati od nje. Italijansko. Minister kraljeve hiše, Ratazzi, je dobil slovo in se pravi, da je lo lirjal minister Crispi. Fravih uzrokov pa brž nihče ne pozna, samo toliko je neki resnica, da je šlo za denarje. — General Morra ima vso oblast v Siciliji v rokah, ali ne upa prav, da bode zadušil ustajo, ki se razteza že čez ves otok, general pa se srae zunesti le še na vojake, vse ljudstvo pa stoji več ali manj na strani ustajnih delavcev in kmetov. Tu tedaj teče gotovo kri, predno bode konec ustaje. Francosko. Pri volilvah v senat ali v gosposko hišo drž. zbora je voljenib 78 republikancev in le 14 drugih. /inaga na strani republike je torej sijajna. Kdor ima moč v rokah, njemu je pri volitvah zraaga skoro vselej lahka! — Zoper anarhisla Vaillanta se vrši v Parizu sem od ponedeljka sodnijska razprava in obsodba bode gotovo na snirt, ni pa še gotovo, ee se obsodba ludi izvrši, ker ni nihče uinrl vsied one dinamitne patrone, kalero je Vaillant vrgel v državno zbornico. Anglija. Vojni minister je v drž. zboru naznanil, da se poslej v državnih tuvarnah dela samo po osem ur na dan, plača delavcev pa ostane taka, kakor so jo imeli doslej, ko ao delali po 10 ur. Ce so pa delavci zmagali v drž. tovarnah, zniža se pač prejali slej delavcem tudi po drugili tovarnah delo na osem ur. Nemško. V državnem zboru v Berolinu dobijo celo vrslo novih poslav v sklepanje, vse pa raerijo na več — davkov. Poslanci se njim nasproti držijo sicer kislo, ali kaj čejo? Denarja je državi treba in ona jih dobi le iz davkov; njim ostane tedaj le še glasovati za predloge. — Knez Bismarck je spisal »spomine iz življenja« in kdor ve, kaj je ta mož veljal svoje dni, lahko sl misli, da so ti >spomini< za zgodovino veliko Vredtli: Rusko. (irof Giers; rtiiriister ža vuiiarije zadeve, vzame velidar-le sloVo od stoje službe. Tudi oli irna Za ftusijo velike zasluge, sedaj pa boleha ih je že tudi V viaocib letih. — Da jsomnožuje ruska vlada svoje VO^ jaštvo leto na leto, to je že resnica, ali iz tega še tlei sledi, kar se piše v iiemSkih listih, da Hiisija mišli iia bližnjo vojsko. Ge je druga država ne začiie, ruski caf je gotovo ne začnfe tako v kratkerii. Kolgarsko. Državne flnarlce sp freCej slabijj v drž, kasah poiltanjkuje denarja ih daika iie {jkčiijei Ijuclstvo v recju, ali kako tudi, ko trgoviiie rii, kihetje pa svojih pridelkov ne morejo spraviti v denar, ker rli kupca. . . ,, Srbsko. Fredsednik v skupščini postane PašiČ, doslej poslanik pri ruskem caru v Peterburgu. — Liberalna stranka vzdiguje zopet glavo, ali pri Ijudstvu ne velja veliko, sedaj še za-njo ni doba. — Kralj Aleksander gre s pomladi na Francosko. Tursko. Sultan je poslal več vojakov na mejo črnogorsko, da se zaduši roparstvo pri Albancih, ki radi zahajajo na rop čez mejo, v Grno goro. Afrika. V Masavi, ki je pod italijansko oblasijo, še sicer ni mirii, vendar pa tudi o kaki bitki ni poročila. — Kralj Behanzin ima sedaj hude ure ter se mora skrivati, vsak dan kje drugje, ako noče priti francoskim vojakom v pest. Amerika. Admiral Mello, vodja ustajnih čet v Hraziliji, je zbolel, vendar pa je šel na pomoč generalu Saraiva, ki se bori z vojaki brazilijske vlade v Parani. — V Chicagu so imeli volitev župana in je izvoljen vrl katoliški mož, da-si je sicer mesto napol pagansko. Koliko pa je lo meslo, labko si povzame človek iz katol. cerkev, katerih je 108 po raznih delih mesta.